St 31.
V Gorici, (Inc. 17. aprila 1900. Lotnik IT.
l/hnja vsiik toivk in ]M't<'k v
IIMIIIII ob II. uri prodpoldnt' za mosto
lor (ih H. uri [io|i()lilnc za dožoln.
Sl;iii<* po pošti projonia.ii a!i v
(ioiici na doni pošiljan cololotno 8 K..
[>()lli'lm> i- K. in (••i'litli-liio *2 K.
IY»>il;ija se V (iorici v lohakarnali
Schwär/ v Solskili ulicali in .lol-
Icrsil/. v Äunskili ulicali p»> H vin.
vTU Xv Ivü
(Zjutranje ixriaiijf.)
Ureduištvo in upravniütvo se
naliajata v «N a r u d n i t i s k ar n i»,
ulica Volturini 1>. st. 9.
Dopiso je nasloviti na uredništvo.
oü;lase in iiarocniiiu pa na upravništvo
«(iork-o». Oglasi so računijo po petit-
vrstah in sicor ako so tiskajo 1-krat po
1(5 vin.. 2-krat po 14 vin.. 3-kral po
12 vin. Ako se vočkrat tiskajo. račii-
nijo so po pngodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Politični quodlibei
V tcli časih politikuje ves svet in
smö'er polilikovanja. okoli kalerega se isto
česlo sure, so vojne.
Okoli vojne v južni Al'riki se vrti
(laues skoi'o vsa svelovna |K)lilika v več
ali maiij razloeenih potezah, vsa svelovna
politika je /ilaj podobna nckako ogromiii
pajčevini. v katerej tiči zlali pajek / dija-
inaiitniini noganii: Transvaal.
Na tega zlatobisernega polilicrega pajka
latn v ju/.ni AlViki npira vsa diplomacija
(lanes svoje oči. vse se vprasuje, kako so
bode zasukalo s to vojno, in naj se zasuka
kakor hoče, kaj -fcledi lej vojniV Stotisoč
poliličnih mrež drži v Transvaal, inrez, ki
so razpete po drugih delih sveta, — jjoLe.^ni
samo za eno, stresti se utegne ves sestav,
vezan skupaj po skrivnoslnih gospodarsko-
polilic'nih vezeh.
Anglija bije v juzni AlViki grd boj
kramarske sebicnosti proli nizozornskim
Buroni, narodu inirnili in ilelavnih kmetov,
ki so pmvni gospodarji taniosnjih pokrajin
že več stolelij, — kajli s pridnosljo in ve-
likinii žrtvami v bojili zopor rodove divjih
crncev so si priborili pedenj zenilje, ki je
poslala njihova doniovina. In ta pridni
in civilizovani alriški narod hočejo za-
Ireli in podjanniti na njega laslnih lieh
kramarski Angleži. ,,Kadi eivilizaoije". pra-
vijo Angleži, vojujejo krvavo igro, radi ci-
vilizacije in civilizaciji, s kalero hočejo
,,olepsati" južno Al'riko. žrtvujejo na tisoče
dragih življenj — — grda fraza: za zlatö
jini gre in za dijamantc, vredne jiiii več
ncgo niilijoni človeških življ<Mi.j!
Po praviei so ogorčeni nad Anglijo
vsi človeko-ljubivi krogi širnedruzbečloveške,
— in kdo ne bode ogorčen nad človekom.
k i ž r I v u j e h I a d n o k r v n o e k z i s I e n-
c o I) I i ž n j e g a. da k o r i s I, i s eh i ! ? V
prvi vi'sli je ni(jjj;ocna Husija z svojini ini-
i'oljnhnini carjein, ki se upira v dnu si-ca
angleški j)oholnosti. — toda ne samo clo-
vekoljuhje, tudi dfiit^ačni o^romni nzrokiso,
ki velevajo Kusiji in ž njo ludi drugim
konlinenlalnim državam, da so pozorni na
Anglijo, ki izzivlje ves kontinent. Tu je v
prvi vrsli neizračunljivo bogastvo, ki leži v
zendjah Ti-ansvaala, — ako se Anglija po-
lasti te.ua bo^aslva. poLem vlada ž njiin ves
svet. A da hi si deroci Albijon smel igrati
z vsein sveloin, to j« tako, kakor hi se ti-
ger smel igrati s credo ovac. V leb inislili
tiči f^hiviii odpor Knsije proli an<j;leškim na-
črtoni.
In Anglija ve, kaj kani Unsija. radi
tfiga preži se svoje strani na priliko. ko hi
se z vspohom mogla sprijeli z Kusijo in jo
storiti nenevarno svojim nanienoni.
Ze nekako \ pre^ovoni v diplomali-
čnib kro.yib je neizogibna niožnosl vojne
niej Kusijo in Anglijo t. j. mej konlinen-
lalnim ruskim svelovnim cosarstvom in po-
| niorsko državo angležko v Irenotkii. ko po-
slaneli obe svetovni dr/.avi neposredni si
sosedi.
To diplomatsko prorokovanje je že
tako prešlo v IIK^SO in kri politikom. kakor
prorokovanje, da postane Kusija nositeljica
krsčanske ideje na Jutrovem. da zasede
Carigrad. stopi polem v Malo Azijo, otrne
svele dežele tnr.škega jarma in podeli naj-
vecjemu kontinentu, — širni Aziji belega
carja — spasitelja.
JMogocna Husija ne inisli morda has
tako dalec, dasi hi smela in se bode za
vprvo zadovoljila s lern, da prevzame zasčito
nad Kalilalom Osmanov, nad šahoni l'erzi-
je. Bogdilianom Kilaja, vzhodno in zapadno
Indijo, ACganislanom in neludžistanom, ka-
kor je že pokazala s Kivo in Buharo v
o s r e d n j i Aziji.
Ako liusija zacne izvajali le svoje na-
crie, in dogodki kažejo, da to lioee, na-
vedlo jo je k leinn le postopanje druzih. a
pi-ed vsem Anglije in Nenicije, za kat<;rima
noč<' zaostajati, ker se noč(» izposlavljati
izreka iznenadenjein. držeč se cesto l'(»tra
Velikega: liusija rasti, d a n e zrastejo
d r u gi c<; z t (i b r, !
Uspehe zagotovljajr» Musiji njeni modri j
in previdni drzavniki, ki znajo pridohili Ku-
siji zoper Anglijo v polrebnein trenotku
zaveznikov na evropskem konliiienlu. l)o-
kaz leinn zveza Husije s treljo l'rancosko
republiko, kalera ima ludi se svoje strani
še obračiin s pomorsko germansko državo,
-- po drugi strani vzajemnost z Nemcijo in
po tretji posebna pogodha z vlado na
Dunajii.
V prejsnjih dobah hi bila la zaveznost
naravnost nemogoča, toda najnovejši do-
godki so ptniöili Husijo, da tr(dta ludi
orjaku po vetru plašč obračati. lzzivajoca
surova in lazi-liberalna Anglija z njenim
mogočniin pomorskim iiiiperijalizniom, z nje-
nim Ijudožrskim jingoizmom in daleč sega-
jociini jjolipovimi prsti je opozorila civilizo-
vane evropskc; narodc^ in jim odprla oči, da
so spoznali, kam bi prijadrali z svojo ho-
•
dočnosljo, ako bi pustiIi presirnemu angleš-
kemii kramarju, da stavi svoje šotore, kanior
mil ljubo. Dokler je angležki konštitucijonal-
ni liberal izemgradil ob (jkvatorjucloveske ines-
nice ni klal na debelo trupla ameriskih Indija-
nov. alriškib črncev. Indov, avstralskib in
inongolskih eloveških piemen — klal brez
vseh cen^monij. kakor da so trupla goveje
živali, ter druge gnal v sužnost, njihove de-
žele pa zasedal kakor brezpravno last, —
lako dolgo je zamogla Evropa še molčati.
Ali z anglezkim trinoškim nastopom v civi-
lizovanih al'riskih republikali Oranjem in
Transvalu so se stvari terneljito zasukale:
angležka armada 189.000 mož. l)oreča se
z velikimi izgubami proli 80.000 Irankoho-
landskib I-Jurov, potem na čez 1f>0 milijo-
nov l'unlov šlerlingov narastli vojni trošek
angležki v nainen, da si pridobi zlate in
dramantne zaklade v teh pokrajinah — —
ti drzni načrti Anglije so zbudili v Kv-
ropi strujo, kalere Anglija ne bode zrnogla.
V ruskih listih se že tudi prav krepko kul-
tivira ideja rusko-francosko-nemške zveze
proli Angliji. Narodi Kvrope so po vsej pra-
viei poslali ,.proli-angl(»žkega" mi.šljenja in
ako se še do danes ni pripetilo nekaj uso-
dep<jlnega na vodi in na suhem, pripisovati
je lo h1 niržnji proti prelivanju človeške
krvi.
Nasproti lernn pa pritiska od vseh
slrani mogoena Husija za petami angleski
posesti v Aziji in vleče seboj razne rnanjše
koloni/ujoče narode. Ob varstvu sainostoj-
nosli Kilajske odpira Rusija pot na trg „zla-
tega cesarslva" (Kitaj) tako sebi kakor i
Nomeiji. Franciji, Italiji, Japonshi in Severni
Ameriki, da dela ondj konkurenco zoprni
Angliji. — Sibirska, do Kitajsko segajoča
železnica, posest kvantunskega poluotoka
in<»j Kitajem in Korejo — danes se imenuje
la polotok s pristanišči l'ort Artur in Da-
Ijanvan rtiski ,.Ualnij1' — nadalje posest
tosno vezajoče pogodlx1 z Japonsko, da se
ne umešavanobenaobeli držav vzadevekore-
anskega cesarstva, to so garancije ki dajö Rusiji
moc, da stori proti Angliji „diplomatski ko-
rak", ki hi veljal vec, nego vse gnnenje
anglezkih lopov v južni Af'riki. Ta „korak" bi
veljal v prvi vrsti Al'gani namerah stanu, v drugi
vrsti angležkernu ,,cesarstvu-', Indije in v
trelji vrsli — Carigradu. A četrti, peti in
morda tudi še sesti korak utegne slediti
razmeram. ki se razvijejo iz dvoboja v južni
Al'riki. Huri imajo svoje simpatije ne samo
v Rusiji in Kranciji, marvec imajo jih tudi
v Nemčiji in ondi ter v Nizozemski celo
krvno sorodslvo — a m a š č e v a n j e nad
Anglijo izvrsi se na vse drugačen
način — brez prelivanja drage človeške
krvi in prav po iuteneijah svelnika v Vati-
kanu, öegarduhzivi vjasni poliliki svele Rusije.
To maseevanje nad Anglijo se že bliža
Indiji in Kgiptu, kjer ima začasno Anglija
se svoje vojaštvo. Na al'ganski rneji sloji pa
ludi že ogromna ruska pretilna vojska, pri-
pravljena na odhod in ljudstva ob indo al'-
ganski meji in v Beludžistanu so zrela za
ustanek. Podkralj Indije Kerzon se trudi, da
kroti in iniri stradajoče ter na kugi inraz-
nih drugih bedah tr|>eče Inde, katerih
je znatno število — B00 milijonov dus.
Perziskemu cesarstvu je Rusija storila do-
broto posojila 22'/L. miljona rubljev in si
osvaja za to perzijški zaliv: v Bender Ab-
basu že stoji prva ruska vojna ladija in na
bližnjom otoku Ormuz je ustanovila Rusija
z dovoljenjem Šahovem postajo za premog.
Od padišaha osmanskih Turkov je dosegla
Rusija koncesijo za grad njo železnice, ki
zadeva maloazijško pobrežje ob črnem morju
in Armenijo, v dotiki s Perzijo in pred vsem
zveze z mesli (larigrad— Trapecunt —• Er-
zerum — Kars, polein Titiis — Erivan —
Tarviž. (Irno inorje postane za Rusijo drugo
„kaspiško jezero" in zanimanje Rusije za
vojaštvo in finance bolgarske je vsled tega
samo ob sebi umevno. Po drugi strani stre-
mi pa NemOija preko Anatolije iz perzijškega
zaliva Kuvejla cez Mezopotamijo, nadalje
proti Sudani«, Abesiniji in Siriji. Vse to so
sicer trgovinski interesi, v resnici pa visoko
politični načrti, namenjeni zavirati razsirje-
nje Anglije.
Velika Rritanija (Anglija z Indijo itd.)
je proti takemu objetju brez moči. Kajti ne
manj nego HO ruskih vojnih ladij se že na-
haja v Velik(;m, atlanskein in sredozemskem
morju in strahovite vojne baterije so pri-
pravljene v Kronstadtu, Sebastopolu in Port
Arturju, da razdrobe angležko vodno silo,
ako bi se le ganila. Gospodje v Londonu
seveda ne mislijo pustiti z lepa iz rok svoje
oblasti. Ako pa se nadejajo. da po dovršitvi
transvalske zadeve z uvedbe splo.^nega mili-
tarizma v svojej domovini zamorejo razpa-
liti svetovni požar, s katerern menijo uni-
čiti opasne nasprotnike njihovih lačnih na-
ertov, tedaj se prav gotovo motijo. Konti-
nentalne oblasti nc» bodo pustile Angliji ča-
sa, da se organizuje in Rusija zlasti bode
storila konecangleškemu bahaStvu prej, kakor
pa bi isto sprožilo proti Evropi svojo otrov-
ljeno ost.
L 1 S T 1^. K.
Pravni običaji
ohranjeni v ljudstvu na Tolminskem
(in nekoliko na Bolškom).
^ *--
(>. Kako sodi ljudstvo o svoj(»voljiiem
prelondjenji besede? Ali ima ta, ki je be-
sedo prelomil, dali kako nagrado drugi
strani, ali kako odskodniuo?
6. Ce kedo odslopi s pravega vzroka,
um druga stranka nie ne reče; ako brez
kakega vzroka. mu zameri. in plaeali ima
stroške, če so bili uže zaradi l(>gu naprav-
Ijeni, posebno. če so uže bili oklici oprav-
Ijeni.
7. Ali misli ljudstvo, da j« treba k za-
konu dovoljenja starišev? In c<? ti niso živi,
kedo daja dovoljenje?
7. Dovoljenje od slrani roditeljev je
navadno neohhodno potr(d)iio. Zgodi se
vcasi, a zelo redko, da stariši otroke „ob-
Ijubijo" sami, brez njihove vednosti, ali vsaj
brez popolnem zadovoljnega pritrjenja. Da
bi otroci sklenili zakon brez dovoljenja sta-
rišev, se menda ne godi. V takern slučaji
pa hi oce to hudo zameri 1 in bi mu morda
ne dal toliko dote. Če mladenič nima več
slarišev, ženi se po svoji volji; le, da se
prej še posvetuje se svojim skrbnikom (je-
robom).
8. Se-li najdejo stariši, ki silijo otroka,
<la bi se oženil s kom, kojega ne inaraV
Kako sodi ljudstvo o lakih? (Ali jih graja
itd.?)
8. Nekaleri morda celo silijo svoje.ya
otroka v zakou. ali v zakon splob zaradi
hisnih razmer. ali pa v zakon s kako do-
ločeno osebo. Razumni ljudje v takein slu-
čaju morda grajajo take stariše. Vendar, če
dekh' noče lanta, zato ker ni lep — pa je
s;cer priden in doher. in ima še lepo pre-
moženje, govore: Ali je neumna, da ga
noce!.— Tedaj na premoženje imajo pre-
vec obzira. Nekateri otroci ubogajo voljno
tudi v lej reči. — Morda vcasib pa otrok
sain misli, da si1 ne sme ustavljati v t('j
zadevi, ki j<; za celo hodočnost, časno in
večno srečo odločilna in takega velikega
pomena. Nekateri, posebno dekleta — bi
v časi rada kaj govorila, pa si ne upajo,
9. Kakšne vrste so zakonski zadržki?
9. Zadržki zakona so: a) če se stran-
ki ne morete dogovoriti glede dote; b) če
sileče starse odvrnejo od te inisli ženin
ali prijatelji ali znanci; c) ce bi se izvedlo,
da je resnicno nastalo novo slabo govor-
jenje o drugi stranki; č) ce se mladenič v
tern času opije ali stepe s kom — bi sicer
to ne uplivalo kaj ugodno na drugo stran-
ko. Ijjak so tu navadno druge okolnosti od-
locilne, radi tega hi se še ne podrloV! Sicer
se pat: v tern casu mladenič čuva norostij.
10. Ali šteje ljudstvo tudi botrinstvo
y-'d ,.žlabto-', ali kako drugo razmerje, n. pr.
svaštvo itd.?
10. ljudstvo .šteje tudi botrinslvo in
svaštvo za sorodstvo. Na Bolskem olroci
ludi botrom (nuncem), roko poljubljajo,
(jednako v Bosni otroci starejšim ljudem.
^1. Bosna, Navratil!)
11. Ali skusajo ljudje iz bogatejsih his,
da hi stopili v sorodstvo spet z bogatimi
:<li nr? Ali velja to tudi o ženskah?
11. Pri porokah gledajo na to, da bi
prišli na boljše, na večje gospodarstvo, ali
vsaj do jednakega, kakor je bilo dorna. Na
lo gledajo posebno stariši; otroci sami
morebiti včasi niso prav tako tesnosreni.
Mladenič iz bogate hiše je tudi za to ne-
kako prisiljen, gledati si bogate neveste,
ker mora plačevati sam svojim bratom
in sestram velike „parte". (Taki visoki parti
snedö kmeta pri nas. Jedva je „odpartil"
brate in sestre, uže mora dajati parte svo-
jim lastnim otrokom. Vsled tega baje slabže
žlvijo Dolinci v Tolminski okolici, nego
revnejši Bolčani!) Neki kmet je oh svojem
času dejal: Vedno nam kujejo postave ti
poslanci; tako naj napravijo, da ne bodo
sineli terjati takih visokih parlov, kakor so
sedaj! — Tudi dekle se bolje ozira po
dobrih hiSah, kjer ne bo toliko „trpljenja";
zna se, da mora imeti druge dobre lastno-
sti, 6e hoče priti uboga do bogate hiše. —
Ce sta pozneje taka 2 zakonska navzkriž,
se pač primeri, da se gospodar s tern znosi
nad ženo, da jej njeno prejšnje siromaštvo
očita. Morebiti tudi drugi ljudje v prepirih
kaj takega store.
12. Ali si fantje pridržujejo pravo, da
bi za dekleti njihove vasi ne hodili sosedni
(drugi) fantje?
12. Tudi domači fantje ne smejo po-
nocevati, dokler se ne „anzevajo"' — ne
plačajo lantovščine. Potem še le sme fant
noreti, sem htel reči: ponočevati. Če tega
ne plača, se mu baje ne godi dobro, če ga
dobe zunaj. Domači fantje pa gledajo na
to, da jim zunanji fantje ne hodijo v zelje.
A da bi se s koli bili. mi ni znano; pač pa
polože takega v korito, da >ju voda inalo
ohladi!
13. Ali se družijo navadno le ljudje
jedne vasi v zakon mej sabaj? Ali se god

Anglo-biirski dvoboj je /c do sila po-
kazal angležko nezmo/.nost in že s toga po-
gleda jc zmaga Kusije nail Anglijo že v na-
proj got ova slvar.
Anglija jo holela pograhili vseh pot
kontinonlov, ;i na njeui brutalni osahnosli
se ulegne izvrsili lo, kar krisljani smatra-
nio za bo/jo kazen, ki zailtMic vsako
krivico.
Taka jc povsom sedanja politična kon-
slelaeija na svotu. V koliko ima bili pri
vsem Inn prizadela osrcdnja Kvropa. v ka-
le rej zivolarimo avslrijski Slovani. o tern
se lie da govorili. Tola zanesli se
siiiciiii) na ona tnogočna zasnlnika mini
in pravicc. ki scdita na najodlienejili pred-
slolih Kvrope. zanesli se smcaio na bele-
ga pape/.a Leon a XIII. v zlatem Vati-
kann in na belog a carja Nikolaja v
silni Kusiji. kalcra snorazuinno izvršiijela
vzvišeno inisijo človeske prosvete.
llndi so casi, v katerih /.ivimo. časi. v
kalerih si Sc vodno dr/.nejo na tesnih Ucl»
našc o/.je doinovine prizadevati nam kru-
lili krivic nasi nizkoln i polililič.ni snv-
razuiki in so v očiglcd dejstvu. da IMKIO
niorali. siljeni po m o»n <'• n c j i h la k I o r-
j i li. pi'cj a!i slej odslopili oil svojoga
sovražnega dcla. a lolažimo sc s tcm. da in*
bode Irajalo dolgo. Velika spasitelja na Jugu
in Severn i'jiz Ii-.)i)ila vorige, v katerih je- ,
čimo in morda šc do/.ivimo mi sedanji Slo-
venci zlatega Irniolka, ko nas bode vcnčala
svobodna mali Slovonija z voiiccm slave v
plač.ilo našc vzlrajnosti, v plačilo našo ei-
sle poliiične vesli.
Uoiieljske zadeve.
\ Dopis')
15 a z In g i. k i g o v o re z a i z d a I n o
i z li o I j šn nj e učileljskih plat::
I.) S Inn. da sc povisajo place za 100
gl.. to vprašnnje iic 110 dclinitivno reseno
in ueileljslvo, kalci'cinu s loin nc ho za-
doslno pomagano. ho za slalno zopct pro-
silo i/holjianja in lo dollej, da doseže vsaj
priinci'onia zadoslno plačo.
2.) lu'iteljstvo je po vsch oslalili pokra-
jinali žc do scdaj holje plaeano, nego sc
namerava na Goriskem •/. novim izboljša-
njcin i.Kranjsko in Štajersko : f>00. (>()(). 700,
MK); vrh lcLra so pcllclninc na Štajcrskcin po
100 ^1.. cclo v Isii'i sc ratalnajo te po If) /,
a i,'olovo jc, da sc v pnhodnjein zascdanji
tndi s(' kaj sklcnc v prid nčilcljslvn.
)5.) /Jvila so po vsch dni^ih pokraji-
nah. zlasli na Ki-anjskcm in Shijcrskcin. cc-
imjša nc.jo pri nas.
i.l \'SI(MI lega in vshnl holj.ših plat: st»
izscljnjc nčilcljsl.vo iz naš(i dcžele v omo-
njene pokrajinc in sc bode še v voeji nicri
izscljcvalo. ako pride do prepricanja. «.la
li ima v domovini pricakovali holjšc bodot:-
nosli.
f>.) Vsi dru.ni slanovi. ludi zadnji de-
•/A\\\ in drzavni slii.n'c. so bolje plačani. nc<ro
oduiojilelji naroda. Ali ni to maleko čutlnoV
Vcdin» in povsod se povdarja važnost U(';i-
1cljskc;;a staini in odj^ojc, a vondar so ž njim
tako prezirljivo poslopaVIn koliko jih pre-
stane nrilclj na ilezcli oil snrovili starisev
in oli'ok, le^a ni mo^oče pojmili drn^iin.
nc,U(j njim. ki so sami pili iz le case. V Ir-
Indi. da jc zenin od dni.^od. in ncvesla Indi
lakoV In kaj sodi Ijndslvo o lomV
Siai-isi oliranijo najraji otrokc doma v
v svoji vasi, a da.jo jih ludi drugam; vendar
ne i-adi v zclo oddaljene vasi. — Ve.asi, pa
prav redko sla oha .,|.)lujca" v vasi ženin
in nevesta. Takini ido s početka liudo, ker
neinata nič ]»i'ijal.(Ojev, in jih s početka va-
st:ani sinatrajo le kol ptiijce.
11. Kakc po^odbe so sklepajo o dotiV
Kako se po^ajajo za doto jo bilo
už(i zgoraj jiovcdano. (,.l)ota" pravijo tudi
..pai-l").
If). Kaksno doto dobi nevostaV l'ri-
uasa li doto prod svatbo a!i po svatbiV
h"). Nevosl.i dajo zraven dencrja ludi
kaj zivine za doto, n. pr. jodno kravo, ovc(»
itd. (A soduj ni vet: toliko v navadi!) Taka
žival se imenuje dotnica. Slišal sern da pri
laki živini inonda, ni sreče, da jo tedaj
bolje pi'odati jo. — Od materne strani dobi
nevesta kaj perila, odojo, platna itd. —
/mei-oin napravijo ludi nevesti posobno
omaro v katerej ima svoje roči — to se
imcnujo ,.bala".
(Dalje prido.)
gih in mcslilije \cudar nekoliko na boljem.
k«'r tain jo omika nekoliko napredovala:
zalo pa
().) nc ,i,M'O zaposta\ ljali ue.iteljev na
deželi onini v mestii. ki so skoraj vsi v I.
in 11. plat:, vrsti (po obstojeüih dež. posta-
vah). Vsakdo sluzi radi ugodni.sih razrncr
raje v incslu. nego na ilezcli in to cclo v
torn slučaju, ako hi inicl manjšo plaeo. To
se vidi zlasti todaj, kadar jo kaka služba v
niestu razpisana, prositeljev na ducate ! Pri-
de celo tako dalee, da stanujojo družino ne-
katorili uoiloljev v (ioi-ici. doo.im so ueilelji
sami na dezcli in |>ri vscm loin lo/.jo izlia-
jajo, ne^o bi bili vsi skupaj na dežcli in
plačovali za svoje olroke. ki so po .solah,
draga stanovanja. Kako pridomo do loj^a,
da sc določa ueiteljcm na dezcli nianjšo
dohodke, nego oiiini v niestu? Has obratno hi
moralo bili. in pri vsem Inn hi šc vedno
vsakdo raje slu/,il v incslu. nego v kaki
zapuseoni gorski vasi, kjer je ziv zakopan.
7. I'citeljslvo boleha in hira in lo has
radi poinaiijkanja lcčnc in dohre hrane, to
Jaliko fjotrdig. c. kr. okr. zdr.ivuik in e. k.
okr. s. svel, I'iscu toh vrst je g. okr. zdrav-
nik tudi priporočil boljso brano in predpi-
sal zdravila ali oboje jo nomogot:»', ker ni
noveev. Ali se ne pravi to, ubijali nas V
H.) iNckalcri so napenega niuenja, da
imajo učitclji na deželi postranske doh^dkc
in da dobivajo darovc. Kar se lice postr.
dohodkov. jo lo deloina res, ali lakili jc le
inalo stovilo, vt'liko vec je pa takih, ki ni-
majo niti novčiua postranskih dohodkov.
Sicor pa je delo v soli in zunaj sole toliko,
da jo vsako postransko opravilo uOitt^Ija na
skodo njojnu sainomu, soli in deželi.
Kar s(; pa tico darov, so minoli oni
„zlati" casi deloina zalo. ker jc Ijudslvo
samo ubogo in mora š(j učitolj marsikak
novčič žrlvovati za ucila ubogim oLrokom,
deloina pa zato, kor veslnega in nalancriega
učitolja se sovraži, zlasli, ako mora ta in
oni radi zanikarnosli plačati š. gloho in go-
tovo mu niti v misel no prido, da bi uei-
telju kaj daroval. k večcinu kako psovko !
l.).) Vsa naša glasila „libiM'alna1' in
,.klerikalna" in ,.me.šo\iUr', slovenska in
italijanska. so se izjavila za izdatno izbolj-
šaujo učitoljskih plač in č.asniki izrazajo
javno ninenje. moida li nc V
10.) Ako je zmogla dožola v.^t' drugo.
golovo ne pride na boben. ako položi na
zrtv<Miik naroduo prosvoh1 in oinikc Se par
tisočakov v korist svojih Irpinov — Ijud-
skill učiteljcv.
Učiteljskc place naj sen rede
p o si u ž b en i h 1 eli li !
Da se pride v okoni kiivicam, ki se
go do ucilcljeiii pri pomikanji v visje pla-
eilne vrsle, bilo hi zi'leli, da g. poslanei do-
ločijo place po službonih letih, kakor je n.
pr. na Štajorsknn kjor ima uo.ilelj 111. plač.
vrslc prvih lOlrl plačo f)Ut) gld.. drugili 10 let
GOO, Ireljih 10 Icl 700 in zadnjih dosol lei
800 gld.
To je najpravicuej.ša uredba, ki ni ni-
komur v škodo. Zato prosimo tudi svoje g.
poslanee, da bi place ludi pri nas lako ure-
dili, da se onkrat za vsoh'j odstrani ona
grda protokcija. ki jo vsemu ucih'ljstvii in
šolslvu v škodo in sramoto. V pokojnino
naj se vstejojo ludi ona lota prod slalnim
nainešuonjem, ako jc iičilclj izpolnoval svoje
dolzuosti, saj s(i baš prva Ida človek naj-
voc trudi v soli. (i. poslanei naj hi blago-
botno uvažcvali la dva nasveta !
Do p i si.
Iz Vi'l. Zabclj. Gospod urednik ! Vom.
da se vain ho nokako cudno tlozdovalo, pro-
joti dopis iz našo vasi, ali ravno sodaj, so
mi zdi pripravno, nokoliko pojasniti stanje
— „bralncga društva".
Drušlvo štojo nainn'e 21 udov, mod
katerimi so odborniki sledt^ci : pnulsednik
g. Androj Palik, podpredsednik g. Kran Vor-
tovec, tajnik g. učitolj Fran Vilhar. bla-
gajniear g. Jožel' Vertovoe; odbornika: gg.
Anton Vortovec, Alojzij Kostivol.
'Drušivo ima naročene sledeče časo-
pise : „Goriua," ,,Kdinost.'' „Slovenoc," „So-
cau, „Brivoc," „Kmetov.", in ,.l)om in Svet".
,.Soča", je pa sedaj začela hirati za —
ušico in 1. marca se jo zazibala v smrtno
spanje ....
Ali kaj menite g. urednik ! da joj je
zvonilo k zadnji uriV Kaj i5e ! kadili srnojej
z raznimi pripomoeki in / žoljo — bodi ti
zomljiea lahka! Noboden pa ni hotel zao-
stati; da jej izkaže zadiyo „Oast", da je vsa
bralnica hila prcnapolnjcna z discco vo-
njavo. N'prasaU; pa me mogoc''(\ čeinu ta
„cast*1 V (Jdgovor na to naj Vain ho v za-
dostilo, da samo v tern eetrllotju si je pri-
tlobila — toliko zaslugc. In kako ! I. z na-
rodno ,.naprodnosljo-' — 2. s castenjein du-
hovnikov, — 8. s blažilom src do vore in
sploh do verskih roči. — l.'s pomocjo za
kardinalov zavod, — in slednjit: s prikup-
Ijivem vedenjem njenoga ui'ednika. — \sc
to si jo z vztrajnostjo svojoga delovanja
prihorila v Icku toga čelrlletja, za kar seji
srčno zalivalimo z dostavkom : le vztrajno
lako najjroj, narodna naprednost. s lem si
pridohis innogo narot:iiikov soinišljenikov.
Klci'ikaloc.
Iz trnovskc^a ^ozda. I'oliliki ho-
cclc hili v (lorici. a nili najbli/.njih dogod-
kov lie veste !
Toliko se hudiijele nad Dr. Tuiiio
gledc njf^govih načrtov za cesle na Kanal-
s»k(Mii, vi vsi mislite, da ni mogoce vse iz-
vršiti, kar on obljubuj«1. A vi gospodj(! štii-
dirale, Dr. Tiinia pa dcla. Vi me gledale!
No. da ne hoste provoe radovodni. povem
Vain na skiivnem ! (Da me nc ovadile !V):
Dr. Tuma namerava vkupiti od gojzd-
iic direkcije v (lorici, oziroma od polje-
dclskega ministcrslva, vse žc opušrcnc ce-
stc v trnovskem gojzdu in jih s pomočjo
koinpareta («ahrsčoka preiicsti na Kanalsko.
To jc praklika. to jc polilika ! Nie nc
bo slalo, a ccstc hodo In !
Trnovski sal.jivcc.
Iz iM'itfljskih kro^'OV. \\' o m i k a n j c
v h o I j š c p I a č i I n o v r s I c v g o r i š -
k e m o k r a j u.) (.udne razmer(! vladajo v
naši deželi — za ueil.cljslvo. Ni zatlosti. da
so na (loriškem najnižje place sploh. /a
par slolakov na leto se sklepa ugovor proti
minislerski razsodhi na naj visje irujslo. To
kaž(! posobno ljuhczen tlo ueileljslva, ka-
lei'O so zi'lviijc za vzgojo in oiniko mla-
dinc. Danes sino sc namenili opozoriti na
neko dingo krivico, ki. so godi v goriškem
okraju. To je zapostavljenjc v |)oniikaiiju v
bolj.so plaeilne vrsle.
Leto more hili kmalu, odkar jc slo[>il
v pokoj učitclj prve placilue vrsle, a so
danos ni bil nikdo imenovan meslo njega
v pivo vrslo! X lent e.asu jc naraslo slc-
vilo učiloljov z drugiin izpitom lako. da bi
morala priti vsaj dva v prvo vrsto. a kaki
štirje v drugo vrsto.
Meslo da hi bil c. kr. poinnoženi okr.
štilski sv(it goriški skrbt^l, da s(? vrši postava
lor |)oslavil v visjo vrsto ' toliko uciteljev.
kolikor jili poslava zahleva, sklepa ramo/ne
ugovore. To so razmerc ! Kakih sesl ui'i-
Icilji^v j(' zaposlavljcnih — kljuhu jasnim
doloeham zakona. Kaj delata v okrajnoin
solskem svdu zaslopnika (V) učiteljstvaV
Nase innonjc jo: Ncposlavno sedita v
zaslopu in le naravim je. da pusOala mir-
nega srea. da so gode neposlavnosli. Vodita,
da pride dan obračuna ! —
Ooinstc(^ in nizne \(\s(i.
Inienovanja. Davtaii |>ristav g. Krau
N'iltori je imenovan davenim oiicijaloni,
davtaii praktikant g. Krnesl Andrejčič pa
davenim pristavom.
I'oslnimi vozbeniki so imenovani: Aldo
Antonaz. Adolf Juriss(!vieh, lludoll' I'clronio.
Theodor Franzoni, Julij Naidin in Dominik
Vail on za Trst.
Ustajenje. Pri prekrasnom pomladan-
skem vremenu sc jc prav slovesno in v
najlepšom redu ohhajalo v sobolo popoldnc
ustajenje nas(»ga lzveliearja in sicer ol> .">.
uri v stolni cerkvi, ob G. uri v cerkvi pri
sv. Ignaciju, ob 7. zvecer na Plaeuli. a oh
8. uri zvečer pa pri oo. kupucinih. Ljudslva
iz inesta in okoliee je bilo vse polno. \r
stolni cerkvi in na Plaeuli je povzdigovala
slovosnost nu'slna godba, na Travniki in
pri oo. kapucinih pa vojaška godba. Posebno
lopa jo bila slovosnost pri oo. kapucinih. Pro-
cosija so vije nanirot: so procoj dalet: okolu
po razsvitljcnih ulicah, kar napravi na člo-
veka v večornem času nek poseben vtis.
Nas rojak g. Mukue je ludi lotos prinulil na
senenem trgu iz nmelalnih ognjcv lepo
y.vezdo, kar je močno poveliealo slovosnost.
V ncdeljo im vse zgodaj pa so obha-
jali vstajcnje na Koslanjcvici in pa pri sv.
Roku.
Itomanjc v Kin». Kdor se vdeleži
lega ronianja, pa rnisli poleg Uima obiskali
Neapolj in Pompej, ta naj to takoj naznani
dotičneniu odborii. Denar rza voznino naj
se pa po.šilja odboru. da bode ta pred od-
hodom priskrbel lahko vozne liste ; osobno se
pa lahko vplaca v Gorici pri odboru vsak
dan od 10—12 prodpoluduo in od I H po-
poludne.
(ioi'iska Ijuriska posojilnica. Lola
18S;i. so uslanovili goriski rodoljubi ljudsko
posojilnico. i\jih glavni namon j<» bil la, da
hi nascniu Ijudstvu |)riskrboli v donarnih
zadregali hilro in cono denarno poinoč lcr
bi tako niarsikoga resili iz krcmpljev vaskili
in inoslnih oderuhov. lirczplacno in brcz
uradnikov so opravljali ti požrtovalni rodo-
ljubi mnogo let vsa posojilniena opravila;
donarni pi'omel je bil v prieetku sicer maj-
hen. a čisti tlobicek je bilI priincroma veliko
v(!cji nego v zadnjih letih. Tako je bilo n.
pr.'l88:S. Ida IMS gld. prometa in 281 gld.
čislega dohodka. 180S. Iota pa je bilo
121711:") gld. proniela. a le 7221 gld. čisloga
dohodka. \risokost proniela je veekrat le
posok v oei !
Na Icj. rckli bi narodno-inoralieiii pod-
lagi razvijala se je posojilnica do lota I8U7.,
v klerem jc prevzel ujeno vodslvo dr. Tu-
ma. S Inn mo/cm nnslalo jc v na^i j.»oso-
jilniei ncko novo strcinljenji1, ktero lahko
imcniijemo kapilalislično, oziroma židovsko
slrujo. PozabljiMi jo |irvolni namon goriske
posojilnico, g(»slo uove slruje sc glasi. dim
vec denarni zavod nose, lem bolj^i je. Ogloj-
nio si posojilnit'iio ohrcstno mcro nalanč-
ni'|c. Da hi sc pokrili prvi uslanovni slro-
ški in da hi reservni zalog naraslel, bila je
do I. IS(.)f). ohrcstna mcra na mnijiec po
G'Vi, z I ,, provizije, na inlabiilacijo pa so
jo posojalo po (') ,. Ko jc ltd rcscrvni za-
log že preccj uaraslel. znižala sc je I. IS'.):"),
za easa ravnaleljslva g. dr. Nik. Tonklija
piovi/.ija na /V 0, posojila na inlahulacijo
pa na ;V ._,",. Šklc|ialo s<1 j(^ takrat ludi, da
sc kmalu provizija poj)olnoma odpravi.
Ko jc Ida IS(.)7. prevzel predsodnistvo
goriske posojilnice g. dr. Tuma. |»okazala
so se takoj znamenja nove slruje. Provizija
pri monjicah se ni .odpravila, leinvet; vpc-
Ijale so se šc nove pristojhine, kakor pri-
slojhina za iiilormacijska pisma, za vinku-
lacijo. za obvc.ščenje ob dovolitvi posojila ild.
Le inlabulacijski in notarski slroski
so sc zni/.ali. ker opravlja ncklera iutahul.
in nolarska opravila posojilnicni uradnik.
Ta olajšava pa je poslala brez |)Oinombe,
odkar sc dajajo posojila skoraj izkljiično na
menjicc. Denarna pomoč jo torej tlražja, in
g. (Jab. niorda ne prelirava preveč, če trdi
v „Soči", da hi ihjbil |iri zidu denar eenejo
kakor v gor. posojilnici. (Jlodo deleziiine
opazamo lendcn(-o. da hi se ohrcsli kolikor
niogočc zvišale. T(^ obresli so bile do lotos
po f)' ; lotos pa jc ukazal pr(!ilsednik dr.
Tuma obračiinili deležnino po G' „ od vpla-
čaiiili delezev. Cv prav dobro ve, da sine
po pravilih „goriske ljudsko posojilnictr' tle-
le/.nino dolociti edino le oheni zbor. Kilo
ima od lega dohičckV IMUIIO le kapitalisti,
ki imajo v dcležih velike svoU» naložene.
\'slcd le nove struje se ludi sku.ša
preinenili ljudsko posojilnico v denarcn za-
vod, v kl(^]-ein hi imelo malo šlevilo boga-
iinov neomejeno oblasl. \r tern oziru ome-
njaino. da se je lani skušalo dolžnikom po-
sojilnice znizati dchv.e na I goldinar, ob
encm pa jim tudi vzeti pravico glasovati
na obenih zborih in s Inn oneinogočiti jim
vsako ingerenco na la zavod. Nameravala
se jc ludi. preinemba pravil. vslcd kt.cre hi
iinel posamezni dnistvenik na ohüneni zhoni
vec kot 10 glasov.
Kaj bi bila poslodica togaV Nekoliko
hogatinov bi na ohcnih zborih lahko razjx)-
lagalo z vocino glasov. iz Ijudske |)osojilnice
poslala bi nekaka ljubljanska hranilnica, v
ktori gospoduje nekoliko druzin. /rav(Mi le
nove kapilalisticne tendenco Oj)azamo pri
posojilnici tu drug žaloslen pojav, namroč
poskus ncktorih druslvonikov. da hi rabili
la denarni zavod za postranske polilicno-
zasobne naincnc. (i. dv. Tuma smalra poso-
jilnico za svoj denarni zavod. za noko po-
Iiticno poslojanko, ktero mu hocejo .,nje-
govi nasprolniki iz rok izvili". To postojanke
se drži dr. Tuma iz poliličnih ozirov ravno
tako krčevilo kakor dczidnega odbornišlva.
Od tod njegova grožnja, da bi spravil even-
luelno posojilnico v par inesecih do . . . ;
od tod nedopuslno agitacije neklerih poso-
jilničnih uradnikov. klere skusa „Soca11 za-
govarjati, češ, da uradniki le dokazujejo, da
so zvesti svoj(Mini zavodu, ako se potegujejo
za dr. Tumo kjer koli. in da smejo zunaj
urada delati, kakor so jim poljubi.
Da liskar Gabrseek [)od[)ira v zadi^vah
gor. posojilnice dr. Tumo, jc lem razumlji-
vojso, ker ima pri tern svoj dohiček. Hazne
tiskovinc za posojilnico, dobro plačani
oglasi v ,.Soc,r, ,,Kazipolir' in drugod ludi
nokaj nesö. Pri vsem torn sc pa drznc
,.Soca" drugim podtikati ogoisticne namciie
Lor sumniciti druge, da so hočejo polastiti po-
sojilnice samo zato, da bi imdi molzno kravo.
Dne 29. t. in. bo obeni zbor goriske
posojilnice. Drušlvo.niki, ki zelijo temu de-
narnernu zavodu niirnega razvoja in na-
predka, naj volijo v vodstvo niože. ki bodo
vodili naso posojilnico v smislu n.jcnih
prvih ravnateljov. Naše geslo se glasi: Ljud-
ska posojilnica za ljudstvo, a ne za kapi-
lislc in polilicne splotkarj«!
Kakor jo ustanovilelje in prve vodi-
telje gor. posojilnice vodila edina želja, ko-
risliti narodu, tako naj bo tudi prihodujemu
vodiUdjstvu prva skrb, da dobi naše ljud-
stvo Intro in ceno denarno pomoč. Kaj)i-
talistična tcdenca in politicno strankarslvo
mora izginili iz nas<\ga zavoda. Posojilnica
mora zopcl postati to, kar je hila pred dr.
Turnovim predsednišlvom: ona mora bili