5. iiiMilkm Posamezna številka stane 16 ir. 3C • ' Äari1b@f% dne 18- januarja 1918 . f&hifratfžpaBiu^ ^uroCntmi listat —' lete let« lete a « « « K 10— 5— 250 ■■Steeeftn©. . . » 1*— "fsB*«3 Avstrif«:—— "C&šo lei© . . » 15’— f^ssamssne Številke • '>iVs*r 20 vinarjev. — Litnik X, JAZA IX «j* to« Ml lncrifl ae «iHKii te računaj© p© !! ©d 6 redne petHvrates večkratnih oznanilih i popust „Straža® Izhaja v pm* ieljek «n petek popokKasa Rokopisi se ne vračaj «•rotea ulica.1». Tel slo« M. 113, ! Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I wmi VABILO na občni xboi» Sloven ke Kmetske Zveze, ki se bode vršil dne 4. februarja 1918 w dvorani hvtela „Beli «el“ v Celju. Začetek ob Va 2. uri popoldan. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju. 2. Naša politika. 3. Naše narodno gospodarstvo. 4. Slučajnosti. ODBOR. vlilo k giswiii skupščini Štajerskega pododbora Zadruloe Zveze v Ljubljani,! katera se vrši V pondeijek, dne 4. februarja 1018, v dvorani hotela „Beli vol“ v Celju. — Začetek ob 10. uri predpoldne. Dnevni red: •l. Porobilo o delovanju pododbora. SU Volitev pododbora. S. Položaj naše zadružne organizacije in naloge bodočnosti, predava ravnatelj Zadružne Zveze c. g. Evg. Legat. 4. Blagovni promet v vojnem času in po volni, poroča nadre vi zor Vladimir Pušenjak, f. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi predsednik : Dr. Josip Hohnjee. Opomba: Vsled sklepa glavne skupščine z l^e 25. junija 191S v Celju je dolžnost vsake zadruga, da pošlje vsako leto k glavni skupščini pododbo-^6 vsaj jednega zastopnika. Da, ds, kaj pa „Slovenska Suraža 1” Članek petkove „Straže“ o „Slovenski Straži“ te bil gotovo pisan iz srca vsakemu narodnemu delaven po naših mejah. Obmejnim Slovencem so se zganile najbolj občutljive srčne strune, ko smo čitali omenjeni klic po pomoči za našo mejo. Popolnoma p»*av izraža, pisec strah, da utegne marsikje priti do poloma, ako pojde tako naprej. Naravnost čuditi se moramo,, da, se danes, v teh časih splošnega narodnega prebujenja, pozablja na obmejne brate. Sicer je res, da prihajajo tudi od raznih mej V središče glasovi za skupnost slovenske in jugoslovanske ideje. res je, da Časopisi pogosto prinašajo zahteve, do kod naj sega bodloča Jugoslavija, toda gmotne podpore, katerih potreba je bila pač vedno priznana, so kar izostale. Za vse mogoče namene se pobira denar in vsak nabiraleo se lahko pohvali z dobrim uspehom, zakaj ljudstvo je navdušeno in denarja po večjem ljudem ne manjka — le za obmejne Slovence menda nihče ne pobira. Ne moremo preiskovati, kje je krivda stagnacije pri „Slovenski Straži“, gotovo pa je, da brez krivde ni, naše meje pa trpe vsled tega. Tu pri nas gre predvsem za. podrobno delo. Z organizacijami marsikje ni mogoče ničesar doseči. Na tihem je treba delati, od hiše do hiše, od osebe do osebe. Nemci in nemškutarji to umetnost izvrstno razumejo. Tudi nam ne kaže ravnati drugače. Njihovo delo je treba, kolikor mogoče paralizirati. Vzemimo na priliko šolo ! Marsikje sta v kraju dve Šoli, slovenska in nemška. Kaj vse storijo nemškutarji, bodisi učitelji ali drugi zagrizene!, da s-pravijo slovensko deco v nemške šole! Vse hiše oblečejo, obrekujejo in pretiravajo, vse mogoče podpore in ugodnosti obetajo, marsikaj seveda tudi res dajo otrokom, samo da si priborijo za svojo šolo slovenskega šolarja. Njihovo požrtvovalnost bi bilo res m-nogokrat treba naravnost občudovati. In za njim naj pride v hišo agitator za slovensko šolo! Otrok ali mati njegova privleče na dan darilo nemškega „dobrotnika“ ali se sklicuje vsaj na njegove obljube in kako težko je kaj doseči — brez enake podpore! Ljudstvo je pač po večem ubogo in mnogokrat odvis-sno, zato ni Čudno, da so pravi značaji tako redki. Tudi tu velja: Skozi želodec ali vsaj skozi žep — do srca! In Nemci ne štedijo z obljubami in ne skoparijo, kadar je treba kaj dati. Ni čudno, * sai imajo am LISTEK. Galerija svetnikov. Družba sv. Mohora je razveselila ude s prvim zvezkom dr. Zoretovega Življenja svetnikov. Obenem pa je za letos prekinila- to~izd’ajanje, da pisatelj zbere gradivo in moči, morda tudi, da sliši, kaj porečejo bralci. Pustimo vsebino drugim v oceno, lotimo se slik! Kar hočemo zapisati, ni kritika, temveč program za obsežno delo, ki bo skozi 14 in še več let v korist in vspodbudo udom. Vzamimo v roke 1. zvezek, ki ima 25 najrazlič- ] nejših podob, in oglejmo si najprej portrete., Ve-j čina podobic, ki jih devamo v molitvenike, so portreti. ali zgodovinski ali izmišljeni. Kdor se namreč priporoča svetniku, si ga predstavlja, vsak po svoji zmožnosti in svojem obzorju. Zato je vsak čJKdileo vesel, ako dobi kako podobico svetnika in s tem konkretno predstavo. Taki portreti so v naši knjigi n. pr. izraziti in resni sv. Valentin (str. 45), Častitljivi in mili sv. Anton (103), ljubezniva sv. Neža (125), suh in izmozgan sv. Krizostom, odet obenem v orientalsko opravo (163). Take figure bi se lahko v tisočih ponatisnile za molitvenike. Mnogim bi ugajali tudi zgodovinski prizori iz življenja svetnikov — ko bi jih umeli. Zremo sv. Genovefo v gozdu, a v berilu ni niti besedice o kakem podobnem dogodku (24), čudimo se sv. Ildefonzu v družbi Marijini, a zaman iščemo tolmačenja (143), kakor se čita pri sv. Severinu in 'dtrugod (53, 139). Prazniške podobe ka- I kor je obrezovanje Gospodovo je ustvaril pobožni re-! demptorist Schmalzl za duhovnike in ne za ljudstvo; j popolnoma jih bo ume! le tisti, ki se vglobi tudi v j stransKe prizore in simbole (9), Podpis str. 60 se bi moral citati Sv. Anton pri sv. Pavlu, da ne bi kdo zamenjal figur. Posebno vrednost dajemo zgodovinskim pokrajin a m. Naravnost očarljiva je misel pokazati kraje, kjer so delovali svetniki, vendar imamo z ozirom na obseg našega dela pomisleke proti temu. Letos zremo tri take pokrajine, vse tri iz Jutrovega (43, 66, 149). Cernu tako pristransko? se bodo pritoževali zapadni svetniki. prhutejga ti kraji nimajo dosti zgodovinskega na sebi, naravnost nepristen je tretji; resničen bi b'il podpis le tedaj, če i h' se glasil, da dandanes tu kažejo kraj spreobrnje-; nia sv. Pavla (149). Sicer pa je kultura kraje, kjer so živeli svetniki, dostikrat popolnoma spremenila. Ali naj pri življenju sv. Maksimilijana 'dodamo fotografijo modernega Celja? Sodil bi pač tloris rimskega mesta z obzidjem, ulicami in svetišči, kakor sledi iz izkopavanj, a to ni za neuke ljudi in spada vrhu tega v poglavje „ostankov.“ Pač pa se lahko tu pa tam sprejmejo pokrajinske slike slavnih svetišč in božjih potov, torej z ozirom na češčenje svetnikov. Posebno ljube so nam podobe „o stan--k o v“ n. pr, prestola sv. Petra (106, 109), nagrobnih napisov (27, 117), zraven Še knjig, katere je rabil svetnik, posnetka njegove pisave in podpisa,, ali celo njegovega trupla, kako počiva pod oltarjem. Se razume, 'da se morajo take slike tudi razložiti; Čitatelju se mora povedati, da so važne in pomenljive, sicer so mu le navaden okrasek. Z rešitvijo vprašanja: Kaj se naj slika, svoj obilno založen „Schulverein“, imajo „Südmarko“, poleg tega pa še za germanizatorične namene vedno odprte roke svojih bogatih sobratcev. Pa to nikakor še ni vse. Kdor se morebiti ne da na ta na<-: čin podkupiti, zanj imajo še arzenal drugega orožja, j Ce je to orožje nečastno in nepošteno, pač nič ne d®, : sa. gre za mater Germanijo! Naj omenim le eno o-l koliščino! Razdelitev različnih kart, brez katerih se j danes ne dobi nobena drobtina ne blaga, ne hrane, j je skoro povsod v rokah gorečih nemških rodoljubov, \ Halo, sedaj imamo pa v kleščah slovenske matere in j njihovo deco! Skoro ni mogoče dobiti karte brez dol-i gega nadlegovanja glede otrok od ene in najponiž- I nejših prošenj od dlruge strani. Naj pridejo otroci v nemško šolo — in brž bo več kart in več kruha! ! To so dejstva, ki se ne dogajajo le vsake kvatre en-I krat. Pa morebiti bi želeli bolj konkretnih slučajev? Na uslugo! Bila je mati, ki je vzela pet otrok iz slo-! venske šole in jih je zapisala v nemško. Zakaj? — S „Kolikorkrat sem šla po karte, so lajali nad mano, 1 človek se mora naveličati. Tudi so mi obljubili več kart.“ Bila je mati, ki je po nesreči izgubila karte. Toda še večja njena nesreča je bila, da je imela o-troke v slovenski šoli. Sla je prosit novih kart. Odgovor je bil oster pogled, brez besed. Pričela je pa prositi, kakor more prositi mati, ki ve, dia jo Čaka lačna deca - in 'dosegla je? Ljubeznjivi gospod jo .je prijel za rame in jo potisnil skozi vrata. .„Habe keine Zeit!“ Seveda bi pritožba na pristojnem mestu bila hitra pomoč, saj s takim postopanjem nam dajejo ti nemški zagrizene! sami najboljše orožje v roke. Toda tu je zopet drug križ! Naši ljudje so že nekam tako terorizirani, da si ne upajo niti misliti na kako pritožbo. Morda trpijo molče, morda se vdajo nadlegovanju in nasprotniki zmagujejo. Ravno v tem oziru je še silno mnogo dela med našimi ljudmi. Človek, ki bi jim rad pomagal ali dal vsaj dober svet* izve le bolj slučajno njihove težave in navadno šele, ko je'' št var, že več ali manj zastarela. Ljudje vedno še ne vedo? da se da, 'dandanes tudi od naše strani xaj doseči. Ne vedo še, da imamo tudi mi -može, ki znajo in morejo krivičnim nemškim in nemškutars-kim petelinom priškreniti grebene. Naše časopisje pride še mnogo premalo med ljudi. Seveda ni prav lahko spraviti v hišo Časopis, % ker — nekaj stane! To je žafibog slaba stran naših j ljudi. toda. povdarili smo že, da je to pač umljivo. ! Imeti moramo pred očmi dejanske razmere in nesa-I mostojnost ljudstva. Od Iodi tudi precejšnja neznan je dan tudi odgovor na drugo: Odkod se naj jemljejo predloge? Dandanes mrgoli po knji-gah podob klasičnih mojstrov- Vzrok je, ker mnogim veljajo slike le za olepšavo in ne kot dopolnilo besedila. Tudi se lažje izbira med že objavljenimi podobami in nabavljajo taki klišeji ceneje, Vendar star lišče, iz katerega so nanizane slike v zgodovini u-metnosti, je čisto drugačno, kakor pa namen ilustrar rij v življenju svetnikov. Zato nam podoba sv,. Genovefe Č24) nikakor ne ugaja; pa tudi Grošljev sv. Anton ne sodi (100). Že kompozicija je za češčeno podobo iziskana (Kristus se svetniku za hrbtom prikaže, da ga mora čez čelo gledati!) in vrhutega se ne da uvrstiti v dobro znano življenje sv. puščavnika. Tretje vprašanje velja velikosti podob. 7’ako prazna risba kakor je sv. Frančišek Šaleški (179), bi bila lahko za polovico manjša. Sicer pa imamo ravno od tega svetnika pristen portret, o katerem je govor v njegovem življenju. Podoba, o kateri ve Čitatelj, da je svetnik pred njo sedel, ko se je slikala, vzbuja Čisto drugačne občutke, ko pa naša afektirana vizija. Skoda je tudi za celo stran, ki jo zavzema obisk sv. Severina (53). Želeli bi približno enaki format za vsebinsko enake slike, torej za doprsne portrete, za cele figure in za zgodovinske prizore. Izjemo opraviči umetniški značaj in izrazitost slike, ne pa velikost — slučajno Kupljenega klišeja! V našem delu vlada v tem oziru slepi slučaj, Isto velja pa tudi glede zadnje točke: Koliko naj bo slik? Pri večini godov ni nobene, vČasi se pa najdeta dve enake vsebine (100, 103). Predlagali bi, c.a naj pride na vsak dan en portret, ki zavzema približno po-višini pol strani. Ako kdo hoče, lahko čajnost. Vprašamo pa: Ali bi ne bilo tukaj hvaležno polje „Slovenske Straže“? Ali bi ne bilo nad vse koristno, naročiti naših listov za obmejne ali sploh o-grožene kraje na račun društvene Magajne? Mislimo, da bi novi duh, ki preveva celo Slovenijo in Jugoslavijo vzbudil tudi naše najbolj nezavedne ljudi in jih polagoma privedel do večje duševne samostojnosti. Dokler tega ni, je nemogoče kaj prida storiti zoper napredovanje nasprotnikovega upliva. Toda kaj imamo od tega, če se obrnemo na, „Slovensko Stražo“ ? Odgovor, ki res lahko veseli Nemca, ako izve zanj, da se nam smeji v pest, kakor prav pravi čislani dopisniki petkove „Straže.“ Tako-le odgovarja „Slovenska Straža“: „Vaše blagorodje! Vaši cenjeni prošnji nam žal ni mogoče ustreči. „Slovenska Straža“ sama nujno potrebuje pomoči. Odkar je vojska, že nima nikakih dohodlkov več. Z odličnim spoštovanjem Žalostno, pa resnično. Kam naj se zateka delavec na naši meji po pomoč, če mu odreče tisti vir, ki je nalašč zato ustvarjen, da podpira in straži našo mejo? Kje naj dobiva izpodbude, katere mu je tako nujno treba, da ne obupa po tolikih prevarah in neuspehih? Recimo, da je v pričetku vojne „Slovenska Straža“ morala, prekiniti svoje delo, toda kaj jo ovira že nekaj mesecev sem, 'da no prične s prenovljenim pogumom? Ali je morda še mnogo slovenske inteligc.ce udobnih misli, kakor neki gospod iz središča Slovenije, ki je pred nedolgim Časom tako-le vzkliknil : „A li n i s m o bi 1 i neumni, da s m o Šli Štajercem zi 'd a t „D o m“ v St. II j. a doma smo pa zidali n a — p u f ! ?“ Upamo, da so take misli in taka naziranja osamela, To menda smemo upati zlasti danes, ko trdimo, da so meje padle, to se pravi, da so padle vsaj tiste čudne planke, katere je postavila, v Slovencih ne toliko ustavna naredba, kakor naša lastna tesno-srčnost ! Članek petkove „Straže“ je že našel odmev tulli v našem središču. Prav tako! Želimo prav živega in splošnega zanimanja za naše meje. Poklicani ‘delavci naj storijo svoje, naše ljudstvo širom domovine se bo odzvalo veselega srca, saj vidimo, kako lahko je v naših dneh po večini kaj dopovedati slovenskemu človeku. Pravijo in pišejo, da Nemci pobirajo za svoje Šole celo med slovenskim prebivalstvom. Kot volkovi v ovčjih oblekah hodijo po slovenskih hišah in sleparijo poštene naše ljudi, izrabljajoči njihovo nevednost in radodarnost. Kako je to sploh mogoče, bi se vprašal Človek! In mi bi se ne upali doseči, kar doseže sleparski nemškutarski agitator? Želimo in prosimo, 'da bi se vsa slovenska javnost zavzela za nas in za naše potrebe, sicer se je res marsikje bati poloma. Brez prave potrebe nam gre v izgubo kamen za kamenom našega velikega bodočega poslopja. Želimo, ‘da; bi naše klice po pomoči ne samo ponatisnili vsi slovenski listi, temuč, da bi se tiskali s tako velikimi črkami, kakor naslov vsakega lista. Morebiti bi tako glasen klic vendar sene! v srce vsem Slovencem in Slovenkam, da bi se spomnili nas — obmejnih Slovencev! pusti knjigo na tem mestu odprto : Slika ga bo yes dan spominjala na dnevnega zaščitnika. Poglejmo naše pratike, kako so nanizane v njih sv. podobe — skoro dan za dnevom! Kar je našim prednikom ugajalo, bode tudi nam všeč, posebno ker se flajo 'dandanes mnogo boljše izvršiti. To bi bila (domača galerija svetnikov. Večino čita-teljev bi enako zanimala kot zgodovinska vsebina, V cerkvah vzhodnega obreda se nahaja pred pregrajo v prezbiteriju stojalo ali pult in na njem tablica s podobo dnevnega svetnika ali slavljene skrivnosti. Verniki prihajajo in jo poljubljajo. Ako je god katerega dne manj znamenit, ostane pa tablica prejšnjega dne. Čestitamo družbi in pisatelju, ki si je naprtil tako obsežno in krasno delo! Visoko stremljenje, ki se kaže v prvem zvezku, nas napolnjuje z upom, 'da, bodeta po možnosti upoštevala naše predloge. Knjiga se bode ljudstvu tem bolj omilila in bo več in dalje koristila,- Tudi stroški se ne bodo izredno zvišali. Stegenšek. Pod isto i streho« Fr. Hr. (Dalje.) In začel je nakladati drvo pod svojo žago, katero je zopet zagnal in enakomerno vlekel sem in tja, 'dokler ni skozi. — Nad vhodom v prodajalno visi majhen in ozek balkon. Nosita ga dva loka, ki imata na koncu raz-kuštrani človeški glavi z odprtimi ustmi in z izbuljenimi očmi. Na balkonu so razpostavljene cvetlice, ’ir se stresavajo v lahni sapi, kakor da v strahu u-'ajo, da jih zaduši strupen poulični prah. Od teh h cvetk se vije dalje do okna in nato od okna do - na v zid udelan kamenit venec in pod vsakim o-! • nm navzdol viseč šopek Vse priča: novi del hiše. no.o življenje! V tem nadstropju sta stanovala Še pred pol letom starec in starka. Najbrž sta uživala zaslužen po-Eoj po dolgem in trudapolnem 'delovanju. Tista vez, Dr. -k. Zakaj pa to? Kako vestno nam naš korespondenčni urad podaja poročila iz tujine, se je lahko doslej vsakdo prepričal, kdor je pazno zasledoval taka- poročila po raznih časopisih. Taka „neljuba“ napaka, se je temu u-radu tudi pred kratkim vrinila, ko je poročal o Lloyd Georgovem mirovnem programu. V pondeljek, dne 7. t. m., smo čitali-navedeni program najprvo v „Grazer Montags-Zeitung“, ki ga je j,n nesla po korespondenčnem uradu v izvlečku. V tem se nahaja med drugim točka-: „Vsi teritorijalni dogovori bi se morali skleniti s soglašanjem vlad.“ Kmalu nato; „AvStro-ogrske narodnosti pa bi morale dobiti pravo avtonomijo.“ Končno še enkrat: ,.... morajo biti teritorijalni dogovori utemeljeni na podlagi samoodločevalne pravice ali pa jim morajo pritrditi vlade “ Iste točke z istim besedilom je prinesel med drugimi tudi „Slovenski Narod" z dne. 7. t. m., po istem Kor. uradu. Ko smo pa dobili drugi dan v roke graško „Tagespost“ in „Grazer Volksblatt“ ter pozneje dunajsko „Reichspost“ in Čitali celoten ‘govor Lloyd Georgeov, smo našli gorenje točke s precej drugačno vsebino. Predno preide Lloyd George na, podrobno specifikacijo, pravi med drugim: „Zato je naše mnenje, da mora dejansko soglašanje vladanih služiti kot podlaga za vsako ureditev teritorijalnih vprašanj.“ H koncu navaja kot drugo točko temeljnih vojnih ci-l ev : „Drugič se mora zajamčiti, da se bodo teritorijalna vprašanja reševala na podlagi samoodločbe ali s soglašanjem vladanih narodov.“ Glede Avstro-Ogrske pravi med drugim: „Sem pa mnenja, da je nemogoče upati, 'da se odstranijo v tem delu Evrope vzroki, ki so tako dolgo ogrožali splošen mir, a.ko se ne dovoli avstrijskim in ogrskim narodom samovlada na podlagi resničnih demokratičnih načel, kakor so jo narodi tako dolgo želeli.“ Ako primerjamo obe vsebini, se nam nehote v-zbuja sum, da menda gotovi krogi prvotno sploh niso hoteli celotnega govora objaviti, ampak le izvleček, kojega so primerno vladinemu stališču v nekaterih točkah prikrojili. Saj je znano, 'da avstrijska in ogrska vlada sploh nocete priznati narodom nihate resnične pravice odločati o lastni usodi, Ti gospodje še vedno sanjajo, da se morajo narodi podrediti državi, kakor si jo ravno predstavljajo in kojo sedaj resnično predstavljajo, oziroma hočejo predstavljati le Nemci in Madžari, ne pa narobe. Po tem načelu so tudi hoteli svojčas odtrgati del Slovencev in jih žrtvovati Italiji, ne da,; bi mi o tem sploh kaj vedeli. Zato je naša vlada tudi odklonila vsakoršno udeležbo avstro-ogrskih narodov pri mirovnih pogajanjih Zdi se tudi, da je uradni izvleček namenoma rabil besedo „pravo avtonomijo“ mesto „samovlada narodov“, da bi tudi v tem oziru obveljalo Seidler-jevo stališče, ki tudi šari z neko avtonomijo, ki je pa vse drugo nego samovlada narodov. Ta. avtonomija bi bila namreč podobna samoodločevalni pravici nekih obmejnih narodov, katerim tudi hoče Nemčija si- cer z levico v teoriji to priznati, a v isti sapi v praksi z desnico odvzeti. Naj bo načelo samoodločbe narodov sedaj vladajočim krogom ljubo ali neljubo. Resnica je in ostane,’ da načelo svobode narodov drvi kot zmagujoči orkan po svetu in čimprej ga bodo vlade kot edino pravo priznale, tembolje za nje kakor za vse narode. Žalostno bi le bilo,ako bodo sovražne države vkljub svojim prvotnim imperijalisti čili m ciljem prej sprejele to načelo kot edini pameten praven za razrešitev zamotanega svetovnega položaja, nego centralne vlade. S potvarjanjem inozemskih poročil pač vlade ne bo-; do mogle zatajiti in zajeziti' konečne zmage samood-! ločbe narodov. Zato pa želimo, da, na,m nadaljna po-\ ročila korespondenčnega urada ne bodo več dajala : prilike za zagonetno vprašanje: Zakaj pa to? Razsulo med Nemci. ki ju je združila v mladosti, ju družila celo življenje, ju je vezala tudi zdaj, še bolj kot kedaj preje. Bogve koliko ur sta presedala na tem balkonu, časih sta govorila, časih ničesar. Kadar pa je starec bral svoj Časopis, je ona pripravljala čaj ali kaj takega, da mu je pozneje lahko postregla, ko je prebral. Nato sta kramljala in pritrjevala drug drugemu. Že meni je bilo tako prijetno, ko sem ju gledal, kakor da sedim zraven in kramljam z njima. Zato mi je bilo zelo žal po njih, ko sem nekega dne zapazil, da se izseljujeta. Odšla sta bogve kam in bogve zakaj. Mogoče jima je trgovec zvišal stanarino, katere pa nista mogla plačevati. Nekaj dni je ostalo stanovanje zaprto, dokler ga ni nekega dne začel zračiti vojak. Stanovanje je bilo določeno za častnika. Se isti dlan se je pokazal na balkonu. Bil je vitek in velik, da mu je rob balkona segal komaj do koleri. Pleša na drobni glavi mu je kazila vojaško izrazitost. Cez 14 dni je odšel. Prišel je drugi, zopet le za 14 dni. Tako so se vrstili, enaki drug drugemu. Zdaj stanujejo tam trije mladi enoletniki. Obraz, posebno oči jih izdajajo, da so Madžari. Časih poslušam njihovo strastipolno domačo pesem. Vse telo se jim stresa, ko jo prepevajo. Nabavili so si tudi klavir in divji ogrski akordi velikokrat zadivjajo izpod trde vojaške roke skozi okna na ulico. Zadnjič se je to-le zgodilo: Proti noči je bilo, mrak je legel na ulico in se le malo umikal maloštevilnim uličnim svetilkam. Bolj ga je preganjala rdečkasta luč iz stanovanja v prvem nadstropju, ki je bajno razsvetljevala svečanostim pripravljanje. Dve služkinji sta letali semintja, postavljali, prestavljali, prikimavali, da bo dobro in odhiteli. Prišli sta spet in prinesli spet peciva in bogve kaj še vse in nastavili nekaj buteljk. Pogladili sta jih po 'dolgih, ozkih vratovih, tlesknili z rokami, jih sklenili pod brado, in zazibali glavico v občudovanju, 'da sta lepo pripravili. Sli sta tako ob mizi, druga za drugo, dasta mogli videti v ogledalu, Če ni morda zlezel kak las izpod zaponke, 'da sta si naravnali naramnice belega predpasnika in odbrzeli iz sobe. (Dalje prihodnjič.) Med nobenim avstrijskim narodom ne vlada glede strankarskega življenja, tako razsulo, kot med Nemci. Dočim tvorimo danes toliko Jugoslovani, kolikor Cehi enotno falango, ne poznajoč na zunaj in napram vladi nikakih strank, razpadajo Nemci v ne-število strank in strančic, ki se po svojem programu ločijo druga od druge tako, da je med njimi vsako skupno in složno delo nemogoče in izključeno. Brez. ozira na socialne demokrate, ki načelno odklanjajo vsako občevanje s takozvanimi buržoaznimi strankami, je tudi med krščanskosocialno stranko in nemškimi svobodomiselnimi strankami vsaka trajna kooperacija izključena. Tu imamo že torej tri glavne skupine, ki se tudi v narodnih vprašanjih ne morejo nikdar zediniti na skupen program. Socialne demokrate ločijo od krščanskih socialcev ne le gospodarska vprašanja, in narodno stališče, ampak tudi narodni program, ker so oni pristaši narodne avtonomije in torej pristaši popolne enakopravnosti narodov — vsaj na papirju. Krščanske sociale© pa ločuje od svobodomislecev krščanski svetovni nazor, ki mu ti nasprotujejo. A tudi na polje narodne hujskanje večina krščanskosocialnih poslancev, pred vsem onih iz Tirolske in Gornje-Avstrijske, ne bo sledila nemškim nacionalnim šovinistom. Ostanejo torej takozvane svobodomiselne stranke. Poslanci teh strank so do pred kratkim tvorili takozvani „Nation al verband.“ Sedaj so pa tudi tega razbili Wolf in tovariši, ker jim je bil premalo radikalen. Vse te stranke so sicer edine v negaciji, v odrekanju enakopravnosti Slovanom in vse te stranke zahtevajo predpravice za nemški narod in nemški jeziki, toda j opolnoma na nejasnem so pa glede sredstev, s katerimi naj bi to 'dosegla. Nekateri nemško-svobodomiselni politiki imajo tupatam celo svetle trenotke, v katerih priznavajo, da je nemška nadvlada v Avstriji nemogoča in da treba, zato najti modus vivendi za sporazum s Cehi in Jugoslovani. Toda taki nemški politiki so zelo redki in tudi ti so popolnoma, podi uplivom vsenemš-kega terorja. Zato obdrže tudi taki nemški politiki, ki sicer priznavajo nevzdržljivost sedanjega položaja svoje mnenje rajše za-se. Ogromna večina nemških svobodomiselnih poslancev pa se še vedno ni mogla otresti stare ideologije, da je nemški narod v Avstriji poklican, da mora vedno igrati vodilno, a Slovani — pred vsem Cehi in Jugoslovani — podrejeno ulogo. Ker pa razumejo tudi najbolj zagrizeni vsenemei, da s sedanjim parlamentom ne pojde, zahtevajo. da se izločijo Galicija, Bukovina in Dalmacija. Pri tem računajo, da, bi v tako zmanjšanem parlamentu imeli Nemci večino, a pozabljajo popolnoma, da bi se tudi v tem parlamentu ne bilo nikdar mogoče premostiti načelnin nasprotstev, ki ločujejo razne nemške stranke in da je torej tudi tu vsaka sprememba ustave ali tudi vsak zakon na škodo Slovanom povsem izključena. Nemški radikalci pod Wolfom razumejo to nekako instinktivno in zato so proti parlamentarizmu, proti demokraciji, proti samoodločbi narodov. Hočejo razbiti parlament, bore se z vsemi silami proti demokratiziranju javnega življenja in imenujejo one, ki (govore o samoodločbi narodov, naivneže. Baš okolnost, da, se mora ta stranka, ki je danes takorekoč glavna nositeljica nemških zahtev in ki terorizira s svojim narodnim šovinizmom in radikalizmom več ali manj vse druge nemške stranke, postavljati v nasprotje s temeljnimi načeli današnjega javnega in političnega življenja, v nasprotje z o-nimi načeli, ki so conditis sine qua non vsakega 'današnjega ljudskega pokreta, to je proti 'demokratizmu in samoodločbi narodov in celo proti parlamentarizmu, brez katere si moderne države niti predstavljati ne moremo, baš te okolnosti dokazujejo, kako se nahajajo: Nemci s svojimi zahtevam?! v nasprotju z duhom časa. In ako se pri tem. vprašamo: Kdo zmaga: Wolf in tovariši ali duh Časa, nam pač ne bo težko njaiti pravega odgovora. Kakor se pred silnim viharjem ne ustavi nobena stvar, ta,ko bodo tudi ideje, ki so danes zavladale svet, ostale zmagovalke nad zastarelimi nazori, ki hočejo nadlvMdo sloja nad slojem in naroda nad narodom Kako nejasni in razdrapani so tudi nemški šovinisti sami med seboj, dokazuje tudi to, da, medtem ko je minulo soboto Wolf v Mariboru rentačil proti demokratizmu, so vsenemei v Beljaku v nedeljo sahtevaR demokratizacijo javnega življenja. Kamor- ioli torej pogledamo v nemške vrste, povsod vidimo nejasnost, neodločnost in razsulo. Nasproti temu pa vidimo med nami jasno začrtan narodni program, vidimo odločnost, kakoršne med nami še ni bilo, Odkar smo se zbudili k političnemu življenju in kar je glavno: smo edini. Wolf, ki je minulo soboto slikal položaj Nemcev precej črno, je vendar rekel, da prevelik pesimizem ni na mestu, ka£0r tudi ni vzroka za optimizem. Tudi mi bi svanii pred prevelikim optimizmom, dasi za pesimizem nimamo nikakega povoda. Nujno potrebno pa je, da ohranimo sedanjo enotnost svojih vrsti, da bomo v primernem trenotku mogli porabiti razsulo med Nemci v svojo korist. Poljska »«pridruži Nemčiji. Iz Berolina se dne 15. jan. poroča: V krogih nemške državne vlade je glede vprašanja Poljske zopet nastal, kakor se zdi, resen , preobrat. Nasprotstvo je predvsem v vedno razločnejši obliki naperjeno zoper to, da bi se vprašanje Poljske rešilo v avstrijskem smislu, t. j., da bi se Poljska pridružila Avstriji, Očividno so že, vsaj v Bero-linu, pustili pasti misel, da da bi se rešilo to vprašanje v tem smislu, pri čemer se zdi, da so bili me-rcdajni ne samo vojaški, ampak tudi gospodarski razlogi. Kar se tiče vojaških razlogov, se o njih more govoriti le toliko, ker si Nemčija namerava ustvariti ti a Litovskem- že večkrat razmotri vano varnost. Kar se pa tiče gospodarskih razlogov, se pojavlja in u-veljavlja gibanje za to. da se morajo iudustrijelno veliko vredna ozemlja in okraji Poljske brezpogojno priklopiti Nemčiji. Trgovska zbornica v Opoiju je v svoji nujni vlogi nagiašalti,, da bi bila taka priklopitev poljskega industrijskega ozemlja v življenjskem interesu za razvoj gornje-šležijske industrije. Kakor se zatrjuje, se vrše o tej spremembi dejanskega položaja v nemški državni vladi zelo živa-nna razmotrivanja. Vsenemška ost je torej tudi v poljskem vprašanju obrnjena proti Avstriji. Kakor znano, se je prvotno nameravalo poljsko vprašanje rešiti tako, da se Poljska kot samostojna kraljevina pridruži Avstriji. Nemčija je izpočetka privolila v tako rešitev. Kmalu pa je revidirala svoje stališče in sicer vsled pritiska vsenemcev in njim pridruženih konzervativ’ cev. Takratni avstrijski zunanji, mfhiMer Madžar Burian ni urnel ali ni hotel z vso energijo braniti avstrijskih interesov. In tako je prišlo do nemško-av-strijskega sklepa, naj Poljska v bodočnosti zavzema samostojno državno stališče ter ostane v zvezi z Avstrijo In Nemčijo. Pa tudi ta rešitev ni ugajala vse-nemcem, ker je premalo nemška. Zopet so naskočili poljsko vprašanje, in kakor se vidi iz gorenjega be-rolinskega poročila, z uspehom. Nemška državna vlada se v poljskem vprašanju vedno bolj nagiba na vse nemško stran, ki vleče Poljsko v objem Nemčije. Motivacija tega namena je zanimiva. Ne gre samo za vojaške varnosti, ki jih vsenemški aneksioništi tako radi povdarjajo, marveč tudi za, gospodarske koristi. Ce vsenemci povdarjajo, da je 'pridružitev poljskega industrijskega ozemlja v življenjskem interesu za nemško industrijo, vprašamo, ali poljsko industrijsko ozemlje ne bi tudi koristilo Avstriji? To vprašanje stavimo na grofa Czernina, od katerega zahtevamo, da avstrijske interese bolje brani kakor madžarski baron Burian. Kriza v Brestu-Litovskem. V, Brestu-Litovskem je prišlo dne 11. in 12. ja- j uuarja do resne in nevarne krize v mirovnih poga- j tanjih. Pojavil se je med zastopniki Rusije in cen- j trainili držav spor v naziranju glede samoodločbe j narodov v zasedenih ruskih pokrajinah. Ruska dele- 1 gacija se je postavila na stališče, da ne gre le za j usodo zasedenih ozemelj, temveč za samoodločbo ru- j skih obmejnih narodov. Po mnenju boljševikov je ; treba pri mirovnih pogajanjih ustvariti in zavarovati ! možnost, da se narodi kot taki svobodno in brez zu- j nanjega pritiska izrečejo o svoji usodi in o državni ‘ pristojnosti. V to svrho zahteva ruska delegacija, da j zapustijo armade centralnih držav zasedeno ozemlje ; da se tjakaj vrnejo begunci, da se potem v tem oze- ; mlju organizira po sporazumu političnih strank v deželi provizorična samovlada^ ki naj pripravi in izvede plebiscit, t. j. glasovanje celega naroda o tem, kako si namerava v bodoče urediti svoje razmerje napram drugim narodom in način vladanja. Od Avstrije in Nemčije zahtevajo boljševiki, da se jasno odrečeta vsaki aneksionistični zahtevi, bodisi direktni, bodisi indirektni, v obliki carinskih in vojaiških konvencij in celo tudi zahtevi po korekturah svojih mej na stroške okupiranega ozemlja. Te zahteve ruskih delegatov so izzvale v Brestu-Litovskem posebno med zastopniki Nemčije oster, odpor. Proti ruski zahtevi se je izjavil državni tajnik zunanjih zadev pl. Kühlmann v previdni oblini, general Hoflmann pa kot zastopnik nemške generalitete s samozavestjo pruskega generala in z ostrimi besedami. naslednjem podamo v glavnem potek dogodkov dne 11. in 12. jan. v Brestu-Litovskem. Dne 11. t. m. se je konstituirala nemško-avst- ro-ogrsko-ruska komisija za posvetovanje o teritorialnih vprašanjih ter je imela dne 11. in 12. t. m. tri dolge seje. Najprej se je sporazumno konstatiralo, da mora mirovna pogodba izreči na prvem mestu končanje vojnega stanja med bojujočimi se strankami. Nasproti pa je Trockij v zvezi s tem odklanjal izjavo, da so pogodbo sklepajoči deli odločeni ousiej naprej živeti v miru in prijateljstvu. Trockij je trdil, da je to le dekorativno. Konstatiralo se je nadalje, da vlada sporazum glede tega, da se zasedene pokrajine od obeh bojujočih se strank na podlagi obojestra-nosti izpraznijo vojaštva tako, da zapuste Čete centralnih držav ruske pokrajine, čim zapuste ruske čete zasedene pokrajine v Avstro-0grški, Turčiji in Perziji. Pozneje se je Perzija črtala iz te zveze, ker ne spada med bojujoče se države in ker je ruska delegacija izjavila, da je že prevzela obvez n osi, da zapusti zasedene perzijske pokrajine. Glede vprašanja, kdaj naj se zapuste zasedene pokrajine, se je glasil nemški predlog, da naj bo to vezano na demobilizacijo roških čet, ker obstoja sicer nevarnost, da bi bila Rusija pred demobilizacijo vsled izprememb v svojem vladnem sistemu in v svojih namenih vsak čas v položaju, da. zopet prične z ofenzivnimi operacijami. Nato je izjavil Trockij, da vzdržuje v popolni meri izjavo, da imajo narodnosti na ruskem ozemlju brez vsakega zunanjega vpliva pravico samoodločbe do odcepitve od Rusije. Uporabo tega načela pa more priznati le napram onim narodom samim, ne pa morda napram gotovim privilegiranim dlelom teh narodov. Odklanjati mora naziranje predsednika nemške delegacije, da se je volja v zasedenih pokrajinah potom resnično pooblaščenih organov izrazita. Nato se je razvila dolga debata o vprašanju, pod katerimi temelji in v katerem času nastane nova država potom razdruže-nja kakega dela od obstoječe 'države. V debati, ki se je nato razvila o značaju in o pomenu v zasedenih pokrajinah 'delujočih organov ljudskega zastopa, sta državni tajnik von Kühlmann m zunanji minister groi Czernin opozorila na to, 'da je bilo pri ruski delegaciji med pogajanji meseca decembra opažati pripravljenost priznati v zasedenih pokrajinah obstoječe ljudske zastope kot resnične za-stope in sprejeti tudi mnenje, 'da izražajo njih sklepi voljo dotičnih narodov. Trockij je izjavil, da. je izjave deželnih zborov in mestnih zastopov ter podobnih korporacij pač s-matrati za izjave volje gotovega vplivnega dela prebivalstva, kar pa je le podlaga za 'domnevanje, da so ti narodi nezadovoljni s svojo državno pozicijo. Tz tega izhaja sklep, da je treba doseči ljudsko glasovanje, za katerega pa mora biti ustvaritev posebnega organa predpogoj za svobodno glasovanje prebivalstva. Državni tajnik v. Kühlmann se je postavil na stališče, 'da so oni deli Rusije, ki vstrajajo pri raz-druženju, glasom podanih izjav svoje volje potom svojih že sedaj obstoječih organov že upravičeni storiti dogovore, ki jih smatrajo za dobre in koristno. Ce se nahajajo v teh dogovorih določbe glede Korektur mej, ni razumeti, zakaj bi te pokrajine v tem v-prašanju ne bile enako svobodne. Trockij je videl v tem nazivanju spodkopavali je temeljnega načela samoodločbe ter stavil vprašanje, za kaj pač dotični narodi niso bili povabljeni k pogajanjem v Brestu-Litovskem. Na tako udeležbo zastopnikov teh narodov pri pogajanjih pa se seveda ne misli, ker se ti narodi ne smatrajo kot subm kti, marveč kot objekti pogajanj. Državni tajnik v. Kühlmann je odgovoril: Ce Trockij namerava s tem reči, da so po njegovem na-ziranju sedlaj tudi te ljudske individualnosti ustvarjene in da morejo izvrševati pravico samoodločbe v svojih zunanjih odnošajih, potem je pri brezobzirnem priznanju teh pogojev s sti&oi ruske delegacije ra-devolje pripravljen razpravljati o vprašanju, ali in v kateri obliki bi se dalo omogočiti zastopnikom teh narodov udeležba pri razgovorih v Brestu-Litovskem. Grof Czernin je tudi izjavil, da j;e pripravljen, baviti se z vprašanjem, ali naj se pokličejo še zastopniki teh pokrajin. Trockij je predlagal nato z ozirom na te izredno važne izjave zastopnikom centralnih držav, da naj se seja odgodi, da se more ruska delegacija o tem posvetovati z vlado. V seji dne 12. jan. je zaprosil dr. v Kühlmann rusko delegacijo, da naj odgovori na vprašanje, ali se morejo po njih mnenju na zapadni meji bivše ruske države konstituirane nove države mirovnih pogajanj že udeležiti tako, da ne bo ostal noben dvom. Ruski delegat Samenjev je nato predlagal, 'da naj obe stranki pismeno razglasijo svoje, med razpravo podano naziranje. Ruska delegacija konstatira. da se med/ oicupacijo nikjer, niti na Poljskem in niti na Litevskem, niti v Kuronški, ni m osel ustas-noviti kakršenkoli demokratično izvoljen organ fn da tak organ nikjer ne obstoja, ki bi imel kakršnokoli pravico zahtevati, da se njegovi izrazi smatram kot volja širokih krogov prebivalstva. Kar se tiče bistva izjave glede stremlienia po popolni državni neodvisnosti, izjavlja ruska 'delegacija: 1. Iz 'dejstva, da so zasedene pokrajine spadale prej k območju bivšega ruskega carstva, ruska delegacija ne sklepa, da bi prebivalstvo teli pokrajin v razmerju k ruski republiki imelo kakršnekoli dr-žavno-pravne obveznosti. Nove meje bratske zveze narodov ruske republike in narodov, ki hočejo ostali zunaj tega okviru, se morajo ustanoviti potom svo-codnega sklepa tozadevnih narodov. 2. Zato obstoja za rusko vlado temeljna naloga pri sedanjih pogajanjih v tem, da zagotovi resnično svobodo samoqdloöbe v notranjih državnih uredbah, in v mednarodnem položaju teh pokrajin. 3. Ta naloga zahteva prejšnji sporazum med Nemčijo in Avstro-Ogrsko na eni strani in Rusijo na drugi strani glede štirih glavnih točk, namreč glede obsega ozemlja, čigar prebivalstvo bo moralo vršiti pravico samoodločbe glede splošnih političnih predpogojev, pod katerimi naj se izvrši rešitev vprašanja državne usode, in gledle prehodnega režima do končnega državnega konstituiranja teh pokrajin, nadalje glede načina, na kateri bo prebivalstvo izrazilo svojo voljo. Ruska delegacija je predlagala to-le rešitev tega vprašanja: Ad 1. Pravico samoodločbe imajo narodi in ne oni njihovi deli, ki so bili okupirani, kakor to določa § 2 nemškega, predloga z dne 28. dec. Temu odgovarjajoče daje ruska vlada pravico istočasne samoodločbe tudi delom omenjenih narodov, ki žive zunaj zasedenih pasov. Rusija se Zaveže, da ne bode teh pokrajin niti direktno niti indirektno silila, da sprejmejo to ali ono državno obliko, ali da omeje svojo samostojnost s carinsko ali vojaško konvencijo. Izjave Nemčije in Avstro-Ogrske na 'drugi strani potrjujejo kategorično, da ni nobene pravne podlage za zahtevo, da bi se priklopile v ozemlje Nemčije ali Avstro-Ogrske pokrajine, katere so sedaj o-kupirane od armad Nemčije ali Avstro-Ogrske in da (udi ni podlage za takoimenovane mejne korekture na stroške teh pokrajin. Rešitev vprašanja glede usode samih o sebi odločajočih pokrajin se mora rešiti pod pogojem popolne politične svobode ter ne sme biti nobenega zunanjega pritiska. Zato naj se vrši glasovanje potem, ko se bodo odpoklicale tuje vojske, ko se bodo vrnili begunci in prebivalstvo. Ad 3. Od trenotka podlpisanja miru in končnega 'državnega (konstituiranja' teh pokrajin prehaja notranja uprava in vodstvo lokalnih zadev ter financ itd. v roke začasnega organa, ki se sestavi potom sporazuma političnih strank. Ad 4. Končna rešitev vprašanja položaja države in oblike notranjih državnih naprav se bo izvršilo potom splošnega glasovanja. General Hoffmann je nato izvajal: Najprej moram protestirati proti tonu teh predlogov. Ruska delegacija govori z nami, kakor da bi stala zmagovita v naši deželi in kakor bi nam mogla narekovati svoje pogoje. Opozoriti hočem na to, da so v resnici razmere drugačne. Ravno nasprotno: zmagovita naša nemška vojska stoji v vaših pokrajinah. Konstatirati hočem potem, da zahteva ruska delegacija za zasedene pokrajine uporabo pravice samoodločbe v taki obliki in v takem obsegu, kakor je njena vlada v lastni deželi ne uporablja. Vaša vlada temelji edinole na oblasti, ki brezobzirno s silo potlači vsakega, ki je drugega mnenja. Vsakega takega proglasite kratkomalo za protirevolucionarja, burgeoisisa. Takšna je v resnici pravica samoodločbe narodov s strani maksimalistične vlade. Nemško vrhovno armadno vodstvo mora zato odklanjati vmešavanje v ureditev zadev v. zasedenih pokrajinah. Za nas so na-r?di zasedenih pokrajin že dali izraza želji po odločitvi od Rusije in to jasno in nedvoumno. Dne 21. septembra 1917 je zaprosilo kurlandsko deželno zastopstvo za varstvo nemške države. Dne 11. 'decembra 1917 je proglasil litevsk? 'deželni svet žeTo po odločitvi od vseh državnih zvez, ki so do sedaj obstojale za tamošnje narode. Dne 27. decembre 1917 je izreklo zborovanje mestnih odbornikov v Rigl podobno prošnjo napram Nemčiji ter se_ie temn predlogu pridružila trgovska zbornica v Rigi, veliki za-stop deželnega prebivalstva in 70 društev v R/gi. Končno so se odločili meseca decembra 1917 tudi zastopniki viteštva, kmetskega in mestnega prebivalstva ter cerkvenih občin na otokih Osel, Dagö in Mon od dosedanjih zvez. Državni tajnik dr. v. Kühlmiann le izdavil, da ni mogoče sedaj zavzeti kakršnokoli stališče nanr^rn tu prebrani pismeni izjavi ruske delegacije. Njegovo osebno naziranje je, da od ruske delegarne ^redl'’-gani način postopanja, da si delegacije med seboj predlože formulirane spise, ne bo pospešil porrai ani! Kritičnih besed o krizi v Brestu-Litovskem se vzdržimo, ker vemo iz izkustva, da ne bi zagledale javnosti, marveč bi zapadle beli smrti in bi namesto njih ostala posmrtnica v obliki bele lise. Zato rajši navedemo besede graške „Tagespost“ z dne 15. jam: „Med najvišjimi instancami v nemški državi 'do danes ni enotnega mnenja o vojnih ciljih na vzhodu. Dočim se namreč generali lovilo za. maK:s'iuinlnim programom ter bocem anektirati celo zasedeno oze-mLe. se 'državni tajnik, čigar položaj ni vreden zavisti, drži rezervirano in se izogiba odgovoru. N'e-gov položaj zategadelj ni vreden zavisti, ker se ruski zahtevi ne more odrekati ne logika in ne dosled-nost. sai so se osrednje države izjavile za načelo sa-moodločevanja. V duhu današnjega pomena besede je brezdvomno, da se ta pravica razlaga kohknr le mogoče široko in da se ne ‘omenile na nekntern privilegirana zastopstva stanov, trgovsko zbornico ali takih 90 društev; pod temi pogoji se tudi ne da dokazati, he se najdalju a zasedba pokrajin utemeljuje s tem, da sporna ozemlja nimajo nobene pošte, nikakih železnic in nobenega brzojava. Pri takih neskladnih nazorih bi bilo skoro pametnejše, sploh opustiti nadelo samoodločevanja narodov in se postaviti edino ! na stališče moči. Nemogoče je služiti dvema gospodoma ali delati politiko po dveh sistemih. Pri tem se ne sme pozabiti, da je usoda Ku-ronske in Litevske za gospoda Trockega in za Ruse več kakor kaka vsakdanja dnevna skrb. Tu gre za važno, a ne posebno široko obrežno ozemlje, ki ga je posedala ruska država med Finsko in pruskim državnim ozemljem. Ce bi se odtrgala od države kaka obmorska ozemlja, bi to zelo hudo zadelo vsakega pa-triotično' čutečega meščana. Da odstopijo Kongresno Poljsko, v to so boljševiki očividno pripravljeni; toda Kuronsko, Estlandijo in Litovsko smatrajo že z ozirom na javno mnenje v deželi kot nekako nedotakljivo posest Rusije. Vsled tega se sedaj v vseh ruskih časnikih i vez izjeme strankarskega stališča povdarja, da bi, če bi bila Rusija prisiljena se odpovedati važnemu delu svojega obrežja ob Vzhodnem morju, nastali bo- * n celih generacij za zopetno pridobitev izgubljenega ozemlja. i \ S iV. pondeljek, 14. januarja, je bila zopet sejami- j rovne delegacije v Brestu-L-itovskem. Nemško-avst- j rijski delegati so podali odgovor na ruske preddoge. \ «Govoril je tudi za avstrijske zastopnike nemški dr- -žavni tajnik pl. Kiihlmabn. Izjavil je, da mu poga- I janje s pomočjo formuliranih spisov ne ugaja, ker zanteva, preveč Časa. Glede na ruske predloge je iz- f povedal, da so za nemško in avstro-ogrsko delegaci- • jo v tej obliki nesprejemljivi. Tem predlogom namreč f ni lasten značaj kompromisa, ki ga želijo osrednje S države, marveč znak enostranske ruske zahteve. A j kljub temu je nemška in avstrijska delegacija pripra- ! vijena povedati svoje mnenje o spornih vprašanjih, ? in podvzeti Še en poizkus, da se doseže kompromis, j O enem delu od zaveznikov zasedenega ozemlja se! je že razpravljalo v št. 1 nemškega predloga. Glede ! na zasedeno ozemlje je treba razlikovati štiri časov- i ne stopnje: dobo med sklepom miru z Rusijo in za- j ki bičkom ruske demobilizacije, dobo med ruskim mi- j rom in splošnim mirom, prehodno dobo za nove na-1 rode, definitivno dobo, v kateri dokončajo nove države svojo državno obliko. Z ruskim mirom še ne bo splošnega miru. Nemško-avstrijska delegacija je m-nenja, da. so ustavni organi v novih državah zazdaj popolnoma upravičeni, da izrazijo mnenje širših krogov ljudlstva. To nazivanje potrjuje sodba najvišjega sodnega dvora v Washingtonu iz leta 1808. Ce je ruska delegacija izjavila, da ruska vlada iz dejstva, da je zasedeno ozemlje pripadalo k nekdanjemu ruskemu cesarstvu, ne izvaja nobenih državnopravnih obveznosti za ljudstvo tega ozemlja napram riMki ljudovi adì. vzame nemško-avstrijska delegacija to izjavo na znanje. Ob enem pa stavi vprašanje, iz katerega pravnega razmerja izvaja sedanja ruska vlada svojo upravičenost in dolžnost, da se za zavarovanje prostosti samoodločbe teh krajev zavzema do skrajnosti. Se treba, do nadaljevanja vojske. Ce si pa ruska vlada pripisuje to pravico — in to dela v resnici —, so obseg teritorija, politični predpogoji za izvrševanje pravice do samoodločbe, prehodna vlada in oblika, kako se naj izjavi lastna volja, tisie štiri i točke, o katerih se mora poizkusiti dbseči sporazum. K točki 1. Trditev, češ, pravico do samoodlo-čevanja imajo samo narodi in ne tudi deli narodov, ne odgovarja našemu nažiranju o pravici samoodločevanja,. Tudi deli narodov morejo pravoveljavno s-kleniti samostojnost in ločitev. Pri tem se Še pa nikakor ne smatra kot veljavno, da bi morala biti o-kupacijska meja merodajna za meje teh delov. Ku-ronska, Litva in Poljska tvorijo tudli iz zgodovinskega vidika narodnostne enote. Nemčija in Avstro-O-grska nimate namena, da bi si priklopila ozemlje, katero imata sedaj zasedeno. Ne nameravata prisiliti teh krajev, da bi morali sprejeti to ali ono državno obliko, pač pa si hočeta pridržati za-se in za narode zasedenih krajev prosto roko za sklepanje vsakovrstnih pogodb. K točki 2. Dokler traja svetovna vojna, je nemogoče umakniti čete iz zasedenih ozemelj; pač pa bi ne bilo nobene ovire, če bi se število čet za slučaj, Če bi dopuščale vojaške okolnofsti, znižalo na tisto število, ki je za vzdrževanje reda in tehničnih obratov v deželi brezpogojno potrebno. Ustanovilo bi se tudi lahko narodno orožništvo. Kar se tiče povratka beguncev in evakuirancev za Časa vojske, se obljublja, da se bo to od slučaja do slučaja dobrohotno preizkuševalo. To vprašanje bi se lahko, ker ni merodajne politične važnosti, odkazalo kaki posebni komisiji. K točki 3. Ruski predlog ni dovolj jasen v svojih podrobnostih in potrebuje nadaljnega pojasnile. Priznava pa se, da se bo tudi moralo vzpričo vedno bolj se bližajočega splošnega miru dati izvoljenim zastopnikom prebivalstva dežele vedro večja pravica do sodelovanja v upravnih nalogah in zadevah. K točki 4. Zavezniške delegacije so načeloma oPne pritrditi, da naj ljudsko glasovanje, izvršeno ne vaigirgi podlagi, odobri sklene slede n pi rm d” osti čenih ozemelj k tej ah oni državi. Enostranska t oločitev za referendum se ne z'dii praktična. Po na- ziran ju zavezniških delegacij bi zadostoval sklep kake reprezentativne korporacije, izvoljene na široki podlagi ali pa omejene. Pri tem bodi omenjeno, da so se izvršile državne tvorbe v okvirju nekdanjega ruskega cesarstva, pripoznane tudi od vlade ljudskih komisarjev, kakor n. pr. Ukrajina in Finska, ne potom referenduma, ampak s sklepom narodnih zborovanj, izvoljenih na široki podlagi. Preši njeni želje, napraviti vnovič poizkus, da b'i prišlo do sporazuma z rusko vlado, so vlade Nemčije in Avstro-0grške napravile te dalekosežne predloge, pač pa istočasno pristavljajo, da tvorijo najskrajnejši okvir, v katerem še morejo upati na mirni sporazum. Bale so pri sestavi teh temeljnih načel istotako prežete .doIžnostri e ga namena, da si ne pustijo oslabiti svoje lastne brambne moči tako dolgo, dokler traja ta nesrečna vojska, kakor tudi prešinjene z željo, da bi bili narodi, ki mejijo na njihovo ozemlje, v stanu, da si končnoveljavno in samostojno odločijo svojo lastno bodočnost, ne d|a bi pri tem prišli v najskrajnejšo bedo, v revščino in obupnost. Sporazum med Rusijo in osrednjima velesilama glede teh težavnih vprašanj je pa mogoč le tedaj, če pokaže tudi Rusija resno voljo, da hoče priti 'do sporazumljenja, in Če si, me- | sto d|a bi vpostavljala enostranske diktate, prizade-1 va, to vprašanje premotrivati tudi od nasprotne stra-| ni, in če se trudi najti pot, ki bi jedino mogla peljati 1 do mirnega vspeha. Le pod pogojem takih stremljenj I se Še zamorejo delegacije zavezniških velesil oklepati j upanja, da bo prišlo v sporu do mirne poravnave, j Trockij je odgovoril, da je odgovor odsednjih držav odpravil dvome o formalnih težkoeah, ki jih je povzročil govor generala Hoffma n na. Nasproti Hoff-mannovim napadom na boljše viško vlado izjavlja Trockij, da temelji vsaka vlada, torej tudi boljševiška, na moči in sili; nikakor pa ni res, da smatra boljševiška vlada vse tiste, M so drugega mišljenja*, kbt s brezpravne. Kar se dostaje beloruskega kongresa v I Minsku, se je ta hotel polastiti tistih opirališč, ki so \ last beloruskega ljudstva; odpor proti temu kongre- I su so uprizorili vojaki veliko-, belo- in malorujskega ] plemena Kar se dostaje usode zasedenega ozemlja, ! bi iz izvajanja nemškega zastopnika sledilo, da sé 1 bo usoda tega ozemlja odločila brez ozira na to, ali j je ljudstvo v stanu, odločitev vzeti v svoje roke. Ce j je državni tajnik vprašal, odkod izvaja ruska vlada j pravico, da se zanima za usodo zasedenih krajev, je ■ treba odgovoriti, da jo izvaja iz istega načela kakor j nemška, namreč iz načela samoodločbe narodov. Ru- ] s«s;a delegacija bo dala natančen odgovor o nemških ] izjavah, ki so danes bile prebrane. Kühlmann je nato glede na izvajanja Hoffman- ] nova izjavil, da med njegovim in Hoff malinovim na- ! ziraniem ni nobenega nasprotstva. Pač pa je med nemškim in ruskim n azimut jem to nasprotstyo, da Nemci hočejo zidati na; tem, kar ie sedaj, da hočejo v teh krajih brez preloma in nasilnega prehoda ustvariti urejeno državno življenje, da torej nočejo najprej ustvariti brezzračen prostor in potem v ie-tem brezračnem prostoru državo. Sicer pa jemlje z zadb-volistvom na znanje, da. je ruska delegacija, voljna stopiti v razpravo o spornih točkah. Izraža upanje, da se bo v malo dlnevih pokazalo, ali se težkoče dajo premagati ali pa bi se moral opustiti ta poizkus. Trockij je odgovoril, da nikakor ni res, Češ, da bi se s tem. Če se odtegnejo nemške Čete, ustvaril brezzračni prostor. V tem slučaju bi tisti narodi, ki stanujejo na Poljskem, v Litvi in Kuronski, ne prišb v težaven položaj. Kühlmann je odgovoril, da gre ne samo za tehnične razloge (železnice, pošto itd.), marveč tudi za varnost v teh krajih. Nato je predlagal, naj se o o-nih štirih točkah začne stvarna in pravilna razprava; Trockij je temu predlogu pritrdil. Naslednja seja je bila IS. januarja. Na bojiiSih. Italijani na črti Brenta — Monte Per- I’ tika žilavo napadajo naše postojanke. — Na ostalih bojiščih položaj večinoma nespremenjen. f ULtim it Basi je Rama ai ji. Rumunske oblasti in romunsko vojaštvo je na nekaterih krajih nastopilo proti roškim četam. Preprečil se je prevoz živil za Rosijo, rumunske čete so obkolile roški polk št. 194 in ga razorožile ter prijele avstrijske častnike, ki so bili na obisku v ruski črti. Ruska vlada je vsled teh dogodkov poslala dne 15. t. m. romunski vladi ultimat in zahteva odgovora tekom 2 L ur, če ne, bo odločno nastopila z vojaško silo. Politične vesti. Žalovanje za Weissoin. Mariborskih Nemcev ' se je lotila velika žalost za prijateljem Weissom, ki ! je bil odpoklican in prestavljen na Dunaj. Ne more- jo uvideti, zakaj tudi Slovenci ne žalujemo za nekdanjim mariborskim okrajnim glavarjem, zakaj se celo radujemo ter ga baje zmerjamo. Poslednje gotovo ni res. Zmerjanje ne spada v naš delokrog, to prepuščamo nemškim zagrizencem, ki napram upravičenim slovenskim pritožbam in zahtevam nimajo druge besede ko psovko in zmerjanje. Kar smo pisali o vVeissu, je vse bilo objektivno resnično brez pretiravanja in ogrdovanja. Poglejmo pa, kako Weissa brani „Marburger Zeitung.“ V svoji Štev. dne lb. jan. piše: ^Glasilo mariborskega slovenskega škofa Napotnika, „Straža“, na najdrznejši način zmerja in obrekuje tistega namestni/šjkega svetnika Weissa, ki je vsak čas škofu skazoval največje češčenje, mu po-buboval roko, kakor se je tudi globoko priklonil pred vsako slovensko redovnico. Je pač avstrijski državni uradnik in to zadostuje, da ga črtijo tisti, ki kričijo proč od Avstrije in ki ozmerjajo vse, kar ne sodi v okvir delovanja za jugoslovansko državo.“ Iz navedenih besed mariborskega nemškega glasila je jasno in razvidno, kdo zmerja Weissa, ali mi ali Nemci, ki mečejo za njim njegove rokopoljube in poklone. — Stvarno pa odgovarjamo „Marburgerci“ : „Mi nismo glasilo nobene osebe ali oblasti, marveč smo glasilo Slovencev na Štajerskem; kakor smo svobodni v besedah, ki jih zapišemo, tako tudi sami nosimo odgovornost za nje in uikdo drug. Weissa smo presojali in ga presojamo ne po pojavih in dokazih u:judno-sti, ki more biti istinita, pa tudi hinavska, temveč po njegovem delovanju, oziroma: po opuščanju tistega, kar bi moral storiti, pa ni storil. Ministerialna komisija se je sama dodobra prepričala, da je ves materijal v interpelacijah o preganjanju Slovencev leta 1914 resničen, da so se še veliko hujše reči dogajale in delale še večje krivice, kakor je opisano. In ko se je o tem preverila, je Weissa vzela s seboj na Dunaj, da ne bo več mogel v Mariboru delovati v ..dobrobit slovenskega ljudstva.“ Gospodin Ornig, župan,, okrajni načelnik in deželni poslanec, kakor se sam podlpiše, je v „Marburger Zeitung“ (16. jan.) objavil „odprto pismo“, o katerem velja stara latinska prislovica: „Bi. tacuisses, philosophus mansisses“, po domače: če bi bil tiho, bi ostal ptujski politični filozof. Ker pa je izprego-; voril, je posvedocil, da so njegove politične lastnosti ! opasno podobne onim, s katerimi je opremljen „Sta-] jerčev“ urednik Linhart. Ornig bi rad od sebe od-\ vrnil očitek poslanca dr, Korošca, ki je v interpola-I c dne 10. dec. 1917 o njem, rekel:. .N- lej vojni kot j nevarni denuneiant znani načelnik ptujskega okraj-] nega zastopa.“ Ornig je rabil več kot mesec dni, da je kot odgovor na to politično kvalifikajcijo objavil to i svoje odprto pismo. Kaj pa navaja v dokaz, da ga i ne zadeva ona politična označba? Najprvo izjavlja, da onega zborovanja v Ptuju, kamor so bili občinski i predstojniki jz celega okraja povabljeni baje na go-l spodarski poduk, v resnici pa zato, da nagloma in ! nenadoma podpišejo izjavo proti jugoslovanski dekla-; raciji in podpis tudi podkrepijo z občinskim pečatom, ! ki so ga morali prinesti s seboj, on — Ornig ni poli vzročil, ni sodeloval, nič vedel o njem, ker je bil » vsled bolezni odsoten. Vendar pa naknadno „na od-:! kriti nemški način“ podpiše to prireditev, s katero se je na neodkriti nemškutarski način pridobilo podpise občinskih predstojnikov. Kolike. vrednosti so Ornigo-1 ve „odlprte“ besede, dokazuje njegova izjava: „Nobe-I den tukaj doli, naj si je Nemec, naj si je Slovenec, f noče jugoslovanske države.“ Ne vemo, ali je Ornig J zopet zavoljo bolezni odsoten, da, ne ve, da se Slo-I venci na Štajerskem kar trumoma izjavljajo za jugo-’ slovansko državo in da tudi iz ptujskega okraja- pri-! hajajo dan za dnevom v vedno večjem številu pritr- idilne izjave za jugoslovansko državo? Kar se pa dostaje očitka denunciahtstva, vprašamo, čemu pa je Ornig leta. 1914,- ko so bili Slovenci tako kruto in krivično preganjani, šel na Dunaj? Ali morda zato, da je hvalil in branil nedolžno preganjane Slovence? In ali ne diši po denuncijaciji, če Ornig govori o skupini, ki hoče Avstrijo raztrgati, in če zoper jugoslovansko državo uveljavlja zvestobo do cesarja in Avstrije, kakor da bi tisti, ki se potegujejo zn jugoslovansko državo, ne bili zvesti cesarju in Avstriji ? S svojim „odprtim pismom“ je Ornig dosegel to, da je sebe in politiko svoje stranke še bolj „odprl“ v o-čeh našega ljudstva, ki mu je Že davno zaprlo svoje zaupanje. Jugoslovanski klub ima v pondeljek, dne 21. anuarja ob 5 uri popoldne važno klubovo sejo, v kateri se določi smer debate za plenarno sejo prihodnjega dne, Ker bo dne 22. jan. začetkom seje glasovanje o tem, ali se otvori debata o dogodkih v Brestu Litovskem ali ne, je navzočnost vseh poslancev Jugosl. kluba že v pondeljek nujno potrebna. Jugoslovanski klub. Načelnik. Poslanec Dobernig je bil dne 14. t. m. pri ministrskem predsedniku v avdijenci. Opisal mn je strah Nemcev pred slovansko nevarnostjo in ! grozil, da Nemci ne bodo več podpirali Seidlerjeve ! vlade, če bo ista dala Slovanom kake ugodnosti. Državni zbor. Glede sklicanja državnega zbora m. dne 22. t. m. so se v vladnem in nemškem taboru pojavili veliki dvomi. Vladi in Nemcem ni ljubo, kpr nameravajo Čehi, Jogoslovani, Ukrajinci in socialni demokratje vložiti nujne predloge glede mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem. Giovani bodo zahtevali, naj se k pogajanjem v Brestu-Litov skem pritegnejo tudi zastopniki avstrijskih narodov. Poslanci Stanek, Korošec, Tosar in Petrusziewicz so se dne 16. t. m. oglasili pri predsedniku zbor nice dr. Grosu glede zasedanja zbornice. Sklenilo se je, da bo predsednik za dne 22. t. m. sklical konferenco načeli ikov, kjer se bo določil natančen delovni program zbornice. Predsednik je izjavil, da ne namerava preložiti sklicanja parlamenta na poznejši čas, temveč da vstraja pri 22. januarju. V mirovni debati se bodo javili k. besedi tudi zastopniki nemških strank. Ogrski državni zbor je imel dne 16, t. m, svojo prvo sejo. Ministrski predsednik Wekerle je odgovoril na interpelacijo posi.jJBalia radi avstrijskih napadov na ogrsko armado. Vlada hoče predvsem izvesti volilno reformo, radi tega ni vzela vojaškega vprašanja v svoj program, Wekerle pov darja, da grof Czernin ni med tistimi, ki napadajo Ogre. Poslanec Hollo pa zakliče: »Samo njegov list!« Za program no točko o vojaških zahtevah pa stoji ves ogrski narod, tudi krona jim ni nenaklonjena. I Kako se godi Slovakom na Ogrskem? V iran- j čiškajiskem samostanu v, Ogrskem Gradišču na Mo- « ravskem se je vršilo predpretekli teden zborovanje j slovaške moravske duhovščine, na katerem se je s- j Menilo, da moravska slovaška duhovščina soglaša z j znano deklaracijo Cehov z dne 30. maja 1917. Zbo- j rovanja se je med drugimi udeležil tudli nek slovaš- 'j ki duhovnik iz Ogrskega, ki je opisal način, kako j postopajo Madžari z zatiranimi Slovaki na Ogrskem, j sledeče: Vsa posvetovanja slovaške duhovščine na j Ogrskem se smejo vršiti samo v madžarskem jeziku, j. Dijakom slovaške narodnosti na srednjih šolah se v- j siljuje madžarščina kot materni jezik. Dijakom se e- 1 nostavno predloži vprašanje, katerega jezika se naj- 1 rajše poslužujejo in noben dijak ne sme reči 'druga- ì če, nego da se najrajše poslužuje madžarskega jezi- f fa. Čeprav tega jezika ni niti zmožen. Na ta način j so Madžari uradno dognali, dia je pripadalo n. pr. j na gimnaziji v Ščavnici na Ogrskem vseh 249 ‘dija- j kov k madžarski narodnosti, Čeprav je bilo na ime- j novanem učnem zavodu samo 42 dijakov, ki niso ra- j šumeli slovaščine. , > Jugoslovanska deklaracija« . ■ * ■ . i Duhovščina Šaleške dekanije z a ; d e k I a r a c i j o. Duhovniki šaleške dekanije so se ! enoglasno izjavili za deklaracijo Jugoslovanskega j kluba z 'dne 30. maja 1917. Žocpet tri obmejne občine za d e - | k 1 a r a c i j o. Za ujedinjenje Jugoslovanov so se zo- | pet izjavile tri občine na jezikovni meji: Ploderšni-| «a pri Mariji Velki na Snežni, ter občini Gornji in f Spodnji Jakobski dol. Trg Ljubno z a d e k 1 a r a c i j o. Tržko- f občinski zastop Ljubno v Savinjski dolini se je v | seji dne 27. 'dec. 1917 soglasno pridružil jugoslovan- | ski deklaraciji z dne 30. majnika 1917. Krajni Šolski svet v J u r k1 o št r u 1 se pridružuje dlrugim korporacijam v zadevi združit- | ve Jugoslovanov v eno državo pod žezlom Habsbur- f Žanov. Drž. in dež. poslancu dr. Korošcu izreka za J njegovo neumorno delavnost v gornji zadevi zahvalo j in popolno zaupanje. Sledijo podpisi. Krajni šolski svet v Limbuši pril M a r i b o r u za Jugoslavi j o. Krajni šolski I svet v Limbušu pri Mariboru zahteva, da se prejko- • prej združijo vsi Jugoslovani v samostojno jugoslo- • vansko državo v smislu deklaracije 'Jugoslovanskega ; kluba z dne 30. majnika 1917 pod žezlom slavne na-! še habsburške vladarske hiše, ker vidi v tem rešitev slovenskega naroda. Bralno 'društvo za Limbuš in okolico zahteva, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo v smislu deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, ker vidi edino v tem rešitev slovenskega naroda. Zen„e in dekleta občine Sopote v župniji Olimje so se navdušeno izrekle za ujedinjenje Jugoslovanov. Podpisanih ie 112 žen in deklet. Dvesto in petintrideset žen in deklet občine Polenci župnije Polenšak se is s podpisi izjavilo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Občinski odbor občine Polenci v ptujskem okraja se pridružuje jugoslovanski deklaraciji naših | poslancev z dne 30. maja 1917. 'Občinski zastop občine Križe v brežiškem okraiu se je z navdušenjem pridružil deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Občina Jurklošter za deklaracijo. Vsi občani občine Jarklošter so se izjavili za ujedinjenje Jugoslovanov. Mariborske Slovenke, ne dajte se ustrašiti! V .Mariboru je nek" riavdiišem . nabiralki podpisov za samostojno jugoslovansko državo policaj odvzel nabiralno pòlo 'in nabiralko tiral na policijsko stražnico, kjer je bila zaslišana. Navdušen n. Slovenka, je izjavila, da pobira podpise prostovoljno in je odločno zahtevala, polo nazaj, ter obenem izjavila, da bo naprej zbirala podpise.' Ni se dala ustrašiti. Tako je pravi Odločni moramo biti! Rimski cesarji.so 300 let krvavo preganjali kristjane, da bi iztrebili krščanstvo, a bilo je zastonj. Kristjani so ostali trdni in stanovitni ter so rajši pretrpeli najhujše muke, kakor da bi se odpovedali veri. In zmagali so. Rimskih cesarjev ni več, krščanstvo pa se razširja po celem svetu. .Slovenci-in Slovenke! Tudi nam se delajo in se nodo še delale težave, preduo dosežemo svojo samostojnost pod. habsburškimi vladarji ! Treba bo marsikaj prestati in pretrpeti. Pa tega se* ne smemo ustrašiti. Ce bi nas tudi Vlačili pred sodnike — kar pa se ne bo zgodilo — mi ne smemo obupati, ostati moramo stanovitni in' trdni — dokler se ne znajdemo v svobodni habsburški Jugoslaviji! Jugoslovanska deklaracija leži nemškim zagrizenemu v Mariboru tako v želodcu, da kljub skrčeni količini moke in drugemu pomanjkanju živil ne čutijo drugega gladu, kakor vsenemško-politič nega, proti jugoslovanskega. Ta glad pa je tako velik, da bi kar najrajše pohrustali vse tiste, ki nabirajo podpise ali pa podpišejo. Govorijo jim z vsemogočnimi sredstvi : z izgubo službe, z gospodarsko škodo, s tem, da ne bodo dobili živil, da jih bodo odgnali policaji ali žandarji v zapor, da bodo zaprti celo vrsto let, da pridejo na vislice itd. Z lažjo in grožnjo, torej s pristno nemškonacional-nimi sredstvi, so nekatere osebe preplašili, da so preklicale svoj podpis. »Marburger Zeitung« navaja osem takšnih imen. Pri pametnih in značajnih ljudeh pa te grožnje ne zaležejo nič. Naša stvar je pravična nad. vse in popolnoma avstrijska. Kdor je podpisal, naj vztraja pri tem, ter se mu ni treba ničesar bati. Kdor še ni podpisal, pa naj podpiše, da s tem izpriča pripadnost k našemu narodu in k načelu narodne samoodločbe. Naj se naši narodni protivniki jezijo in penijo jeze in naj lažejo, kakor hočejo. Mi vstajamo, in njih je strah! Občine, naše različne organizacije in korporacije, izjavite se za deklaracijo! Vemo, da je vsak zaveden Slovenec zavzet za jugoslovansko državo. Naše izjave pa naj bodo vladi, nasprotnikom in vsemu svetu dokaz, da Jugoslovani ne bomo več hlapčevali Nemcem, Madžarom in Lahom temveč da odločno hočemo lastnega državnega organizma, toda edino v okviru monarhije. V vseh naš h organizacijah naj toraj pride do razgovora in sklepa za majniško deklaracijo! Ganimo se! redensi« e novle«? Duhovniška vest. Župnijo Sv. Florjan pod Bočem je dobil č. g. Karel Malajnar, kaplan v Žetalah. f Nadučitelj Avguštin Hauptman. Ob sklepu uredništva smo prejeli žalostno novico, da je dne 17. januarja t. 1. vsled nesrečnega padca umrl mnogozaslužni nadučitelj pri Sv Križu nad Mari borom, gospod Avguštin Hauptman v 54. letu svoje starosti. Zaslužnemu vzgojitelju naše mladine in vrlemu rodoljubu bodi zemljica lahka, prizadeti rodbini pa naše sožalje! V nemške šole slovanske jezike. ¥ nižjeav-strij ikem deželnem šolskem svetu je stavil Leopold Tomola predlog, da bi se naj na nemških meščanskih šolah na Nižje-Avstrijskem poučeval ra zven francoskega in madžarskega jezika tudi še kak slovanski jezik. Stavljeni predlog bo skorogotovo sprejet Nemci se bodo torej začeli učiti slov. jezikov. • Češko narodno-ebrambno delo. Dne 30. dec. 1917 se je vršil v Pragi 36. občni zbor češke šolske družbe. Predsednik dr. Premysl Šamal je poudarjal, da so se Matice Čehi tudi v vojni vedno in ob vsaki priložnosti spominjali z darovi ne le samo doma, ampak tudi na tisoče in tisoče čeških vojakov v strelskih jarkih. Ustredni Matice školska je vzdrževala v letu 1916: 58 ljudskih šol v kraljevini Češki s 103 razredi in oddelki s 4858 učenci. Stroški za vzdrževanje so znašali 215.962 K 42 v; v mejni grofiji Moravski 13 ljudskih šol z 890 učenci; vzdrževalni stroški so znašali 87.550 K 62 v; v vojvodini Šieziji 11 ljudskih šol 28 razredi in 1466 učenci, vzdrževalni stroški so znašali 42.542 K 84 v. V vseh treh deželah je vzdrževala Ustredni Matice Školska 82 ljudskih s 151 razredi in oddelki, za katere so znašali vzdrževalni stroški 296.055 K 89 v, subvencije pa je dobila le 20.415 K 69 v. Razen tega vzdržuje Matica realno gimnazijo v Orlovi v Šieziji z 8 razredi, 265 učenci, vzdrževalni stroški pa so znašali v letu 1916 53.722 K. V Prachaticih vzdržuje trgovsko šolo za dekiice. Otroških vrtcev vzdržuje Matica 77, in sicer 45 na Češkem, 21 na Moravskem in 11 v Šieziji, v katerih je bilo 3145 otrok. Vzdrževalni stroški so znašali 62.026 K 06 v. Skupni vzdrževalni stroški zate šole znašajo 533.965 K 87 v. Stroški za leto 1917 so proračunjeni na 1,311.800 K. Učiteljski pokojninski zaklad znaša 2 milijona 26.472 K, učiteljska plače pa 420.800 kron. Obmejnim slovenskim dekletom! Na Svečnico, 2. februarja imajo svoje zborovanje dekleta iz obmejnih krajev v Št. liju v Slov. goricah. Govorit pride velezaslužni mladinski organizator dr. Hohnjec. Pridite, dekleta v največjem številu! Dekliška zveza v št. liju mora oživeti ter iti po poti, katero je hodila pred vojno ! Vspored prireditve, ki se začne ob 3. uri popoldne, je: občni zbor Bralnega društva, govor in petje potem igra : »Najdena hči,« v treh dejanjih. Že davno je pesnik opominjal : »Naš čolnič otmimo !< Domovi za invalide. Glasom, odloka ministra za notranje stvari z dne 20. sept. 1917 se je odločil vojnooskrbstveni urad c. kr. vojnega, ministrstva za biti brezplačno, ako so dani vsi pogoji za tako podaritev. Ti domovi obstoje iz hiše s kako obrtjo ali trgovino ter iz nekoliko zemlje za. pridelovanje zele-njadi, krompirja in toliko krme. da. je možno rediti nekaj živine. Za take domove se bo izdajalo 5000— 8000 K. Ker je sedaj zidanje težavno in drago, se . o v prvi vrsti oddajala že gotova, od prej obsto-i. stanovanja. Za podaritev takega doma so. upravičeni prositi oženjeni invalidi, ki nimajo premoženja ter so bili pri superarbitraeiji spoznani za več, nego 75j% dela nezmožne. Naseljevanje bi se imelo vršiti predvsem po domačih občinah po krajih stalnega bivališča, ako bi bilo možno tamkaj urediti letak dom. Slepi pri tej akciji ne pridejo v poštev, ker se bo zanje skrbelo na dlrug način. Oni, ki so po navedenih pogojih upravičeni prositi za podaritev, naj vlagajo s tozadevnimi vojaškimi dokumenti opremljene prošnje na „'Vojnooskrbstveni urad c. in kr. vojnega ministrstva (Kriegsfürsorgeamt des k. u. k. Kriegsministeriums} na Dunaju.“ Po možnosti je navesti tudi kraj in ime lastnika ter cene zaprošenega domovja» Pianist Ciril Ličar. Ljubija ski Usti poročajo. da bo naš ožji rojak iz Trbovelj, klavir ni virtuoz g. Ciril Ličar v kratkem koncertiral v Ljubljani. Poročali smo že, da g. Ličar spremlja letos na koncertni torneji slavnega češkega goslista Jaroslava Kocijana. Kakor se nam poroča, je žel g. Ličar pri vseh koncertih po Čeških mestih, v Galiciji in na Ruskem Poljskem neobičajne uspehe; po nekod so mu prire-dili naravnost burne ovacije, posebno òb njegovih solo-nastopih. G. Ličar je nameraval minulo jesen pred odhodom v Prago tudi v mariborskem Narodnem domu koncertirati, a dvorana žalibog ni bila prosta, ker je še danes zasedena od vojaštva. Z našimi najboljšimi se dici le tujina. Mlademu umetniku kar najiskreneje čestitamo k lepemu napredku in u-pamo trdno, da bb lahko kmalu poklonil svojo umetnost otrokom Jugoslavije, Za slovenske slepce. Kdor hoče slovenskim volti im slepcem kaj nakloniti, naj pošlje č, sestri Klari Verini n e, Odilienblindeninstitut, Gradec. Občni zbor štajerske Kmetijske družbe se bo vršil dne 21. in 22. marca v Gradcu. Tokrat so na dnevnem redu tudi volitve v osrednji odbor. Občnega zbora se udeležimo tudi Slovenci. Pričakujemo, da bosta z ozirom na sedanji politični položaj nastopili obe stranki sporazumno za svoje skupne kandidate. Podružnice naj takoj skličejo občne zbore in izvolijo delegate za občni zbor v Gradcu. 'O volitvi morajo takoj poročati osrednjemu odboru v Gradcu, Pasivna resistenca uradnkov m uradnic pri poštni hranilnici se še nadaljuje. Slovenski ali hrvatski brivci, pozor! V Št. Lenartu v Slov. gor. je na razpolago lep prostor za-brivca, ker je dosedanji brivec vpoklican v Maribor. Dobi se vse potrebno pohištvo in orodje. Vojaki, pozor! Koledar, ki ga je izdala Tiskarna sv. Cirila že zdaj tretje leto, se je vojakom silno prikupil. Na tisoče vojakov si ga je naročilo in tudi že dobilo. V rokah imamo pa zopet na tisoče novih naročil, katerih ne moremo tj a k o j z d la j izvršiti, ker v knjigoveznicah delo silno počasi napreduje. Manjka platna, oziroma delavcev itd. Zato prosimo naše vojake, naj blagovolijo malo potrpeti, ako ne dobijo naročenega koledarja takoj. Kakor hitro bode mogoče, bomo naročene koledarje takoj poslali, Ako bi se vojaku, ki je naročil koledar, spremenil naslov, predno dobi koledar, naj nam takoj naznani uovi naslov. Pozdrav! — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Gospodarski» aovioo. Lesotržci gornjegrajskega in slovengraškega okraja. Opozarjamo vse Jesotržce in gospodarje, katerim so rekvirirali les na čuden način in plačali male cene, da se z ozirom na odredbo poljedeljskega ministrstva od 10. aprila 1917 drž. zak. št . 160 sklicujejo na varstvo svojih interesov. Kateri posestniki so bili do sedaj vsled rekviriranja oško dovani, se še imajo sedaj pritožiti na podlagi § 88 zakona za vojne dobave (Kriegsleistungsgesetz) od leta 1912. Poslanec dr. Verstovšek je z vso energijo posegel vmes, kakor hitro so mu intere-sentje izročili gradivo. Izdelal je obširno spomenico zlasti na podlagi poročila gornjegrajskega okrajnega zastopa ter jo predložil c. kr. namestniji, c. i, kr. vojaškemu poveljstvu, poljedeljskemu ministru, trgovskemu ministru, domobranskemu in vojnemu ministrstvu. Škoda je namreč velikanska ; samo ne kaj posestnikov gornjegrajskega okraja trpi škode za milijon kron. Poslanec dr. Verstovšek opozarja vse prizadete, da vložijo vsi ugovtre in ga vedno obvestijo o poteku cele zadeve. C. kr. na mestnija je obljubila poslancu, da ga obvesti vselej o stanju tekoče rešitve tega velevažnega gospo darskega vprašanja. Klanje svinj. Kdor hoče doma klati svinje, mora po občinskem uradu prositi za klavno dovoljenje pri okr. glavarstvu. V prošnji mora na vesti živo težo svinje, število in starost oseb (z dninarji vred), ki so pri hiši na hrani in količiao zaloge masti in mesa prej zaklanih svinj. Če v 14 dneh ne pride dovoljenja, se sme klati tudi brez istega Politične oblasti grozijo z občutnimi kaznimi vsem tistim, ki ne naznanijo domačega klanja. Dopiti. Maribor. Dne 25. januarja se bo v frančiškanski cerkvi kakor navadno slovesno obhajal praznik Matere Milosti. Vabimo hvaležne Marijine častilce, sa se te svečanosti kolikor mogoče pridno udeležijo. Maribor. V roči na 14. t m. so neznani tatovi vlomili pri trgovcu Mydlilu v Lutrovi ul ci in so odnesli masti v vrednosti 1760 K, riža, zdroba, sardin, 170 mila, sveč, 40 hlebčkov kruba n razna druga živila. Skupna škoda znaša 2525 K. St. Ilj v Slov. gor. h/Slov. Gospodar“ in „Strar ža“ se sedaj dobivata tudi pri trgovcu g. Plevniku. St. Lovrenc ob koroški železnici. Pri nas bodo v letu 1018 sledeči uradni dnevi mariborskega o-krajnega sodišča: Dne 28. januarja, 25. februarja, 28. marca, 20. aprila, 27. maja, 24. junija. 29. julija, 20. avgusta, 30. septembra, 28. oktobra, 25. novembru in 30. decembra, vsakokrat v občinski pisarni od 12. ure opoldne do 4. ure popoldne. — Napovedanega shoda prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m., pri g. Kodru ne bo, ker sta poslanca gg. Roškar in Pišek nujno zadržana. Prideta .pa v najkrajšem, času. Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmet. podružnica Sv. Ju rij ob Ščavnici bo imela dne 20. januarja po rani maši v šoli pri Kapeli občni zbor. Kmetovalci, pri dite v obilnem številu. Posebna povabila se ne bodo razpošiljala. Ljutomer. Katol. bralno društvo za ljutomersko okolico ima v nedeljo 20. t. m po večernicah svoj občni zbor. K najobilnejši udeležbi starih in novih članov vabi odbor. Žalec. Naša izobraževalna društva prirede v nedeljo, dne 27. t. m., ob 3. uri popoldne, v Hodniko-VI dvorani v Žalcu slavnost v prid ubogim domačim in begunskim otrokom. Na bogatem sporedu je govor vrlega našega mladinskega organizatorja prof. dr. Hohnjeca in dve lepi predstavi. Slovenski domoljubi), posebno Žalčani in Petrovčam, pridite v obilnem štč-vilu in pokažite z dejanjem, da ljubite svoj slovenski narod in poseono njegovo bodočnost —■ slovensko mladino! Sv. Jurij ob južni žel. Vabimo k občnemu zboru Kmetijske podružnice v St. Juriju ob južni žel. v nedeljo, dne 20. t. m., ob 9. uri dopoldne, v ljudski šoli v St. 'Juriju. Vspored: 1. Poročilo načelni-fce in tajnika. 2. Poročilo blagajnika in pregled roču.,ov za leto 1917. 3. Volitev delegatov za občni z-hor v Gradcu. 4. Pobiranje minine za leto 1918. 5. Predavanje potovalnega učitelja g. Goričana. 6. Raznoterosti. 7. Volitev novega odbora. Zadnja pcrocila došlo v potei; dne 18. januarja. Brest-Lit o vsk. Dne 15. januarja sta bili dve seji nemško- avstrijsko-ruske komisije za ureditev teritori-aluih in političnih vprašanj. Grof Czernin se vsled bolezii ni udeležil. Šlo je za to, ali se naj zastopniki navedenega ozemlja pritegnejo k pogajanjem. Kiihlmaun se je izjavil, naj se ti zastopniki pritegnejo pod pogojem, da tudi Kusi to priznajo kot presumcijo za ustanovitev lastne države. Trockij s tem ni bil zadovoljen, ker ne more priznati, da bi ti zastopniki zastopali voljo vsega ljudstva. Kühlmann je ugoto-\ il, da so nasprotja glede na sodbo o pomenu sedanjih zastopstev v zasedenih krajih med Rusi in Nemci tako velika, da se kij b vsem pogajanjem še ni moglo najti srednja skupna črta. Nato je predlagal, naj bi se odločilno glasovanje v zased nem ozemlju izvršilo v dobi med sklepom miru do najkasneje enega leta po sklepu splošnega miru. Proti temu pa je Trockij zahteval, naj Nemci svoje čete odtegnejo iz teh pokrajin, kar pa je Eühlman odklonil, Popoldne se je seja zopet začela. Razprava se je vršila najprej o političnih predpogojih za samoodločbo, ki jih je razlagal Kühl-raann. Trockij ni govoril o pogoih, pod katerimi bi se naj vršilo ljudsko glasovanje, marveč je zopet zahteval umaknj^nje nemških če", Kühlmann je odgovoril, ponavljajoč znano nemško stališče v tej zadevi. Trockij je nato izjav 1, da navzočnost organiziranih čet zelo škoduje pomenu takega glasovanja. Sei <11 er o Hr stn>*r na’Vranskem 39 XXXXXX4XXX fektriesse s^ovi ae« ra**vetljav«»f električne kuhal**© pl š©e, električne žepne s#et*Sfee nis*terijef električne n‘ce-s«et«lkey dinamo-motorje izdeluje najhitreje industrja za razsvet javo z. z. o. z. lar tar, Grajska ulica št 12 „ Panorama-1 nteniatimia I“ Start bor, Gr&Jatd trg Stay. 3. sra®ea gpoatžlaa ,Je (Sraamc orla“ sa priporoča z» obilen obisk Odprto «si lan Vstop- ina SO ? . •troni 20 v. ‘redita»« traja 25 asiaut. Vojni dogodi' iz »*efc bojiti, pokrajine v«eh dežel eelega sveta v naravni vgiik isti, slikovite sa m .«oične. Z» malo denarja in malo izguba časa se vii1 ta mg »a»t! milega sveta. Kdor si enkrat ogled» .Panorame* <•*•»«« ker *is vedno nove predstav» i Jgg % IP KUPIM za vojaštvo 30 — 40 vagonov b* le repe, korenja, trme in pese po najboljših cenah. Ponudbe z navedbo cene za vayon na naslov: A. KREPEK, MARIBOR, Bismar kova ul. l 9 WWMMMZWß BWW f GOSTILNA ^ pri Vogrincu v Kamilici > Lagler Jos. SchmidpL Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul (nasproti faoteh nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. * Goretti, Grajski trg 7. » v Tegetthoffovi ulici (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora). Trafika Žitko, Melje. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovina Scheidbach, Magdalen ski trg 9. Trafika Maher, Magdalenski trg. Trafika Nerat, Franc Jožetova cesta 81. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33. Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru. Andritz pri Gradcu: Trafika Schlacher Marija. Mrežice: .Trgovina g. Antona Umek. Celje: Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu. Knjigarna gosp. Adler. Celovec : Trgovina g. J.Vajneeri, Velikovška cesta 5. Me. Muh-Moce: Gosp. Kristel Ferdinand (organist). Mobma pri Celju: Trafika Ropan Alojzija. Molenji Mogotec: Trafika A. Kraigher. Mr am: Trgovina Janeza Kodrič. Mohnsdorf: Trgovina Jurija Gajšek. Gradec: Zeitungsstand A. Klöckl, Jakominipiats, ZeitungsExp. Kienreich, Sackstr. 4. Guštanj (Koroško): Trgovina g. Vinko Brundala. Št. Mij v Slov. gor.: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sc. Jakob c Sloe, gor.: Trgovina g. Frid. Zmauer. Sv. Jurij ob juz. zel.: Trgovina M. Zorko. MLozje: Trafika Vahčič. Maski trg z Trgovina O solin Jos. Mehr ing : Knjigarna Scheidbach. Se. Menart e Slov. gor.: Trgovina gosp. Antona Zemljič. Meoben: Nicki Rupert. Mjutomer: Trgovina g. Alojzija Vršič. Mala nedelja : Trgovina Senčar Fr. JWoeacerkee pri Celju: Jankovič Antonija. Petrovce: Trgovina Polanc Jožef. Ptuj: Trafika Franc Julis Glavni trg. Podlehnik pri Ptuju: Trgovina gosp. A. Marinčič. Postojna: J. Marinšič. Madgona : Trgovina gosp. Antona Korošec. Trgovina A. Krempl. Muse pri Mariboru. Organist g. Ivan Nep. Slaček V Slov. Mistrici: Prodajalna g. Roze Piči. Slov. Gradec; Trgovina g. Bastjsnčič. Sterntal: Čisel Matilda. Šmartin na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj : Trgovina g. Ane Topolnik. Sv. Trojica v Slov. gor.: Trgovina g. Peter Čauš. % Sv. Tomaž pri Ormožu : Trgovina g. J. Kegel Sv. Vid pri Ptuju: Trgovina D. Tombah. Veržej: Trgovina gosp. Marije Koroša, Vojnik: Trgovina g. A. Brezovmk. Vransko : G. Brezovšek Ernest. %etaie: Trgovina gosp. Mat Berlisg. OA6nAi1ai*f( izhaja vsak četrtek in stane za cele „OlOVenSKI Urospoaar let0 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav nlitvo „Slav. Sospodarja", Maribor. Posamezna številka stane 16 vin. izhaja vsak pondeljek m petek popoldne. Naročnina za »straž» jjSJUL m,£s&L znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in. za četrt leta K 3 — Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža44, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 16 v, na 4 straneh pa 10 v. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«, m >~c >~z Alojzija Weber v Kamnici pri Maribora priporoča svoja izvrstna nova in stara vina, sadjevec, mrzla in topla jedila v vsakem času v veliki izberi. Cene zmerne, postrežba točna! g- Ea pristnost in izvor se jaaòi t polnem obsegu. HIM Ä bela’ lda*a in {rna W 9 9 a| W% (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANIG vdova V MARIBORU, Šolska ulica št. 5. SUHE GOBE (JURČKE) kupuje v vsaki množini in po najvišjih cenah „ M. RANT, KRANJ, jj uajveèja eksportna tvrdka suhih gob. Edina šiaferska steklarska narodna trgovnuk Na debelo? Na dritaMPi FRANC STRUPI Graška cesta • •• CELJE priporoča p» najnlijlh cenah svojo bogato zalogo steklene eelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Alp In ©iev§r|Pt podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah S» NafsolldnefSa In točna postretba. Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti sv« list v Novem mestu Dolenjske |i vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem Naprej plačana letna naročnina 3 krone Bureš M"= urar, zlatomer in očalar, ligetthofora testa 39. Prvi arar ai glav. kolodvora. V veliki izbiri in niskih sinili. Za vsako taro se jamči! Predsijske ture, §cb&fhans#a. Zenith, Gssga, Eterno Očala: Za kratkovidne nova. - ■ IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljenje istih ohranite po končani vojski nagemu slovenskemu umetniku podobarju in pozlatarju Ivanu S@Jé Maribor, Heiser jeva ulica št. 28. I j Ì Ustanovljeno L 1893. Ustanovljeno i. 1893. Vzajemno podporno društvo .............v Ljubljani =-.......................■- registrctvans ztetiige s circi enim je malve m* Dovoljuje členom poi olii a proti porot 1% u, se sfavi ži vijcttjsl l h polic, pete ite v, vredne sinih p§ pirit vaši ii sr § vrhi na sivi her e ptejsmke. Vračajo se posojila v 7'/„ 16 ali £2 V, 2e-ih v odsekih ali pa v poljubnih degovorjesih obrokih. Kdor želi p Društveno Issino premoženje znaša kor cent leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. ■ =9= = léce se za veliko podjetje na Kranjskem zmožen sk adišcni*. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „št. 6“. En« cerkev sli aitarne sliko poslika katol. umetnik, propagator umeni cirkevnego, brezplačno, le povrnitev režijskih stroškov. Podrobna pojasnila daje „Revne pro umeni cirkveni“, Praga-Vino-gradi, Rrameriova 10. češka. Žab JI ca v> j m. pošunt ptšiljatve se dobijo na toliko in drobno pri Obrtni misarski »drogi v Mariboru, 0«»iski tre St 3 ^068 Učenec, krep.k in zdrav * primerno šolsko izebratbo se sprejme takoj v trgovini e mešanim blagom L. Sckvrentner i>% Vranskem.______________________ Stare cape in cunj® kupuje po najviiiih cenab vsako množino Janko Artman Sv. Jus ob j ni. iel. Dva aini^arja» le samostojne In spretne strokov« ne osebe, spiejmem p, d ugodnimi pog ji, kot iOOO ozir. 16(H) kros plače, letno 2—S sežnje drr, koB njive, stanovanje, iz vinograde deputat. Za prehrano je dobro preskrbljeno. Le strokovno izobražene oseb« se naj oglasijo pismeno ali ustmeno pri upravni-Ha „Straže“ Knjlecrna, umetnine in muiiliisilsii. Goričar & Leskovšek ■ Celje = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debeio in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX jo raznih cenah )Q( Za s@stiSfšiisri@: Papirnate servijete vsied novih predpisov namestaije v Gradcu po zelo nizkih cenah OOOOOtOOOOO SMP* Gostilna -^£0 ^Narodni Domi v Mariboru se priporoča cenj. občinstvu v Mariboru, v okolici in vsem, ki potujejo v Maribor. Točijo se na finejša vina: Pekerčan i. t. d. Priznano dobra kuhinja. V Narodnem Domu se vedno najde poštena slovenska dražba. Se priporočata A in L Stelzer. ooooosooooo .judsks hranilnica in posojilnica v *»*g*«t**«MHi*** wad*»«*«** ». Celil 1 é f ■s m Oore tuje hrai ìine vloge po Daje ptisojile Uradne ure pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na po- vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne, roštvo in zastavo Vknjižbo izvršuje poso- Za nalaganje po posti na razpolago polo- jj|nica brezp)afn0; stranka „laCa le ko,eke. «M®» žnice pnStno hrandn r.e štev. 92465. • e • 84 * t St- ir . • j OO »HOTEL BELI VOL“, Grašiča (cesarja Vi jema) cesia stew, 9. QO Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža ’ Odgovorni urednik: Vekoslav Stup an. a’isk tiskarne sv. Cirila v Maribora,