PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 5 maj 1999 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografka Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Dan\jana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Ni vse znanje sveta samo v knjigah. Anonimus Zadnja leta se v svetu (in seveda tudi pri nas) pogosteje kot kdaj prej govori o znanju. Ta pojem so ponekod že kar mistificirali, zlasti v krogih, ki ga tržijo in živijo od prodaje: reka dopisnih tečajev, tečajev na videokasetah, hitrih tečajev “v živo” itd. je pljusknila v vsakdanje življenje. Ljudje so začeli študirati ob delu, da obdržijo službo, podjetja organizirajo večdnevna izobraževanja za svoje zaposlene (četudi le-ti svoje delo obvadajo), dodatno nabiranje znanja postaja statusni simbol; morda se motim, toda za vso to nenadno evforijo čutim (neškodljivo) intrigo obsežnega aparata, ki potrebuje sredstva za svoj obstoj! Kakor hitro je stopnja znanja na določenem mestu predpisana z odlokom ali zakonom, kakor hitro pljuskne v vse statute, pravilnike, načrte in strategije tako nenadno in silovito, potem je jasno, da za vsem skupaj stoji dobro premišljena politična poteza, s pomočjo katere najde delo določeno število intelektualcev-predavateljev in ki financira izobraževalne institucije. V vsem tem seveda ni nič slabega; nasprotno: znanje je eden najbolj nepogrešljivih dejavnikov za ohranitev identitete naroda! Tisto, kar človeka včasih zbega, je čas, ogromno časa, porabljenega za osvajanje odvečnega znanja, nepotrebnih podatkov, ki so popolnoma neuporabni v praksi, časa, porabljenega za prežvekovanje že znanih stvari; v organizaciji torej nekaj šepa. Ločimo namreč dve osnovni vrsti znanja: prvo je tisto, katerega človek že nagonsko išče in osvaja vse življenje, od rojstva dalje, z njegovo pomočjo spoznava okolico in se nauči gibanja v njej (ta okolica je sprva lahko otroški vrtec, kasneje pa mehanična delavnica, pilotska kabina, borzna hiša ali kaj drugega). Druga vrsta znanja so razni odtenki intelektualnih poslastic, teorij, ki so dostikrat zgolj rezultat besednega poigravanja in možganske telovadbe, od katere družba ne more kaj dosti iztržiti. Vrtci, šole in druge institucije bi morale vzpodbujati in nuditi predvsem prvo znanje, učiti ljudi, kako si ga lahko kasneje tudi brez pomoči šole in predavalnic vedno znova in znova nadgrajujejo. Umetniki in filozofi sami najdejo svojo pot, ostale veje družbenih dejavnosti pa v današnji dobi hitrega tempa življenja in velikih zahtev po ustvarjanju blagostanja zahtevajo izkušenega delavca, stvarnega, praktičnega misleca in dobrega gospodaija. Da bo lažje razumljivo, kaj imam v mislih, vam povem kratko zgodbo: poznam zelo izobraženega in razgledanega gospoda, kije napisal vrsto učenih razprav, ki so izzvale hude polemike v določenih krogih. Toda ta učeni gospodje šele v poznih letih svojega življenja izvedel, kako se imenuje grmovje, kije trideset let zapovrstjo vsako pomlad cvetelo pod njegovim oknom... Sonja POŽAR Foto: Jadran RUSJAN CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI SPET O PRESOJAH SISTEMA KAKOVOSTI KONTROLNA PRESOJA JE PRED VRATI Bliža se poletje in v juniju nas čaka že naslednja kontrolna presoja. Presojevalci, ki bodo tudi tokrat iz certi-fikacijske hiše BVQI Ljubljana, bodo preverjali skladnost našega sistema kakovosti s standardom ISO 9001 ter njegovo delovanje in učinkovitost. NOTRANJE PRESOJE V PRVEM POLLETJU 1999 Pri vzdrževanju in izboljševanju postavljenega sistema so nam še kako dobrodošle notranje presoje. Glede na plan notranjih presoj za leto 1999 so bile v prvh štirih mesecih izvedene notranje presoje v logistiki, informatiki, financah in ekonomiki, prodaji (v Lj.), izvozu (v Lj.), marketingu (v Lj.), razvoju in služiti kakovosti ter v PC Gosad. V januarju in februarju pa smo izvedli notranje presoje v vzdrževanju v vseh PC in smo pregledovali, kako je praksa usklajena z OP 09 00: Vzdrževanje delovnih sredstev z dejanskim stanjem ter obvladovanje tehnične dokumentacije. V maju pa bo notranja presoja izvedena še v PC Skladišče in predelava soli. Vsi notranji presojevalci, ki so sodelovali pri izvedbi notranjih presoj, so svoje delo dobro opravili, presojan-ci pa so pokazali dobršno mero pripravljenosti na sodelovanje in izboljševanje sistema kakovosti. Damjana POBERAJ USPOSABLJANJE, USPOSABLJANJE, USPOSABLJANJE..... Kolikor znaš, toliko veljaš! ...ZA NOTRANJE PRESOJEVALCE V četrtek 6. 5. 1999 je potekalo enodnevno usposabljanje novih notranjih presojevalcev. Seminarja, ki ga je vodil mag. Albin Repše iz podjetja Repše Consulting, se je udeležilo trinajst udeležencev iz različnih OE. Kontrolna presoja bo 8. in 9. junija. Tudi tokrat bodo presojevalci vzorčno izbrali posamezne organizacijske enote, ki jih bodo presojali. Zaradi vzorčnega načina delaje potrebno, da smo vsi zaposleni v podjetju seznanjeni z datumom kontrolne presoje in z dejstvom, da smo lahko predmet presoje. Presojevalci na kontrolnih presojah natančneje pregledajo skladnost samo nekaterih zahtev standarda z dejanskim izvajanjem. Predvsem pa jih zanima, ali izboljšujemo naš sistem kakovosti, ali so vanj vključeni vsi zaposleni na vseh nivojih (od vodstva navzdol) in ali je izvajanje našega sistema kakovosti učinkovito. Letošnjega decembra bo minilo že tri leta od prve zunanje presoje in takrat nas čaka ponovna t.i. recertifika-cijska presoja. Takrat bodo zunanji presojevalci bolj podrobno pregledali delovanje in učinkovitost uvedenega sistema kakovosti. S tem bodo ugotovili, ali nam bodo ponovno podelili certifikat kakovosti. Najprej pa moramo zadovoljivo opraviti kontrolno presojo v juniju. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI Vsak udeleženec je prejel tudi standard SIST ISO 9001, ki mu bo v pomoč pri opravljanju notranjih presoj. Tako smo okrepili naše vrste z novimi močmi, da bomo sami še bolj učinkovito preverjali delovanje našega sistema kakovosti. Tekst: Damjana POBERAJ Slike: Lilijana 1VANEK PEČAR .... OBNOVITEV ZNANJA IZ OSEBNE HIGIENE IN HIGIENE PROIZVODNJE Brez higiene v proizvodnji prehrambenih izdelkov ne gre... Mag. Albin Repše med našimi presojevalci fOUOIOi Na seminarju so se udeleženci najprej seznanili s cilji, periodiko in izborom presojevalcev pri notranjih presojah, z odgovornostjo izvajalcev notranje presoje ter konkretno s postopkom za izvajanje notranjih presoj. Kot domačo nalogo pa morajo udeleženci izvesti notranjo presojo in šele po zaključku in pregledu le-te bodo prejeli potrdilo o opravljenem usposabljanju. Konec aprila je kar 38 sodelavcev iz PC ZAČIMBA in PC ARGO obiskovalo 8-urni obnovitveni seminar higienskega minimuma. Ponovno so pregledali najpomembnejša poglavja iz proizvodne in osebne higiene ter dodali že znanemu in poznanemu nova vedenja in dognanja o higieni in čiščenju. Vsi prisotni se vsak dan srečujejo s problematiko čiščenja in pomenom le-tega pri izdelovanju živil. Zato je še kako pomembno, da zaposleni v praksi uporabljajo pridobljeno znanje in upoštevajo pravilne postopke. Na seminarju so si ogledali tudi videokaseto “Mednarodni higienski standard”. Zadnji dan pa so vsi opravili pismeni izpit pred komisijo z Zavoda za zdravstveno varstvo. In bili so zelo uspešni. Kar nekaj je bilo takih, ki so zbrali vse možne točke. Nove moči meti presojevalci ISKRENE ČESTITKE! Uspešno opravljeni izpit jih obvezuje, da bodo uspešno opravljali naloge in skrbeli za osebno higieno in čistost delovnega mesta. Le tako bodo naši izdelki zdravstveno ustrezni. Maruška LENARČIČ INOVATIVNA “Domišljija je bolj pomembna kot znanje.” Albert Einstein Mesec je naokrog. Zofkin aprilski predlog, da odžagajo vogal mize, je bil sprejet z odobravanjem. Hišnik je odžagal in lepo zaoblil mizni vogal, miza je zdaj pravzaprav še elegantnejša in v sosednji pisarni se že pogovarjajo, kako bi na podoben način rešili svoje težave z omaro. Še najbolj pa je zadovoljen stari hišnik Pepi, ki zdaj tu in tam zavije k Jožici na enega njenih znamenitih kapučinov, katerih sloves seje od zgodbe z mizo razširil po vsej hiši. Prvi predlogi že prihajajo. V Go-sadu izboljšujejo delovne pripomočke, v Začimbi skrbijo, da se iz tovornjakov ne bi kadilo v skladišče, v Skladišču in predelavi soli varčujejo s folijo, tudi iz Izole se že nekaj sliši... pa na Zlato polje tudi ne smemo pozabiti! Tako proizvodnja! Pričakujemo odgovor iz štabnih in skupnih služb. Saj se vendar ne spodobi, da bi bili kreativni samo v profitnih centrih, ali ne? Imate predlog. Ali pa dobro idejo. Seveda bi jo želeli uresničiti. Kaj boste storili? Obrnite se na svojega vodjo. On ima obrazec za prijavo koristnega pred- loga. Če ga slučajno še nima, ga lahko kadarkoli dobi pri koordinatorju inovativne dejavnosti. V obrazec na kratko napišite, kakšen predlog imate. Obrazec potem oddajte vodji. Vodja bo obrazec fotokopiral in vam kopijo vrnil. Najkasneje po enem mesecu boste obveščeni, kaj se z vašim predlogom dogaja. Če bi se namesto na vodjo želeli obrniti naravnost na koordinatorja, lahko to tudi storite. Vsaka služba in PC ima svojega koordinatorja. Koordinatorji so našteti v sosednjem okvirčku. Organizacijska enota Koordinator PC Argo PC Gosad PC Skladišče in predelava soli PC Začimba PC Zlato polje Prodaja, Marketing Nabava, Izvoz Informatika, Logistika Ekonomika in finance Razvoj in kakovost Kadrovska, pravna, splošna služba Sergio Tončetič Ivan Janžekovič Damir Čendak Boris Birsa Miriam Derenčin Logar Aljaž Podlogar Peter Ovnič Aleš Nusdorfer Aleš Škraba Dušan Poberaj Diana Milivojevič Peter FATUR BORZNI KOMENTAR PREBUJANJE PlD ovskih DELNIC Od v prejšnjem komentarju z upanjem pričakovanega “cvetočega maja” do sedaj ni ne duha ne sluha. Cene večine delnic in s tem SBI, še kar padajo, tako da le-ta trenutno znaša 1.760 točk. Tečaj Drogine delnice pa se je nekoliko popravil, tako da se trenutno giblje med 33.000 in 34.000 tolarji za delnico. Monotono borzno dogajanje je v preteklem tednu močno razgibalo dogajanje na trgu PID-ovskih delnic. Izvirni generator dogodkov je bila vlada R Slovenije s svojo napovedjo o zapolnitvi privatizacijske luknje in predstavitvi le-temu namenjenega državnega premoženja ter predstavitvijo zamisli o “prvem pokojninskem skladu”. Investitorji so se na vladne signale evforično odzvali z precejšnjimi nakupi PID-ovskih delnic, kar je pognalo indeks-PIX proti 1.100 točkam. Ker pa vsakem evforičnem dogajanju sledi trenutek streznitve, se je vrednost PIX-a (po tistem, ko so investitorji nekoliko bolj razmislili o vladnih napovedih in ugotovili da pa vse le ni tako lepo kot je izgledalo na prvi pogled) znižala tja do 1.020 točk. Zadnji dogodki so ponovna potrditev zlatega borznega pravila, katero pravi “nikoli ne kupuj, ko ostali evforično kupujejo in zaradi tega, ker kupujejo ostali, temveč kupuj, ko ostali o tem še sploh ne razmišljajo in prodajaj, ko ostali evforično kupujejo”. Če pa ste vešči borznega trgovanja, jeklenih živcev in pripravljeni sprejeti določeno stopnjo tveganja, potem se lahko vključite tudi v dnevno borzno igro. Na področju združevanj in prevzemanj vlada trenutno zatišje, kot da se nič ne dogaja... Po mojem mnenju pa je to močno varljivo in se akterji temeljito pripravljajo na novo epizodo slovenske nadaljevanke z naslovom “Ta prava privatizacija slovenskega gospodarstva”. Kdo ve, kaj nam bo prineslo prihajajoče poletje? Lepo pozdravljeni! Aleš ŠKRABA KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V APRILU 1999 30. 4. 1999 je bilo zaposlenih 643 delavcev, od tega 320 moških in 323 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 26 delavcev. Prihodi delavcev: V aprilu smo sprejeli 3 nove sodelavce, in sicer dva v PC Zlato polje za določen čas in enega v PC Skladišče in predelava soli za nedoločen čas. Odhodi delavcev: V aprilu je delovno razmerje prenehalo 3 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil potek del.razmerja za določen čas, invalidska upokojitev in sporazumno prenehanje. V MAJU PRAZNUJEJO 10-letni delovni jubilej Irena HOZJAN iz OE Finance in ekonomika 2()-letni delovni jubilej Raža GOMBAČ iz PC Zlato polje Frančiška SINKOVIČ iz PC Začimba Silvana TRENTO iz OE Finance in ekonomika 30-letni delovni jubilej Maruša PEČNIK iz OE Finance in ekonomika Alojz FRANK iz PC Zlato polje SODELAVCEM ISKRENO ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade so pripravljene na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska služba SVET DELAVCEV DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d. Obala 27, Portorož SVET DELAVCEV Svet delavcev je na svoji 16. redni seji, kije bila dne 05.05.1999 soglasno sprejel naslednji SKLEP 1.) Svet delavcev na podlagi določb Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju razpisuje volitve v SVET DELAVCEV, ki bodo dne 01.06.1999. 2.) Svet delavcev šteje 13 članov. 3.) Imenuje se volilna komisija v sestavi: Rossana BEMBIC VALUSS1 SKUPNE SLUŽBE Anica LESNIKAR Majda VLAČIČ Vojka VAL ENČIČ Željko UJHAZ1 Olivija MEZGEC PC GOSAD SKUPNE SLUŽBE PC ZLATO POLJE PC ARGO PC SKLADIŠČE IN PREDELAVA SOLI prcdscdnica namcstnica članica namcstnica član namcstnica 4.) Razpis sc objavi na oglasnih deskah in v časopisu NAŠ GLAS. 5.) Pravico predlagati kandidate za člane Sveta dclavccv imajo vsi reprezentativni sindikati v družbi ter tudi delavci neposredno, pri čemer mora predlog za posameznega kandidata podpreti najmanj 50 delavcev. 6) Predloge kandidatov za člane Sveta delavcev je potrebno predložiti volilni komisiji v 21 dneh od objave sklepa o razpisu volitev. Portorož, dne 05.05.1999 Predsednica sveta delavcev Zdenka Hj&IBAR SVET DELAVCEV SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU IZTEKA SE POSLANSTVO PRVE GENERACIJE SVETA DELAVCEV V DROGI PORTOROŽ Pravico izvoliti SVET DELAVCEV smo v R Sloveniji dobili s sprejetjem Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, kije začel veljati avgusta 1993. V DROGI je bil SD konstituiran 27. 6. 1995, potem ko je volilna komisija razglasila rezultate volitev v SD, ki so bile 13. 6. 1995. Ravno v maju tako zaključuje svoje poslanstvo prva generacija Sveta delavcev, ki smo ga izvolili pred štirimi leti. Svet delavcev v DROGI je v svojem mandatu imel 16 rednih in prav toliko izrednih sej. Najpogostejše teme, obravnave na sejah, so bile: ■ rezultati poslovanja v družbi, ■ planiranje in ukinjanje dejavnosti ter reševanje problema presežnih delavcev, ■ pripombe in predlogi na pravilnike v družbi - teh je bilo kar nekaj: o odgovornosti za delovne obveznosti, o izobraževanju, poslovnih skrivnostih, metodologiji in sistemizaciji delovnih mest ter o sistemu nagrajevanja in inovacijah, I poročila o sejah nadzornega sveta družbe DROGA, I problematiko osebnih dohodkov je Svet delavcev obravnaval skupaj s sindikatom družbe. Na oglasnih deskah DROGE ste verjetno opazili SKLEP Sveta delavcev DROGE o razpisu novih članov Sveta delavcev. Volitve bodo 1. 6. 1999. Vsekakor je prav, da se jih udeležimo, še bolj prav pa je, da predlagamo kandidate za nove člane Sveta. Po priporočilu predsednice Sveta delavcev zapisala: Dragica MEKIŠ SOLINE Prvi koraki novoustanovljene družbe SOLINE Pridelava soli d.o.o. Dne 14.4. 1999 je bila v sodni register Okrožnega sodišča v Kopru vpisana družba SOLINE Pridelava soli d.o.o., Portorož, hčerinsko podjetje DROGE d.d., kije 100% lastnica poslovnih deležev nove družbe. Podjetje posluje kot družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), njena osnovna dejavnost pa je pridobivanje soli. Direktor nove družbe je gospod Peter DERŽEK, poleg njega pa je v SOLINAH d.o.o zaposlenih 21 delavcev, ki so skladno s Pogodbo o prevzemu sklenili delovna razmerja z novim delodajalcem. Hčerka stopa na novo pot gospodarskega življenja v razmerah, ki so močno specifične zaradi same na- rave njene dejavnosti ter prave mešanice interesov z vseh “vetrov”, ki se vrtinčijo nad njenim rojstvom. Kljub vsemu zaželimo novi družbi Polojnik (Himantopus Himantopus) vso srečo pri njenem poslovanju in vsakodnevnih gospodarskih spopadih! Andreja BERC1ERI Foto: Jadran RUSJAN AKTUALNO PREDLOG ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU PRED DRUGIM BRANJEM Pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, bo očitno obveljal tudi za pokojninsko reformo. Predlog zakona bo namreč pripravljen za drugo obravnavo v skladu s sporazumom, sprejetim med socialnimi partnerji. Spomnimo se, da je vlada poslala v Državni zbor v prvo obravnavo neusklajen predlog zakona -manjkalo je soglasje sindikatov. Razprava in pogajanja so potekala vso zimo in šele pomlad je omehčala pogajalce in v aprilu so socialni partnerji podpisali sporazum o pokojninski reformi. Bistvene dogovorjene spremembe (povzete iz javnih medijev) so: • Polna starost ob upokojitvi brez odbitkov je za moške 63 let, za ženske pa 61 let. • Za tiste, ki so začeli delati že v rani mladosti (pred 20 letom starosti), bo pogoj za upokojitev delovna doba. Tako se bodo lahko moški, ki bodo imeli 40 let delovne dobe, in ženske, ki bodo dosegle 38 let delovne dobe, brez odbitkov upokojili, ko bodo dopolnili 58 let starosti. V delovno dobo se ne bo štel dokup služenja vojske in študija. • Pri 58. letih se bodo lahko upokojili tudi vsi, ki bodo dopolnili 40 let (moški) oz. 38 let (ženske) pokojninske dobe, vendar bodo morali ob tako zgodnji upokojitvi upoštevati v zakonu določene odbitke za take primere. • Najnižja in polna upokojitvena starost se bosta daljšali postopoma, po štiri mesece na vsako leto (polna starost 61 let za ženske bo uveljavljena leta 2023, najnižja starost 58 let pa leta 2014). • Postopoma se bo dvigala tudi delovna doba za ženske - s 35 na 38 let po 3 mesece na leto. • Na račun starševstva se bo polna upokojitvena starost znižala največ na 56 let (ženske) oziroma 58 let (moški). • Posebna ugodnost je predvidena za zavarovanke, ki so začele delati pred 18 letom starosti; njim se bo starostni pogoj 58 let znižal za vso delovno dobo pred 18 letom starosti (npr. zavarovanka, ki je začela delati pri 15. letih, bo pridobila polno starostno pokojnino že pri 55. letih). Vsi navedeni upokojitveni pogoji bodo veljali po končanem prehodnem obdobju za polno uveljavitev reformnih določb. Sprememba je nastala tudi pri pokojninski osnovi. Namesto predlaganih zaporednih 25 let zavarovanja, ki Foto: Jadran RUSJAN dajejo za zavarovanca najugodnejšo višino, je predvideno postopno povečanje na katerokoli najugodnejše obdobje zaporednih 18 let zavarovanja po letu 1970. Reforma bo torej manj ostra, kot je kazalo na začetku, bo pa zato kratkoročna. Pozitivne učinke naj bi dajala le v obdobju naslednjih 10 do 15 let. Predvideva se, da bo Državni zbor lahko drugo obravnavo predloga zakona opravil v juliju, zakon pa naj bi stopil v veljavo s 1.1.2000. Marjeta KOŠTOMAJ ZAČIMBE - "pika na i” MUŠKATNI OREH IN MUŠKATNI CVET Myristica fragrans Houtt. družina: muškatovke (Myristicaceae) Splošno o začimbi Muškatno drevo ali muškatovec zraste do 20 m visoko. Sadeži muškatovca so nekoliko podobni marelicam. Ko sadež dozori, mesnati del poči in razkrije rdečkasti semenski ovoj (macis), ki objema temno rjavo bleščečo lupino. V njej leži seme sadeža (muškatni oreh). Pobranim sadežem previdno odstranijo zunanji mesnati del, nato semenske ovoje ločijo od oreha in jih sušijo na soncu nekaj ur. Ti ovoji postanejo rumeno oranžni, krhki in močno aromatični (muškatni cvet ali macis). Neoluščene muškatne orehe pa sušijo na soncu nekaj tednov, dokler seme v notranjosti ne poplesuje. Trdo zunanjo lupino nato odstranijo z lesenimi tolkači. Notri je seveda dobro znana začimba muškatni orešček. Zaradi zaščite pred insekti ponekod obdelujejo oreščke z apnom, macis pa s fumigantom metilbromidom. Domovina muškatovca so indonezijski Moluški otoki. Tako kot za klinčke in poper, so se v davnih časih bile krvave vojne tudi za trgovanje z muškatnim orehom. Šele leta 1770 so Francozi ukradli nekaj sadik muškatovca in ga zasadili v svojih kolonijah. Kakih 60 % svetovnih proizvodnje muškatnega oreha prihaja iz Malezije in Indonezije, ostalih 40% pa z otoka Granade. Muškatni oreh ima prijeten, specifičen, močno aromatičen vonj in močan pekoč okus. Muškatni cvet je po vonju zelo podoben muškatnemu orehu, le da je nekoliko milejši, slajši in bolj prefinjen. Sestavi aromatičnih olj obeh začimb sta podobni. Njuna najpomembnejša komponenta je fenolni eter miristicin, ki zaužit v večjih količinah deluje kot narkotik, zato smemo začimbo uporabljati le v majhnih količinah. Uporaba v kuhinji Muškatni oreh, kot tudi muškatni cvet, uporabljamo za začinjanje istih jedi. Z njima začinimo špinačo, cvetačo, ohrovt, krompirjev pire, riž, zelenjavne juhe, nekatere mesne jedi in omake, mlečne pijače, nekatera peciva in izdelke mesne industrije. Muškatni orešček uporabljamo nariban ali mlet in samo za noževo konico. Če je muškatni cvet drobljen, ga vzamemo košček velikosti vžigalice. Jedem ga dodajamo med kuhanjem. Dobro se kombinira s poprom in lovorjem, pa s čebulo in morda s peteršiljem in jušno zelenjavo. V pecivu pa se ujema s klinčki, cimetom in kardamomom. Nikoli ga ne uporabljamo skupaj z močnimi dišečimi, svežimi dišavnicami, kot sta koper in zelena. Rokopis iz enajstega stoletja, najden v nekem nemškem samostanu, je pel pohvalo muškatnemu orehu: “Muškat vsebuje veliko topline in izvrstnih moči. Človeku odpira srce, mu razsvetli počutje in podeli zdravo pamet”. Helena ČOK ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB Ljubiteljem začimb - vrtičkarjem MAJARON: Če hočemo imeti bogat pridelek, sadimo sadike po 15-20 skupaj, saj je majaron izredno “ družaben”. Najbolje je, da v lonček posejemo 15 do 20 semen in kasneje cel šopek mladih rastlinic presadimo v vrt. BAZILIKA: Če je kakšna rastlina, ki ne prenese nizkih temperatur, je to bazilika. Zato sadike sadimo v vrt po zadnjem majskem “mrazu”. PEHTRAN: Ko se odločamo za gojenje pehtrana, bodimo pozorni predvsem na to, da se francoski (PRAVI, AROMATIČNI) pehtran razmnožuje izključno samo vegetativno. Dosti slabše kakovosti je ruski pehtran, ki se razmnožuje največkrat s semeni. DROGINA PRIZNANJA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU ŠE DVE PRIZNANJI ZA DROGINO KAKOVOST Pomladanski sejem prehrane v Zagrebu je potekal od 26. do 30. 4.1999. V primerjavi s preteklimi leti ni bilo bistvenih razlik v številu razstavljalcev, za 20% pa je bila manjša obiskanost sejma. To so organizatorji zaradi političnih dogajanj na Balkanu tudi pričakovali. Droga d.o.o. Buje je bila prisotna na svojem že prepoznavnem razstavnem prostoru, katerega pa skuša vsako leto popestriti z nekoliko drugačnimi dogajanji in aranžmaji. Poleg stikov z že obstoječimi poslovnimi partnerji in ob prizadevanju komercialne službe za vzpostavitev novih poslovnih vezi, sta bili za vse obiskovalce zanimivi degustacija kave Barcaffe in akcijska prodaja Droginih izdelkov. Težko bi govorili o ekonomski upravičenosti akcij, vsekakor pa sta imeli močan marketinški učinek. V okviru velesejma je potekala tudi tradicionalna akcija ocenjevanja kakovosti prehrambenih proizvodov. Ocenjevanje kakovosti je v navadi že od leta 1989. Z njim želi Zagrebški velesejem doseči čimbolj kakovosten nastop razstavljalcev in njihovih izdelkov, saj le-te ocenjujejo strokovnjaki z biotehnične in veterinarske fakultete iz Ljubljane in Zagreba ter predstavniki ministrstev za gospodarstvo in prehrano. Na letošnjem spomladanskem ocenjevanju sta bila prijavljena le dva Drogina izdelka: Barcaffe mleta kava 100 g in Maestro črni ... . n , • Ena izmed vitrin Droginega razstavnega prostora na Zagrebškem velesejmu mleti poper 40 g steklenički. Odločitev vodstva, da prijavi le dva izdelka, je bila sprejeta zaradi varčevanja, saj prijava posameznega izdelka ni prav poceni. DROGINA PRIZNANJA C SWU' iino«. 1» sod»! de«1' ocV dod^eS ,ya"ic * <*•«* 39. MEDUNARODNI SAJAM PREHRANE 26. • 30. travnja 1999. temeljem ocjene Mručnog suda i laboratorijskih analiza te Pravilnika za ocjenjivanje kakvočc prehrambenih proizvoda dodjeljuje se Z1LATNA MEDALJA KAKVOČE I v>*°' u***oW vVčcv.Vv ,vcV>. za proi/vod E>nrca|f<2 mjasnvlHn prione n proizvodaču / i/lagaču Dvojjjn, &ujc u kategoriji knw i čnjevi toooij Večernji list Ji Zagreb, 28. travnja 1999. It vfciAVJ*\< biucA -gv.»n C^Ofcip v i U« O -NO**Č ) AMcnoV HOkVKT nA5\3 ^OfeOLt-O -V AT w.o«> G»LAOA AL' US»H A fc\jAC*.AM T^ StM^v ^nr*— b L OVA rJ O MC S€X S <6? ČV c,m\J »fc mA U.oiNA\ t»0\.tltKi, ._3tOPR._- *Vfc»A*J«»Kl IK ^AOl) (*RL‘bC M I (r O *A*03\c* ^V-i-NlCA • • , KO *&*/ MHAiil VKA 4nic.^ , t N03 w.<^ DovaaC A An fetv^A *»C AMAT a 5l »val *\ft.ts>3 N 1 VLOHtC ^OVOTOUA UR5ANUC N*tA^ ruttA^i^N UNTt», N« POHOCLJO fctCVAN^t UNt^N V^M»ČN > t L^t^T C ClM E»KOV G,L*S bfcUtO iMt xa Nftb UX)ft£0 ' CnQ.A? OTOjN Ctl^KO ^NAMCNJC ANT MVVIC I f>A A v« AX»V * v* AN C A. K V. A SPNNHi 'lolc^ar m VOLk ^btc S>CH.*.0 1 N^fctV taC&.VKi ^sq\AC rv»A»^(, t=>R£0'VA -t-fcC Nfc*I>. AfcUUlC. ft&tLA v l»v»aci gBLM.: AfcAl f*OSL*VJ MA 0 VOVlT )>OMi*Uv> * »u.^o !*• SATtvJ kAtCLAD v yuW) P*.u> v* mza-^v •WT A Tti. * ZtLATifjf. t ALG MObW.| G, LAS REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 4 ANKARA, LEGALNOST, ORA. ANATEMA. Pl, KV, AHIL, KAKOVOST, TRI, BOR. MARATONEC, ARS, NASAD, BINE, SPLETKAR. JARC, PARIZ, IRAK, ALTANA. ENS, MAPA, OTRIN, IV, TKALEC. VODA, DIRKA, AE, RJA, AHAT, AKTER. GESLO KRIŽANKE. KAKOVOST BREZ MEJA Število prispelih reienih križank je bilo 83. Tričlansko komisijo so sestavljale: Katja Uljan, Marinka Milavec in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. ni*rado v vrednosti 5.000 SIT prejme JOŠKO KRAPEŽ, Sečovlje; 2. nagrado - v vrednosti 3.000 SIT prejme NADA ZIRDUM, PC ARGO; 3. menda • v vrednosti 1.000 SIT pa IVANKA HEFERLE, Piran. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši ielji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 7. junija 1999, na naslov: Droga Portorož. Marketing. Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št.5".