SploSne vestl. — Izredno posvetovanje upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU ter vseh predsednikov sreskih učiteljskih društev se bo vršilo dne 6. novembra 1932 v Mariboru. Kraj in dnevni red objavimo vprihodnji številki našega lista. — K dnevu učiteljstva v Mariboru dne 5. novembra priobčujemo za danes vsaj v glavnem sledeči razpored: Dopoldne: odkritje spominske plošči* zaslužnemu šolniku in uredniloi »Popotnika«. Mihaelu Neratu v krčevinski šoli. Nato skupno zborovanje učit. društev Maribor, desni, levi breg, Slov. Bistrica in Št. Lenart. Popoldne: slovesna otvoritev doma in odkritje spominske plošče našim stanovs'kim vzornikom in dobrotnikom, za katere je zbralo učiteljstvo temeljne kamne. Ob 18. sprejem. pevskega zbora JUU na kolodvoru. Zvečer ob 20. uri koncert. Prt koncertu nastopi tudi mladoleten umetnik na gosli, Mlran, sinko našega tovariša Leopolda Viherja; az Slov. Blstrice, ki je žel s svojimi nastopi v Celju, Pfuju in v Ljubljani naravaost občudovanje. Četrtinska vožnja je zagotovljena. Bansko upravo smo zaprosilir da imajo udelcženci pouka prosto. Za prenočišča bo poskrbljeno. Vsekakor pričakujemo, da bodo fa dan zastopana pri otvoritvi prvega Učit. doma vsa društva naše banovine. Podrobnejša navodila priobčimo še pravočasrto v stanovskem listu in po potrebi tudi v dnevnikih. — 5. NOVEMBRA DAN UČITELJSTVA V MARIBORU: SLOVESNA OTVORITEV DOMA, KONCERT NAŠEGA PEVSKEGA ZBORA, GOSPODARSKE RAZSTAVE itd. — Tovarišice in tovariše, ki delajo uspo.sobljenostni izpit v Mariboru, opozarjamo glede prenočišča in prehrane na penzijonat Učit. doma v Mariboru. Več v rubriki »Nafa gospodarska organizacija«. — Obletnica Gortanove smrti. V ponedeljek 17. oktobra so minula tri leta od onega žalostnega trenutka, ko je bil v predmestju Pulja ustreljen v hrbet Vladimir Gortan. Padla je mlada žrtev istočasno s prvim. jesenskimi listi; Gortan je umrl za idejo, za katero so umirali nešteti naši nacionalni junaki, dati je moral življenje za svoje domoljubje. Ni se ,mogel odpovedati ljubezni do svoje domovi- ne, do materinega jezika in do svojega naroda, zato se je moral odpovedati svojemu živIjenju, 'ki ga je terjal italijanski fašizem. Ob triletnici Gortanove smrti kličemo tudi mi: »Slava Gortanu!« — Praktičen izpit za učiteljice gospodinjskih šol. G. prosvetni minister je predpisai, na podlagi zakona o narodnih šolah, poseben pravilnik o polaganju praktičnega izpita za učiteljice gospodinjski'h šol in tečajev. azpit se lahko polaga v času od 1. februarja do 1. decembra pred strokovno komisijo na nižji gospodinjski šoli v Pančevu. Prošnje je vlagati po službeni poti na prosvetno ministrstvo. Pravilnik vsebuje natančna navodila glede polaganja izpita in pregled snovi, tudi glede načina polaganja izpita. — Učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, ki so že več let zaposlene v teh ustanovah in nimajo praktičnega izpita, ga bodo morale polagati v teku enega leta. Izpit bodo morale polagati tudi učiteljice privatnih gospodinjskih šol. — Trboveljska rudarska pevska deca bo absolvirala v nedeljo 23. t. m. popoldne ob 5. uri v veliki dvorani celjskega doma v Celju spored, !ki ga je izvajala z velikanskim uspehom preteklo nedeljo v Mariboru in Ptuju. Trud naših tovarišev je bil poplačan — velika Unionsika dvorana je bila premajhna; počastili so koncert župan dr. Lipold, škof dr. Tomažič s številno duhovščino, komandant mesta in drugi vojaški dostojanstveniki, predsednik JPS Ipavčeve župe, glasbeniki in druge odlične osebnosti. — Sodoben program je publika sprejela z velikim zanimanjem in še z večjim aplavzom. Mnogo so morali ponavljati, zlasti točke s sopran-solo. Mariborsiki in ptujski tovariši so se izkazali zelo požrtvovalne, pre-skrbeli so, da je bila ta idealna deca v obeh krajih gost raznih karitativnih društev, občine in drugih korporcij. Delavstvo je tudi bilo zelo aktivno pri aranžmanu in posetu. Da je še idealnih tovarišev, naj pripomnimo tudi, da je prišla na koncert v Ptuj tovarišica z deco iz daljnje Gor. Lendave, v Maribor pa iz St. Ilja. Mariborski koncert so obiskali namenoma tudi Nemci iz Gradca iz Avstrije. Kakor izvemo, tudi celjski tovariši pripravljajo v nedeljo 23. t. m. lep sprejem in navdušeno delujejo za številen obis'k. (Op. ur.) —ič. — Slavnostna otvoritev in blagoslovitev zložljlvega šolskega odra v obmejnem Sladkem vrhu. Na naši severni meji smo imeli 2. oktobra 1932. vesel in obenem zgodovinski dogodek. Ta dan se je otvoril v obmejnem Sladkem vrhu ob sinji Muri nov zložljiv šolski oder, izdelan po načrtu tov. strokovnega učitelja I. Robnika iz Maribora. Pri tej slavnosti se je zbralo preko 200 ljudi, ki so plačali vstopnino, ter tudi kakšnih 50 zastonjkarjev. Zastopana je bila tudi vsa šolska mladina. Slavnost sta posetila iz Maribora oba tovariša sreska nadzornika gg. Ivan Tomaž.č in Ivan Koropec ter dr. Irgolič kot zastopnik oblastnega odbora Narodne odbrane iz Maribora. G. sreski načelnik je svojo odsotnost opravičil. Slavnost je otvoril šolski upraviteij K. Jakopec s kratkim nagovorom na domačine in goste, nakar so vsi navzoči zai licali Nj. Vel. kralju Aleksandru I. trikratni Z vijo. — Takoj nato je domači gospod župnik izvršil blagoslovitev z lepim nagovorom ter končal z besedami: »Z vero v Boga za kralja in domovino!« G. sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič je poudarjal pomen odra ter častital šolskcmu upravitelju k lepcmu odu. Dr. Irgolič je sporočil pozdrave Nar-odne odbrane m g generala Maistra, vzpodbujajoč navzoče k uspešnemu narodnemu delu. Slcdile so nato deklamacije in pctjc. — Z velik.m zanimanjem so navzoči sledili igri »Palček potcp«, katero so učenci v svojih lepih kostim h pod vodstvom učiteljice Adrijane Racek izvrstno podali. — Za oder je zbral šolski upravitelj Karel Jaikopec lepo vsoto 6000 Din in je s tem dnem najlepše obhajal 10-letnico službovanjd na meji. — Darovali so za oder: Ciril Metodova družba 3000 Din, banska uprava 1000 Din, tovarna Sladki vrh 1000 Din, posojilnica pri Mariji Snežni 500 Din, posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 150 Din, L. Ornik in Pintar & Lenart iz Maribora po 100 Din, ostali dobrotniki 140 Din. Srčna hvala vsem darovalcem, posebno Da Ciril Metodovi družbi za največjo podporo, ki je s tem pokazala, da pravilno razume pomen te obmejne šole. — Oder ima lepe kulisc in je tako izdelan, da lahko stoji v razredu ali pa na prostem. Kljub nizki vstopnini je slavnost prinesla 800 Din, kar je za današnje težke čase lepa vsota. Ta slavnost je bila v čisto obmejnem kraju. na katerega naši Nemci kaj ljubosumno gledajo. Pogrešali smo pri tej slavnosti naše novinarje, ki bi morali tud; naši meji polagati več pažnje. Ako bi se taka slavnost vršila tam preko, bi kar mrgoleloljudi iz Gradca in novinarji ne bi manjkali. Nemci pač bolje razumejo svojc liudi na meji, kakor naši nas na naši meji. Je že res, da se je slavnost vršila v prvi vrsti za domačine. a gosti bi v večjem itevilu s svojo navzočnostjo vlili domačinom več narodnega duha. — Okrajna kmetijska razstava v Kranju bo v dneh od 22. do 24. t. m. Pri organizaciji razstave jc v veliki meri sodelovalo učiteljstvo iz vsega sreza. Poleg drugih oddelkov bo tudi oddelek za osnovni kmetijsko-šolski pouk. V vrsti mnogih predavanj je tudi referat tov. Jos. Lapajneja iz Cerkelj »O dobičkanosnosti in koristi planinske paše«. Vabimo učiteljstvo, da se v obilnem številu udeleži razstave in pripelje s seboj tudi svoje sosede. — Himen. Dne 15. oktobra se je poročil v Celju tov. Elo Čmelj, šol. upravitelj na Prevorju, s tov. Rezko Nagele, učiteljico istotam. Mlademu paru iskreno čestitamo! — »Ali naj pozabimo?« V članek tpv. M. Zora pod gornjim naslovom v naši zadnji številki se je vrinila neljuba ppmpta pri naštevanju ponemčenih imen za slovenske kraje. Ime Keutschach se imenuje naša vas Hpdiše in ne Klopinj. Tplikp v vednost, da ne bo nespprazumljenj. — Svoji k svojim! Narodna odbrana je v cilju svojih vispkih nalog in s sodelovanjem gospodarskih ustanov osnovala akcijo za gospodarski napredek in neodvisnost z nalogo: Da z organiziranimi silami jugoslovanskega gospodarstva in vseh slojev našega naroda zaščiti nacionalno delavnost, ustvari ppgoje za čim večjo uporabo domačih proizvodov in pčuva odtok nacionalnega bogastva v tujino. — Da bi se uresničil uspeh akcije, bo potrebna najstrožja pažnja, da se interes uporabnika in proizvodnika dovede v sklad z interesi domovine in naroda. Naše gospodarstvo mora uživati ppdporo vsega jugoslpvanskega narpda, gospodarstvo pa mora istpčasno služiti samo svojemu narodu. — Da doseže svpj cilj, si stavlja »Narodna odbrana« s pompčjo akcije »svoji k svojim« te-le naloge: 1. da z živo in pisano besedo ter najširšo akcijo v narodu poveča porabo domačih proizvodov, braneč pri tem interese upprabnika, s pomočjo strogega nadzorstva o kakovosti in ceni proizvodov. — 2. Da zbere okrog sebe in te svoje akcije vse jugoslpvanske gpspodarstvenike, ki bi s pristopom k akciji bili deležni njene polne zaščite, prevzeli pa tudi vse dolžnosti napram domačim uporabnikom v pogledu kakovosti domačih proizvodov. — 3. Da osnuje jugoslovcnske uporabne legije »svoji k svpjim«, katere bi s kupovanjem izključno domačilh izdelkov pomagale razvoju domačega gospodarstva, jamčile za obstoj domačega delavstva in odjerri proizvodpv jugoslpvenskega kmeta. — Zberimo se vsi in pprimimo se tega koristnega dela v dobrpbit našega naroda in domovine — za procvit našega narodnega gospodarstva! — Vsak pravi rodoljub naj se zaveda, da je gpspodarska odvisnost težja od politične, da je gospodarsko suženjstvo hujše od političnega suženjstva. — Mislimo na bodočnost naše dece in naše domovine ter kupujmo samp blago domačega izdelka! PEDAGOŠKI ZBORNIK ZA LETO 1932. Ta publikacija Slov. Šol. Matice bo »Za uvod« v branje objavljenih sestavkpv prinesla sledeče misli: Letos je naneslo tako, da je Pedagoški Zbornik ppsvečen vitezom pedagoškega genija, domačim in tujim. Kajti preteklp je 300 let, kar je Komensky objavil svoj koperniški opus Didactica Magna, naš Janko Bezjak je obhajal 70-letnico rojstva, Kerschensteinerju dolgujemo še sedmino po njegovi smrti, 70 let je tega, kar je odšel v večnost Slomšek, 100 let od Goethejeve smrti in Spranger je nedavnp praznoval 50-letnico. Ta dejstva so kakor kidometerski kamni ob beli cesti kulturnega stremljenja, ki kulturni delavec v pedagoški provinci ne sme drveti kar mimo njih, ako noče neckonomsko tratiti svojih sil al-J pa biti kar flegmatik, češ: »kamorkoli, kakorkpli!« Saj za temi dejstvi stojijo možje, ki so s plugpm svojega duha tatko na glpboko in velikopotezno zarezali »pedagoške«, to je semenu za oblikovanje človeka namenjene brazde, da ne smemo stati mlačno pb strani, ko jim življenje meri svojp nit in njihovp usodo. Bistvo (raispn d' etre) učiteljevega in učiteljičinega dela v šoli pa izven šole ni ti&to izvrševanje »dolžnosti«, ki je dostopnp »racionaliziranju«, hpčem reči »aparatu« službenih predpispv ter metodičnih navodil dm ki je kajpa i potrebno. Najgloblji smisel njunega pravega delovanja je marveč v tem, da naklanjata človeku, »bližnjemu« (otroku, mladostniku, odraslecu) čim več požrtvovalne ljubezni, da ga dvigata k sebi in mu pomagata iskati ter i najti samega sebe: to je doseči, da v njem — »kali, kar žlahtnega je, žene zale«, kakor je tp nebeški lepo izrazil Prešeren. To pa so najbolj centralni utripi našega bitja in žitja, ki se ne dajp urejati z odredbami ter z metodičnimi pravili v duše »montirati«, tudi ne ukazovati in prav tako ne naučiti! Ampak edinole tedaj jilh v sebi obudiš, ako se ti duša na nepojmljiv način dotakne v posvečenem hipu duše takega človeka, ki mu je ta ljubezen (»pedagoški eros«) v neizčrpljvvi meri »dana« in lahko od svojega neizmernega, krezpvskega obilja daje i tebi. Naj bi letošnji Pedagoš'ki Zbornik ne ostal — glas vpijočega v puščavi! Našemu učitelju in učiteljOci bi marveč naj bil — »mariage spirituel« (Bergson), to je nekakšna duhbvna poroka s pedagoškim genijem! Vsakemu in vsaki! Letos. ko praznujemo neke vrste »pedagoško«, skoraj bi se dalo reči sveto leto v vzgojstvenem prizadevanju človeštva.