Kakor je bralcem poznano se je , deset naših tovarišev udeležilo IX, • zismkih olimpijskih iger v Inn-; sbrucku, i ' I | Ne mislimo tu, da bi bila " Naša ( ; smučina " postala sedaj mesto, kjer* j naj bi opisovali športne dosežke in pa morda pokrajinske vtise s i tega potovanja, temveč smatramo, ‘ j da je najvažnejše, da bralcu po- i sredujemo vtise, zaradi katerih smo naše delavce poslali na ogled i i te olimpijade, j I Ker pa olimpijada še ni zaključena,, l bomo v današnji številki posredo 1 vali samo nekaj kratkih vtisov, kar-! I tere bomo nadaljevali še v nadal-| jnih številkah, tako,da bo možno j I dobiti pregled stvari, ki nas inte-i j resirajo, | Sicer bomo od enih naslednjih šte— j I vilk naredili tudi pregled nad i športnimi uspehi in se morda dota- ■ 1 knili tudi naših športnih repre— i ! zentantov, ter jih delno kritično I ! ocenili, I j Smatramo pa, da je to glavna na^- j I log a dnevnega tiska, kakor našega | J " Puleta" , Mi pa bi v kratkih I informacijskih sestavkih soočili | J naše proizvodnje uspehe z proiz- i I voanimi uspehi , predvsem Avstrijce^, I ki so kot je poznano, vodilmi v , proizvodnji smuči. ing,J, Osterman' Prav radi tega bomo danes govorili o letni proizvodnji smuči v Avstriji, LETNA PRODUKCIJA AVSTRIJE ; 447,000 parov smuči Vrednost izvoza znaša 133,6 milj, A SCH ali 5,138.000 USA \ i Glavne tovarne za proizvodnji smuči Avstrije, ki je'kot država vodilna v proizvodnji smuči, kakor tudi vodilna po športnih uspehih na smučiščih) so v Tirolah Voralerbergu in v Zgornji Avstriji ( Kaastle, Kheissel Fischer ). Vrednost avstrijskega izvoza smuči se je stopnjevala v zadnjih trejji , letih od 73 milj. A Sch na 133,6 A Sch ali na 5.138 milj. USA Torej skoraj bi lahko rekli, da je v teh letih izvpz poraste 1 skoraj na 100 Če ta količinski porast izvoza prime-rjamo, pa vidimo, da je tudi pri nas izvoz naraščal v približno enaki meri. Največji odjemalec avstrijskih smuči so USA s cca 3o celotnega expor~ ta. Sledi jim Zap, Nemčija c 26,6 $ in Švica s 14,4 Ostali omembe vredna zemlje odjema so Canada s T/o, Italija z 6,9 ravno tako pa tudi Japonska in pa Francija s 4,1%, 1 V povprečju Avstrija, izvaža ; 35 % celotne produkcije smuči - v nasprotju ž nami, ki izvažamo cca j skoro 80 fot I Avstrijska industrija smuči proizvaja cca 44.000 p rov smuči letno, skupno, z izvajalci obrtniki pa se predvideva, da je bila produkcija v sezoni 1962/63 ( torej v pretekli sezoni)cca 447 parov smuč i, i j Proizvodnja napram prejšnji sezoni i pa izkazuje porast za cca 44 jS, i j Napram sezoni 196o/61 pa je pro-j izvodnja zadnje sezone narasla za i celih 128 /o. i I Avstrijski porizvajalci smuči si vsakakor lahko lastijo priznanje,j da že desetletja veljajo za poto-l kaz pri izdelavi kvalitetnih j alpskih smuči. Tako so prišle prve lepljene alpske smuči iz KUFSTEINA ( Kneissol) in ravno tako so iz tega kraja prišle tudi prve plastične smuči* Da primerjamo■izvoz smuči iz Jugoslavije s cenimo ga na cca 2oo.ooo paiov — kjer pa je cca 80.000 parov masivnih smuči iz Delnic. Radi tega • je izvoz po vrednosti seveda dosti manjši. i Predstavljamo vam še vodečo to— V"mo smuči " A. Kastle ", Na njenih smučeh je vozilo cca 60 % vseh olimpijskih tekmovalcev v Innsbrucku. Tovarna Kastle — v !tratkih obrisih a/ PROIZVODNJA V sezoni 1962/63 jo Klistle proizvedel in prodal 44.000 parov smu— i či v vrednosti cca 40 milj. A Sch ; ali cca l,54o USA Zal.etošnjo i I sezono predvideva Kastle dvig svoje proizvodnje za cca 60 Posebno interesantno je dejstvo, da je močno naraslo povpraševanje po lesenih smučeh, katerih površina je obložena s cc-luloidni oblogo iz dveh različni' barvni, nians' . b/ RACIONALIZACIJA ž Da bi dosegel predvideni 60$ dvig proizvodnje, je Kastle poduzel razne mere za racionalizacijo, Sedaj pre-grupirajo razne stroje, ki naj bi avtomatično po potrebi dan in noč proizvajali, kakor na primer; sušilnica/ lakirnica. Proces je toliko avtomatiziran, da ni potrebno nobenega čakanja, c/ IZVOZ KSstla izvaša 74 % svoje produkcije v i3 držav. V 31 državah je Kastle zastopan stalno po svojih generalnih zastopnikih, d/ PORABA i.yATBRlALA i Kastle mesečno porabi cca 120 m3 rezanega lesa jesena;, 14 m3 okoumk, 65 m3 hickorya ( torej polovico toliko kakor jesena), 5m3 jesenovega' furnirja. Dalje 1,5 tono raznih lakov, cca 8,000 alu trakov za metalne smuči. 4,5oo kg1 lepila, 5,000 m plastičnih oblog za drsne ploskve in zgornje ploskve in dnevna poraba vijakov za robnike je cca 18,000 komadov, torej letno 4,3 milijone. Bralcu prepuščamo, da iz podatkov za naše podjetje, ki smo jih že objavili prejšnje leto v "Naši smučini " naredi primerjavo z gornjimi. podatki, ( nadaljevanje sledi) Marsikdo od nas bo Se ob plači petnajstega občutil, da januarja ni bilo preseganja proizvodnje triko, kot v povprečku leta 1963. Izvzeti so le splošni lesni obrat (telovadno orodje), kovinska in sedlarska. Če primerjamo izvršitev planov meseca decembra 1963 in januarja 1964 je slika sledeča! OBRAT Preseg, dec .63 Preseg. jan.64 Plus Minus Smučarski obrat 50 °Io 21 — 29 1o Telovadno orodje 36 /o 36 1* - - Kovinski obrat 33 °/o 53 1* 20 % — Sedlarski obrat 52 ^ 30 63 prineDv 344 dni izplačilo 384.287,- V primerjavi z mesecem decembrom 1963, so se v mesecu januarju 1964 znižala nadomestila osebnih dohodkov za 42.o47,- din. Kolman Marta 11 V prilogi berite originalno pismo našega upokojenca tov, LEBARJA, ki se zahvaljuje za sprejem in pogostitev " ■ dne 4. 1. 64 Berite sami s * ' h ■ < * h ' — I ' . . ! f JAJ ' . ,/ U /*" 7 j < 'i - ' ly . /;■ >>'■ {.J./- • /J' ■i )/V „Py> \ ■yi M ! J \ {' 'o- / - , v fj / » ,/> ^ ' 1 /*• -1 ..-S \ ‘rj;y // \ r . J \ PJU >* \ h/)'" > ,‘lA ^ "* \ .jM-S ) ' tir pfJ / ?/ /i i ' ./ ■ / .A../' 'v :‘ ^. Vf n J O, j \ 7>J \ \Q l t i v 9A^ • L. A ^ ✓/ .K .c/p' A ■M- \ f/.M /vJ /,V \ 12 ELAN SODELOVAL S 4 EKIPAM V. republiške ga smučarskega prvenstva; gozdarjev, lesarjev in lovcev v Črmo—i šnjicah na Dolenjskem so go udeležile' tudi ekipe Elana« Predno bi prešel naj opis samega tekmovanja, bi se ustavil; še pri organizaciji tekmovanja. Čeprav Dolenjska do sedaj še ni bila prireditelj nobenega večjega smučarskega tekmovanja, jo to prvo preizkušnjo odlično prestala. Lahko trdim, da je prav vse potekalo v naj lepšem redu« Posebno pa bi povdaril pozornost in skrb prireditelja do vsakega posame_ znega udeleženca tega tekmovanja in njih trud da bi *im bolj udobno preživeli teh par dni v Dol,Toplicah, Tako so že ob sprejemu podarili vsem te;-unovalcem okusna darila ter spo-®inske značke. Višek njihove pozornosti pa je prestavljal zaključni x:c-\ ./ družabni večer, ki je bil prav gotovo na ravni banketov v prsrem pcaenu besede« Sejno tekmovanje je trajalo 2 dni in si-sor so v soboto 25. 1» štartali teka— v * C1> v nedeljo pa alpski smučarji. Da bi z Opisovanjem skakal preveč s©m in tja, bom dogodke opisal kronološko, t,j. časovno tako, kot so posekali. V soboto ob lo uri so startale ! ženske v tekih na 4 km. V tej disci- ; plini Elan ni prijavil svojih pred- i stavnic. Premočno bo zmagale tekmovalke GG Maribora z mladinsko dr- j žavno prvakinjo Grilc Jožico na če- I lu. Za ženskami so takoj štartali j moški v teku na Slan. V tej disciplin ni je Elan zastopalo 5 tekmovalcev* I Kljub izredni smoli, ki je spremlja- j la naše tekmovalce, je ekipa zavzela i več kot odlično drugo mesto* Pouda- j ril bi izredno borbenost in srčnost j Peterman Franca in Hrovat Janeza. ! I Oba sta si namreč že v prvem krogu ( v prvih 4 km ) zlomila smučko, Hrovat je dobil drugo od ob progi stoječe tekmovalke!, dočim se je Peterman boril z zlomljeno smučko do cilja prvega kr.oga, kjer mu je neki ; novomeški funkcionar posodil drugo | ( zelo slabo) ggjučko, KLjub.temu, da j je tekmovalca zaradi neustreznih smuči zaviralo in vleklo na stran, sta i # I oba pritekla na cilj in se nepriča-’ kovano visoko uvrstila v končni ra^- j zvrstitvi« Freuričan sem, da je drugo mesto ekipno v tekih moških naj 1 dražja in najtežje priborjena lov- j rika naših smučarjev doslej. Posamezni tekmovalci- tekači so se uv- J rstili takole : 3, mesto je zasedel Peterman Janez, Pred njim sta bila j samo tekmovlca z razredom in to Brezovšek in Gregorčič, lo, mesto je zasedel Peterman Franc, 11. Hro- , vat Janez, 14. Tonejo Jože in 17* | Resman Andrej« Skupno je žtartalo I 23. tekmovalcev* I V nedeljo 26.-januarja so se pomer-| rili med seboj alpski vozači« Tekmo J 13 vali so v veleslalomu in to na zelo težki progi. Točno ob lo uri dopoldan: so.^1©'. na start jenske in sicer na 400 metrov dolgo progo s 14, vratiča-j mi. Obe naši predstavnici Dobida Majda in Mežek Minka sta s solidno vo-^ žnjo za Elan pridobile I, mesto med ekipami, Med posameznicami je bila Majda 3, minka pa 6, Zmagala je z velikim naskokom komaj 15, letna Rus Boža iz Novega mesta. Omenili bi, da j< Dobida Majda bila pi’oglašena kot 2, v generalnem plasmanu, naknadno pa je bilo določeno, da to mesto pripada ing, Zoran Mariji, dočim Ma.ida zavze— I ma 3« mesto. Mislim, da 'je bila tukaj j i vmes pomoto, vendar protesta zaradi prijateljskega vzdušja nismo hoteli v j vložiti. Poleg tega bi nam pa'bilo I težko argunentirati naš protest, I * • Za dekleti sc> štartali moški na 1200 m progi z 39 vraticami, °kupno se je I prijavilo štarterju 93 tekmovalcev, ‘ i Zlasti zadnjih 400 m proge je bilo,s j I težavnostno lestvico izraženo, prav j gotovo na zvezni, če ne na mednarodni! | ravni. Pri žrebanju nismo imeli srečej j Nas Cvenkelj je dobil štartno številko i 32, dočim so v?! ostali favoriti (ra-t I zen Stefeta 33 ) imeli številke izpod j 10, Tako je Mulej Tine štartal 6, Prid mozič 7, Gartner 9 itd. Borba je bila i | se bolj zagrizena zaradi tega, ker se | ■ j tekmovalcem ni šlo samo za posamezno j 1 in ekipno uvrstitev,, temveč tudi zato,) da si pridobijo čim boljši razred. Po I i dolgem naprezanju in prigovarjanju smo i namreč končno uspeli doseči razred za 1 1 14 , ! naslednja leta. Zadnje tekmovanje brez razredov bo letošnje državno prvenstvo na Jahorini, V vsakem iz- j med treh razredov jo po 25 tekmoval- I' cev. Od skupno 8 nastopajočih Elanove e v v veleslalomu si jih je kar 6 pridobilo I, razred. Če upoštevamo, i da ta razred pripada še Detičku ima ! Ealn tako daleko najmočnejšo ekipo alpskih vozačev v Jugoslaviji. Junak i zadnjega dneva v Črmošnjicah je bil j naš Cvenkelj, Z razmeroma visoko štartno številko ( 3?. ) je z izredno 1 elegantno in reskirano vožnjo prekrižal račune vsem favoritom, razen Primožiča, kateremu je bila to že 3 zmaga na prvenstvu gozdarjev, lesar- | jev in lovcov, Samo Primožič in Cvenkelj sta vozila izpod l,3o. Ne I dosti manjše presenečenje pa pomeni uvrstitev našega štipendista Grm Janka na odlično 8, mesto in to s štar tno številko 68 !I! Tudi ostali tekmovalci, ki so dosegli I, razred so vozili neporečno in zasedlis 12, mesto Arh Anton, 15« Vogelnik Jure, 16, Perkovič Franc in 19» Bohinc Janez ( slednji bi se brez dveh padcev plasiral mnogo bolje) 32, Mencinger Oto in 57, Mulej Stanko, Mulej je i . imel prečej"časovno zamuden" padec že '/ v.gornjem delu proge.,. Lep in koristen pregovor pravi {"Iz 1 napak se učimo !" Upam, da bo ta pre— j govor veljal tudi za nas. Napravili i smo dosti grobih napak, ki so nam bistveno pokvarile uvrstitev na prven- j stvu. Začel bi kar pri tekačih« Vsi j vemo, da tekač - smučar vloži v tre- j ning mnogo truda in da pri tem izgubi j' veliko prostega časa« Nagrada za trud | je realno mesto dosežno na tekmovan- I jih, katero mu z ozirom na njegovo znanje pripada* Nedopustljivo pa je, j če zaradi kakršnega koli neobjektiv— i nega razloga zavzame slabše mesto. Upravičeno se sprašujemo, ali leži krivda na vodstvu kluba ali na tekmo- | valcih ali na obeh straneh, da naši tekači niso imeli v Črmošnjicah rezerr^ vnih smuči s seboj. Bolj pametno kot da iščemo krivca je, da to pomanklji-j vost doslecno odstranimo. Poleg rezervnih smuči, ki naj bodo v sklopu j servisa, naj vodja tekačev ( na vseh naslednjih tekmovanjih ) po pregledu j proge določi mesta ter zahteva od ( našega vodstva na tekmovanjih ) da na teh kritičnih točkah določi ljudi ! z rezervnimi smučmi, Ta mesta naj bodo določena z ozirom naj I 1» težavnost oz, ne nevarnih terenih \ proge, kjer so lomi najverjotnej- i ši j 2, Razporejena morajo biti čim bolj | enakomerno po progi tako, da tekmovalce toče čim krajši del pro- | ge z poškodovano smučko ( v slu- j čaju poškodbe seveda ), Nelogično se mi zdi namreč„ da se ocenjujejo pri šenskah in pri moških za ekipno tekmovanje enako število tekmovalcev — ?.# Pri Ižen— : skah to število odgovarja ker je v- gozdarstvu, lovstvu in lesni industriji zaposleno relativno malo število žensk. Pri moških pa je to število odločno premajhno« Tako bi se morali točkovati vsaj trije, č» ne štirje tekmovalci za ekipo. Pri tem predlogu nas ne vodijo subje- ,| ktivne težnje ( Elan ima namreč veliko izbiro dobrih smučarjev) temveč dejstvo, da ta ukrep stimulira množičnost in povprečni dvig Kva— ; litete, To sta pa obenem tudi glavna! usmerjevalca celotne našo športne ! politike, 'I ing, Bojan Marinšek 'I- V razliko od tekačev pa leži pri al— ■ pskih vozačih krivda za nerealno slab plasman prve ekipe samo na vodstvu, Pri tem nočem reči, da za neko ekipo 6, mesto med 28, sodelujočimi e ki- j , .«•— dp i\/a i**3 li 'i pami ne pomeni uspeh. Toda to prav j (J V t Z. A) Mfe, H gotovo ne velja za nas. Nerazumljiv i je ukrep selektorjev, ki so Grm Janka uvrstili v 2, ekipo. Njegov čas seštet 3'cupaj s časom drugo plasiranega Cvenklja bi prinesel Elanu 2, mesto To pomeni, da bi ekipno premagali lovce Z Ifulejem in Štefetom na čelu, Slovenj gradeč z nadarjenim Srebretom in bratom Obretan itd. Tudi določitev ' Arh Antona v prvo ekipo bi pomenilo 4, mesto namesto sedanjega 6, Rang lista na podlagi katere tekmovalci dobijo štartne številke, bo morala biti v bodoče bolj smoterno sestavlje-i na — v korist celotnega podjetja, katerega naš SK zastopa na takih tekmovanjih. Vse te napake nam ne smejo služiti kot povod za žolčne debate in brez, smiselno izkanje krivcev, temveč le kot smernice za bodciee delo, Ta priložnost bi izrabil še za to, da seznanim naše člane s preulogom o povečanju števila pcenjenih tekmoval— cev v ekipnem tekmovanju pri moških. SMUČINA V DVEH IZDAJAH ? Remont predlaga, naj Naša smučina izhaja dvakrat mesečno. Zakaj ? * Zato, ker pride s plačo . P ... - Kako pa, da imamo letos koledarje brez datumov ? - Menda ,se bodo podražili, pa so jih kupili še za prihod— jin kupili nje leto ,,, STANJE DELOVNE SILE: V začetku januarja je bilo skupno zaposlenih: “ - * v nodietiui_____ redno delovno razmerje moških » 250 žensk : 243 SKUPAJ : 493 začasno delovno razmerje moških: 5 žensk : 2 SKUPAJ : 7 v inštitutu redno delovno -razmerje moških: 11 žensk : 2 SKUPAJ: 13 V obratu družbene prehrane redno delovno razmerje moških : - žensk : 7 SKUPAJ: 7 Koncem januarja pa je bilo skupno zaposlenih: V podjetju ,redno delovno razmerje moških : 253 žensk : 239 SKUPAJ : 492 začasno delovno razmerje: moških : 5 žensk : 2 Skupaj: 7 Vajenci : 3 moški V inštitutu redno delovno razmerje moških : 11 žensk : 12 Skupaj s 13 V obratu j^u£bene_ 'prehrane redno delovno razmerje moških s -žensk : 7 Skupaj : 7 GIBANJE DELOVNE 3ILE V jariUarju so se zaposlili : v pod.jet.ia: •DEŽilAN Štefan — na električarskih delih v obratu vzdrževanja KING Anton — na sedlarskih ročnih delih v sedlarskem obratu, KRALJ Anton - na sedlarskih ročnih de-j lih v sedlarskem obratu^ POTOČNIK Androj — na sedlarskih ročnit delih v sedlarskem obratu^ IviENCINGER Joše — na, lepljenju v lesnem obratu LOMBAR Mirjan - do 15* 1, 1964 vajenec na mizarskih ročnih delih v lesnem obratu SVAB Jože —na. kijučavničasrkih delih v kovinskem obratu. VSEM ŽELIMO MNOGO USPEHA IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU ! V januarju pa so zapustili podjetje ; POLENČIČ VIKTOR- Skladiščnik mater ala - po samem zakonu zaradi invalidske upokojitve, ANDREJKA FRANCKA. - delavka na mizarskih ročnik delih - po samem zakonu zaradi invalidske upokojit— ve, DVORŠAK STANISLAV- delavec na sedlarskih ročnih delih PK - kot delovni invalid z odpovedjo podjetja BREGAR FANI -delavka v kovinskem obratu - po sporazumu na njeno lastno željo, TURŠIČ FRANCKA - delavka v lakirnici - po sporazumu na njeno lastno željo, LdGAT SREČI® - mizar na mizarskih ročnih delih - po sporazumu na njej govo lastno željo, ŠKAFAR MARIJA - delavka na montažnih delih — po sporazumu na njeno lastno gelj o, BIZJAK ŠTEFAN — skladiščni delavec-j-po sporazumu na njegovo lastno željo. POROČILI SO SE ? FRANTAR MARIJA, delavka v skladišču gotovih izdelkov in P03AVC Vinko mojster v remontu LESJAK Kri stina, delavka na mizarej skih ročnih delih. VSEM NOVOPOROČENCEM ISKRENO ČSSTITAt/iOl A ROJSTVA: Rodili so se ; MAČEK TONČKI - sin IVANUŠA ANICI - hčerka KLINAR JANEZU - sin - s tem popravljamo napako, ki se je nehoto vrinila v desemberski Številki Naše smučine. _ '' f- '\ t ", Z"'* ■^3? / ^--- G S SL Ji Vi ali. t. --------------------------------------3 OSEBNIH DOHODKOV V JANUARJU 1964 V januarju so bili v osebne dohdoke obračunani sledeči % na preseganje plana; - smučarski obrat - spl, lesni obrat <,.,«.«* - kovinski obrat .......... - sedlarski obrat ....... - le sni obrat skupaj PODJETJE SKUPAJ ............. 21 % 36 / \ 53 io 3o % 23 % % Št. III/5 pisala in opremila REICHMANN Erika 17 / Df$i{W bralca! „ m.&jt Sr^JČlNE " vsak mesec prav veselim Odkrito moram priznati, da se i strani. Kljub temu, da in prebiram njene glanto oa p0Eiani^nju širšega kroga «• NAŠA SMUČINA 11 najbrze boluj ^ ^ časopise kolektivov, sodelavcev, pa vendar smaorrin, v * prav lep občutek, da se ji ni treba sramovBXi v ..raju S da je sigurno med vodilnimi. • -- , ri-tno presenetila nova osvežitev, to V zadnji številki me f J* v rIratka in jedernata vprašanja •je pod rubriko - Zs&eleseno )( bgudujem " in " dvomim , so ter vzkliki, kakor : posrečena, na drugi strani pa obde- vsekakor po slogu in obli-*^ ki hodi dnevno na svoje lovanje aktualne teme, sx 3-^ J vodiine v podjetju, delovno mesto upr viceno postelja p i • en vorašanja prava ali niso temveč so to Ne spuščam se v analizo ali - * informirajo in odstranjujejo razn teme, ki naj v bodoče v vej ^J našimi .hotenji m neodgovorjena vprašanja v^vez ru-o r.s J pa seveda tudi z vašimi slab-j^.- , ,, 7Qv,p>ip»eno ob robu " ne bi Na koncu pa prav želim, da ta rubri.ca „ in tako postane ostala res ob robu, tc*vec aa c.bi c_m naša tribuna delovnega človeka. Bepunje, 3. 2. 1964» Eden od petstotih IZ ČASOI-IoA " STARKE JI/GrENl)- freies Volk" št. 12/12.1.963 TO JE MOGOČE SAMO IMA JAP 'MSKEIM Ameriški tovarnar za smučarske vezi l Earl Miller je želel dokazati, da I njegove varnostne vezi omogočajo vse! padce brez poškodb. Dolgo časa ni mogel najti ljubiteljev s katerimi | bi organiziral tako--smučarske-spuste1 z padci, Šele Japonci, ki slove kbt | najmlajša nacija v smučanju so poJ.tar-1 zali za taka " takmov nja 11 interes.| Prijavilo se je na stotine navdušenih smučarjev tako, da so sodniki lahko izbrali za to " borbo " 20 moških in 10 žensk. Naloga te ekipe naj bi bila da demonstrirajo gledalcem funkcije vseh 10 varnostnih naprav na teh vezeh. Vsi so bili obuti v mehke v prikazan pri poševni vožnji z glavo naprej v linijo padca« Za konec so kandidati morali izvesti še en padec čisto po .svoji zamisli. Žensko so pokazale vsega 4 padce *• padec proti in nk samem pobočju s prek križanimi konicami smuči, z prekuce-vanjem v liniji padca ter na koncu stoj na glavi z razpetimi smučmi* Zabavala se je od srca ne samo publika ob takih " padcih po naročilu " marveč tudi fotografi, ki so ujeli redke snimke in se pri tem dodobra nasmejali. Ko je bila tekma " končana in so se prisotni "opomogli " od smeha, so je ugotovilo da ni bil poškodovan.noben " tekmovalec ”, Zaključeno je, da se bedo te vrsto " telmie " prihodnjo zimo zopet ponovile , tiicva ve •iV; 0&? , ... / y/( L cr"7 'V' (I Ib i i gumijaste čevlje. Moški .so morali iz-J* vesti 5, ženske pa 4. " padce po na^-ročilu ", Prvi padec moških je bil izveden z počasnimi prevračanjem na-prej s prekrižanimi konicami smuči. Drugi padec je končal z stojo na glavi in razpetimi smučmi. Pod točko tri je bila prikazana vožnja s polnil* zaletom v snežno steno, pri čemer jo j vozača vrglo preko stene in je'a od- j jadral" v hrib, Četrti padec je bil J, Ob priliki nedavne prireditve -'tekmovanja v spustu z padci - na Japonskem je bila preizkušena najnovejša popularna Standard- varnostna vez od Earl Millera# Tovarna smuči Miller iz mesta Orem v državi Utah ( USA ) je v zadnjih letih izdelala, že več varnostnih vezi z in brez kablja ( natezalca ), Za zahtevne in dobre smučarje tekače jo konstruirana posebna vez z desetimi varnostnimi napravami pod zakonsko zaščito " Miller Supreme" ki pušča vse ostale dosedanje vezi v senco, Ta vez garnitira padce brez poškodb in stane skoraj toliko kot dober par smuči. Pri tem se mo4-rajo čevlje in smuči radi same; montaže pošiljati v tovarno, z podar tki v višini, težini in sposobnosti; smučarja, kjer se vsaka od desetih izproženih naprav na vezu regulira | ha potrebno napetost s pomočjo po— I sebenga merilnega instrumenta. Ta ! regulirna ve a se potem ne sme več prestavljati. Kovinska zaščitna plo4 šča predaj na podplatih čevljev je impregnirana z maso " Molykote ", dd ne bi prihajalo do večjih razlik v temperaturi. Pri ev. odpenjanju smuči se avtomatično sprožita dve zavorni ročici, ki zaustavljata smuči na dolžini od pol metra in to na vsakem terenu ( vsponu ) in vrsti snega* Vez je.izdelana iz ročno poliranega kroma z zlato graviranim imenom " Miller " . Pismena garancija jamči smučarju padce brez poškodb, no če bi se pa vseeno dogodila, to izdelovalec plaža dotičnflmu za vsak enostavni prelom 200 dolarjev, za težji 300 dolarjev, za vsak komplicirani pi^iom pa celo 1000 dolarjev. Od leta 1955 je v uporabi več tisoč vezi marke " Miller " in se do-sedaj izdelovalcu ni javil še nobe— 1 den z zahtevkom za gornjo odškodni— ; no. Tovarna Miller vabi smučarje in j smučarsko — sanitetske ekipe iz celega sveta, da se lahko obrnejo direktno na tovarno z daljnimi vprašanjji in predlogi. \ - V ! A . I l 1,. Nagrada 600,,, Jagodic* Stanc I varnostna okova dva načina sprostitve noge od smuči in sicer ob padcu noge naprej in ob padcu nstran,ta- i ko da se sprosti noga naenkrat v I obe smeri* V glavnem je sestavljena! iz aluminijaste glave in podnožja, i ki se pritrdi na smuči« Glava je zavarovana, da ob sprostitvi noge i na pade iz podnožja kar je zelo važno, da ,se slučajno no izgubi« i 2, Nagrada 300,- Pogačar Lučka I Prispele vsega le 4 križanke* PRAVILNA REŠITEV : Pascoli, ki basa, ortoped, Valente o slama,, Raabe* dar, ebro, Mitra, pano, vek, Mljet, tun, kr, Tieck, Castro, igralka, Pasteur, alko^ Bersa, do, oljka, piano, boa, boka, citre * sold, lia, traki, ajifa, ir, krava, hi-at, Cezanne, podloga, atelje, Vidre, rl, Lee; plaža, rob, olib, Liana, kobe, mis, viski, tabor, sečnica, slavist, Kremser, Te^-ranto. Ladijski komisar in strojnik sta nam razkazala še druge zanimivosti Aten ponoči. Med drugimi sta nas peljala skozi dolge ulice kjer je zbrana vsa sicer legalna prostitucijji, Nasa kolona se jr* Irar boječe pomika—j la po sredini ulic, ob pločnikih pa je bilo razstavljeno ” blago ", staro in mlado. Okna sob so bila bajno razsvetljena, vrata pa so bila' marsikje odprta na stekaj« Kot j* zgledalo tisti večer ni bilo poseb— I nega " kšefta ", Med tem me mlada deklica pocuka za rokav in se mi ponudi : 5 Dolars, Malo drag špas, I Takoj sem posislil na to, da doma ko prinesemo kuverto, dobro plačamo, | razumljivo v Jugo dinarjih. Tako ' smo prvi dan bivanja v Atenah izkori-L stili za ogled zanimivosti, drugi dan pa smo posvetili bolj komerciali nim namenom, nakupu. Trgovski del mesta Pirej in Aten je bil natrpan z ^ vsemogočnim blagom, že davno iz mode j pa do najnovejših oblik in modelov. | Tudi jugoslovansko blago smo videli v izložbah, največ pa je nemškega in ameriškega« Cene so za naše poj— me ; visoke, To je razumlji4 vo, ker je bi.ago uvoženo« Edino usnjeni izdelki, predvsem ženske ta-j ske in čevlji so dosti cenejši kot | pri nas. Tudi zlatnina je tam dober | kup. Tako ni bilo nič čudnega, če si I sfcečal kakšno našo punčko s tremi " iaškami " pod roko. Prstanov, veri-f žic in obeskov je bilo nakupljeno kail precej. Nekaj čevljev, toda zelo mald konfekcije ali tehničnih izdelkov. Trgovec ti postavi visoko ceno in čt j si kaj komercialist, jo zbiješ vsaj | za tretjino. Vsakdo to je nagovoril | — turistes ( želite ali kaj podobne— j ga) Na začetku sem pač mislil, da me | vsi poznajo da sem turist. Po ma.jhnih! skupinah smo ® razpršili po mestu, vsakdo si je želel kupiti kaj za spo-j min, v okviru naših skromnih deviznih sredstev. Trgovci ponujajo svoje bla-vse vprek in naglas, tako, da je to pravi Babilon« Za Grke vemo, da so trgovci ali pa pomorščaki. Industrija jo malo. Popoldan drugega dne bivanja smo izpluli iz Pireja, Na pol poti iz Pireja smo so ustavili na matični eelini v pristanišču ITEA, T« je izredno važna izvozna luka za oljčno olje. Velika dolina ob pristanišču je oina oljčnih gar- jev. Pogled na te aelenice sredi goli^1 hribov je prav impozanten. Od tu smo I se namenili z avtobusom v 28 km oddaljeno svetišče Delphi, svetišče Apolona in Pitijo. Ostanke toga čudovitega kraljestva ležijo v gorah, razmeroma visoko in i so bili včasih težko dostopni, 3: ma z Marjanom in kasneje še Angelca in Julka, sva našl(' voljo in željo da ai ogledava to zgodovinsko posebnost. Vsi drugi so ostat li ali na ladji ali v mestu, Še aanes se temu čudim, tako blizu pomembne antične umetnosti. Skoda je bilo zar-muditi to priliko. Z nami so šli še potniki inozemci in nekaj mornarjev ij5 Orebiča. (so nadaljuje ) Ziunjic »mo se v mislih skušali vživeti in si predstavljati izredne izmere sekvoje Sherman, rastline, •ki že tisočletja v svoji veličastve-: nosti klubuje vsem neprilikam in bo verjetno rasla in uspevala še tisoč—, le tja - še bolj orgomna in impozant--! na o I Glavna zasluga, da ta drevesa ne po. stanejo žrtve bakterij, mrčesa in °gnja gre njihovem lubju. Sequoia sempervirt.ns ima skorjo, debelo 15 ] do 3o cm, pri giganteji pa doseže debelino preko pol metra. Skorja je I žilava, vlaknata, slična azbestu, • jo bx’ez smole in je zelo slab pre- ! vodnik toploto in elektrike, pač naj4-!Jolj nas pa začudi dejstvo, da je negorljiva, Vsiec tega jo tudi predelujejo v volno ter. uporabljajo kot | izboren izolacijski material- predvserji pri zgradbah in hladilnikih. Izola-■ I °ija je negorljiva in se je ne lotijo niti termiti. Les te sekvoje,kot i tehnični les ni dosti vreden; ker je I zelo krhek in ga gniloba hitro uniči! • 1 Za zaključek bi omenil še nekaj zani-A movosti iz gozdov sekvoje. Skozi votlo sekvojao katero votlina tvori naraven preaor; pelje asfalt- j na cesta s precejšnem avtomobilskim | prometom. | razglednice. To drevo pač predstavijo naj starejšo in najvišjo enosobno hišo n.„ svetu» Sedaj pa še k našim nalogam: 1»/ Petnajst lesenih ploščic, katerih vsaka ima številko je nameščenih v črno označenem okvirju, ki ima na spodnjem koncu odprtino A (glej skico ob haslovu) Srefirano polje med ploščicami je prazno. Vse ploščice jo treba spraviti skozi odprtino A, brez da bi katero dvignili,., V katerem zaporedju po številkah moramo premikati ploščice v okviru, aa je možno spraviti prvo skozi odprtino A ? 2./ katevž Trdina je umrl leta 1879« Fr: ji c Jalen pa je- umrl 76 let po Trdinovem rojstnem lotu. Če seštejemo leta življenja pokc Jalena in Trdine dobimo 98^ Zanima nas kdaj je bil rojen Jalen. 3«/ Vsaka črka pomeni številko— iste črke, iste številke0. Vstavi mes'.o črk ustrozne številke tako, da je ti navpični in vodoravni računi izidojos ABC -i- A D + -E P ; B = AEG + A C A F G - = A H P Naš.'.i so štor giganteje z obsegom Štirideset metrov. Tega bi lahko upo-j REŠITEV NaLOG IZ ZADNJE ŠTEVILKE “abljali kot plesišče nič manj kot dvaintrideset parov,, ^Teka sekvoja, visoka 32 .metrov, stara kakili 4000 let, je pred približno °00 leti v notranjosti močno izgorele Sedaj so napravili v njej sobo v velikosti o?4o x 8,2o v katero vodijo vra "ta in je opremljena z okni* V tej , sobi prodajajo turistom spominčke} 1./ Pivi kovanec položimo na poljubne konico zvezde in ga premaknemo po premici na nasprotno konicp. Drugi kovanec položimo tako, da ga lahko premaknemo po premici na mesto, kjer je ležal predno smo ga premaknili, prvi kovanec, Tretji kovanec premaknemo na izhodišče drugega, četrtega na izhodišče tretjega itdu - Nadaljevali j e na st. M nadaljevanje s str, 2,/ C premaknemo na praano pol- i je, 1 ga preskoči, nato potegnomol 2, C preskoči, B preskoči, A vlečemo, 1,2 in 3 preskočijo, C | vlečemp B in A preskočita, 2 vi- | ečemo, 3 preskoči in vlečemo še A* Po istem postopku lahko pričnemo mesto s C tudi z 1, 3u/ V posodi je bilo prvotno 9 litrov vode,' Obilo zabave in lep pozdrav ! R - r : U K /4 | ) O v. M C A H I Ameriški vojni barvni film ^TOPOVI IZ NAVARONA 11 v gl, vlogi Gregory Pečk, Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnicam zvišane, 15, 2, 64, -sobota - ob 19,3o li 16, 2, 64, -nedelja - ob 15 in 19,3o uri Italijanski film " ITALIJANKA IN LJUBEZEN " —-------------- 15, 2, 64, - sobota - ob 17.3o h 16, 2, 64, - nedelja - ob 17,3o h Italijanski zgodovinski film barvni CS " TiSROR. ^-dlBAROV 11 16, 2, 64, —nedelja— ob lo uri matineja 24 Egiptovski film " AL2IRKA DŽAMILA" •18,2,64« - torek - ob 19»3o uri 19,2,64, - ereds - ob 17,3o in 2o uri Ameriški barvni film - ljubavna drama " POLNOŠNA ČIPKA " 20.2.64, - četrtek - ob 2o uri 22.2.64, - sobota - ob 2o uri .--.3,2.54, - nedelja- ob 16 in 2o uri Sovjetski zabavni barvni film " VLAK F :TL