A
0
■ ■H
IU
(3LR5IL0 SlDVm^KKR DiiLfiVSTVTV-
Izhaja vsak :	petek.	:
SE£S£EiSE£E££i
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 1-50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 0-10
Štev. 17. ^ sa sa V LJUBLJANI, dnč 26. marca 1909. se* se> se* Leto IV.
Duhovne vaje za delavce in za moške sploh
bodo v Ljubljani v cerkvi Jezusovega Srca od sobote pred cvetno nedeljo (3. aprila) do torka velikega tedna (6. aprila).
RAZPORED:
v soboto bo pridiga ob 7 zvečer v nedeljo ob 7. -zjutraj in ob 5. popoldne v pondeljek ob 5. zjutraj in ob 7. zvečer v torek ob 5. zjutraj in ob 7. zvečer.
Krščanski možje, skupaj!
»Glejte, zdaj je prijeten čas, glejte, zdaj je dan zveličarja.“
Take duhovne vaje, kakor znane, smo delavci že imel'. V isti cerkvi je bilo, kamor nas vabijo zdaj. Cerkev je bila polna samih mož. Bili smo zadovoljni, veseli, navdušeni. — A tega je že 6 let. Teh 6 let so naše pobožne vaje prenehale, počivale.
Čas je, da se zopet enkrat zberemo v cerkvi okoli svojega Boga. Pri trdem delu, pri napornem boju za obstanek tudi človek krščanskega življenja lahko časih nekoliko preveč izgubi iz-predoči to, kar je zgoraj, nad svetom, nad materijo, svoj visoki nadnaravni poklic, ki ga ima kakor vsak drug človek na zemlji.
Bližajoča se velika noč, ko se narava vzbuja iz dolgega dremanja k novemu vstajenju in življenju, tudi nam mogočno kliče: Kvišku srca! Delavec, trpin, vzdrami se tudi ti! Skloni se pokonci od svojega dela, v katerega si zamišljen in zatopljen; odtrgaj svojega duha nekoliko od zemeljske grude; spomni se, da si še za kaj višjega nasvetu, kakor da se ubijaš samo s to ubogo zemljo; položi svoje delo za nekaj ur na stran in stopi v svetišče božje; odpri ušesa večnim resnicam; daj Bogu, ker je božjega, in svoji duši, kar je njenega!
Bratje — delavci, povabimo vas, da se teh duhovnih vaj — kar vas je naših — udeležite polnoštevilno, vsi od prvega do zadnjega, in da jih pohajate vztrajno od začetka pa do konca. »Glejte, zdaj je prijeten Čas, glejte, zdaj je dan zveličanja." Te svetopisemske besede veljajo tudi nam. — Ure cerkvenih govorov so nastavljene tako, da bo nam mogoče vsem udeležiti se jih, — četudi bo treba morebiti kosti svojega rojstva zjutraj malo bolj zgodaj vzdigniti kvišku kakor ponavadi. No pa to se bo že zgodilo, dobro voljo. Če so tudi kosti malo težke, se bo pa vest pri tem malo olajšala.
Razume se, da so delavci iz okolice ravno tako povabljeni kakor oni iz mesta samega.
Opozorite in povabite tudi tovariše-delavce na to duhovno gostovanje! In ve, ženske, kajpada ne boste pozabile svojih mčž, bratov in znancev z znano svojo zgovornostjo ljubeznivo povabiti, ali če bi se naj obotavljali, tudi malo poriniti tje proti cerkvi Jezusovega Srca. Morebiti boste še kako češčenamarijo pomolile, da bi se tale reč dobro obnesla in izšla v duhovno poživljenje in ponavljenje krščanskega delavstva samega kakor tudi cele naše organizacije! . . .
Katoliške delavske organizacije na Rusko-Poljskem.
Do ruske revolucije ni bilo na Ruskem nobene krščanske delavske organizacije, ker ruska vlada sploh ni dovolila nobenega društva. Samo socialisti in Judje so ustanavljali tajne organizacije. Včasih je na Ruskem vsakdo, o komur bi
vlada izvedela, da je socialist, prišel na vislice. Ako pa zdaj zalotijo koga, da je socialen demokrat, ga pošljejo v Sibirijo ali pa v mrzlo arhangeljsko gubernijo, kjer vlada večna zima. Toliko je tudi za socialne demokrate bolje po revoluciji.
Judje so imeli svoje revolucijno društvo, sestoječe večinoma iz delavcev, na programu Marksovega socializma. Imenovalo se je „Bund“ in je bilo eno najstrašnejših organizacij na Ruskem. Sedaj se je „Bund“ združil s socialno demokracijo, samo da si je pridržal svojo avtonomijo. Dalje je obstajala »Poljska socialistična stranka", neke vrste poljski narodni socialci s hudo revolucijno smerjo. Tretja delavska re-volucijna organizacija na ruskem Poljskem se imenuje »Proletarijat". To je bila sploh prva delavska organizacija na Ruskem. Prve člane »Proletariata" je dala ruska vlada pred dvajsetimi leti obesiti, zato, ker so se organizirali. Delavci jih sedaj slave kot svoje prve mučenike.
Po revoluciji so se začeli organizovati tudi delavci na katoliški podlagi. Predvsem sta se temu delu posvetila dva požrtvovalna in neumorno delavna duhovnika — prelat Marcel Godlevski in dr. Matulevič, prvi vztrajen in razumen politik, drugi učen teoretik. Vlada je dovolila ustanovitev krščansko-socialnih delavskih društev, delavci so bili že siti judovskega »Bunda" in revolucij-nega »Proletarijata", socialna demokracija in P. P. S. (poljska partija socialistična) jim niso ugajale. Torej so se številno zapisali v »Zvezo krščanskih delavcev", ki je štela kmalu nad 50 tisoč udov.
V glavnem mestu Varšava ima krščansko socialna delavska organizacija 19 »kolov". Najmočnejše je moško »kolo" v delavskem predmestju Varšave Praga, ki šteje nad 3000 udov. žensko je nekoliko slabše, ker manjše. Na Pragi imajo delavci lepo dvorano za zborovanje in več manjših sob, ustanovili so si šolo za svoje otroke, v društvu se vrše redna predavanja vsak teden pri veliki udeležbi. Druga „kola“ so slabejša, toda vsako šteje približno do tisoč udov. Po vseh je živahno življenje. Nad vsemi je osrednji odbor, čigar predsednik je prelat Godlevski. V Varšavi imajo delavci svojo hranilnico in poso-
Ob vojni nevarnosti.
Listi že mesece in mesece pišejo o vojni nevarnosti. Ta strah ni prazen. Tudi delavskih sinov in družinskih očetov bo moralo mnogo zapustiti svoj zaslužek in iti, da pomnože naše straže ob srbski in črnogorski meji, ako nastane vojska med nami in Srbi. Koliko je izdala država za novo vojaško opravo, za orožje in strelivo! Vse to bo pomagal vračati državnim blagajnam v prvi vrsti delavec. In kaj bo še le če prično puške zares pokati! Koliko joka in stoka umirajočih, koliko gorja v družinah, koliko mladih življenj uničenih, koliko delavnih rok in drugih potrebnih udov pohabljenih !
Razumljivo je torej, če se za grozečo nam »šibo božjo" zanimamo tudi mi in se vprašamo, kako je nastala ta nevarnost in ali ni mogoče, da bi se ji izognili.
ProŠlo poletje je začelo na Balkanu zopet nenavadno vreti, pomalem se tam vedno kaj kuha. Nova stranka mladoturkov se je kar čez noč polastila na Turškem vse oblasti in prisilila vladarja, sultana, da se je moral odpovedati temu, da bi s svojimi ministri sam gospodaril brez vsakega nadzorstva in brez vse odgovornosti. Ljudstvo je hotelo delež pri postavodaji, državni zbor,
kakor ga imamo mi, sploh ustavne pravice. Ta državni preobrat se je izvršil čisto mirno in na lepem. Nihče pa ni vedel, kaj iz njega nastane in če se prijatelji starega nereda ne upro in ne povzročijo punta. Revolucija bi prav lahko upli-vala tudi čez meje turškega cesarstva, tjekaj, kjer je bil turški sultan še vedno vrhovni gospodar, čeprav samo na papirju, — v Bosno in Hercegovino.
Ti deželi so bili naši vojaki pred 30 leti po nalogu evropskih vlad in temeljem berolinske pogodbe zasedli. Neposredni povod zasedanju ali okupaciji so bili neprestani nemiri in vstaje, ki so jih netili in vzdržavali v prvi vrsti Srbi iz tedanje kneževine srbske, ki so hoteii za bosanske brate več pravic. Okupacija je stala našo državo mnogo krvi in mnogo denarja. Potem je morala naša država imeti tam ves čas precej vojakov in orožnikov, sezidale je ceste in železnice, javna poslopja, nekaj šol, napravila tovarne itd., sploh storila precej za prometno in gospodarsko povzdigo dežele, a v prvi vrsti žalibog na korist priseljenim tujcem. Ljubezni naroda si tuji uradniki niso znali pridobiti. Zato pa se je bilo bati, da bi v slučaju revolucije na Turškem nastali nemiri tudi v Bosni in Hercegovini. Skrajni čas je torej bil, da je naš cesar dne 5. oktobra
1908. razširil svoje vladarske [pravice tudi na te dve deželi ter jih proglasil za dedni del habsburške monarhije.
Ta priklopitev ali aneksija je bila potrebna tudi zaradi dogodkov na Bolgarskem. Bolgari so bili doslej še nekoliko odvisni od turškega sultana; morali so mu plačevati vsako leto nekaj davka. En del Bolgarije, vzhodna Rumelija pa je bil prav za prav še turška pokrajina in bolgarski knez tam le nekak sultanov namestnik. Sedaj so se pa Bolgari kar polastili železnic, ki jih je bila Turčija s tujim denarjem — mnogo je bilo vmes tudi avstrijskega kapitala — bila zgradila v vzhodni Rumeliji, priklopili so tudi oni vzhodno Rumelijo bolgarski kneževini, a knez Ferdinand se je proglasil za neodvisnega kralja, ali, kakor pravijo Bolgari za carja.
Rusija je ta novi položaj na Bolgarskem že priznala in pomagala celo Bolgariji iz zadrege, da je mogla plačati Turkom odškodnino za vzete jim železnice.
Človek bi mislil, da bo isto storila tudi glede Bosne in Hercegovine, kjer se bistveno v resnici ni nič izprememlo. Kajti Rusija je pred rusko-turško vojno, kakor piše Bismark v svojih spominih, sama ponudila Bosno in Hercegovino naši državi, kot nagrado, če ostane v imenovani
nico, ki se dobro razvija, dalje bolniško pod-orno društvo in podporno društvo za slučaj mrti.
Za Varšavo pa je najbolj organizirana ,,Lodž“, največje rusko tovarniško mesto. Kršč. socialna organizacija šteje tam nad 10.000 udov. Potem pride slavna poljska božja pot Čenstohovo, ki je istotako veliko tovarniško mesto. Tam imajo delavci lep dom s prostorno dvorano. Skoraj vsako »kolo" ima tudi svoj konzum. Sploh zahteva ljudstvo na Ruskem predvsem, da se ustanavljajo konsumi, ker jih strašno izžemajo Judje.
Ruska vlada je v začetku rada dovoljevala ustanavljanje krščansko socialnih delavskih organizacij. Menda je mislila, da bo na ta način najlažje premagala socialno demokracijo. Ko je pa videla, da društva naraščajo vedno bolj, jim je pričela delati težave kolikor je mogla in ni neverjetno, da jih bo spet zatrla popolnoma, kadar se bo čutila dovolj močno. Navedem samo nekaj slučajev, kako se tam postopa:
Necega dne so prijeli predsednika moškega krščansko socialnega delavskega društva na Pragi, ga postavili pred vojno sodišče in obsodili na vešala, češ da je ubil nekega policaja. Prelat Oodlevski je storil zanj vse mogoče korake in slednjič se mu je res posrečilo doseči, da so ga pomilostili na doživotno pregnanstvo v Arh-angeljsk. Milostno so mu še dovolili, da sme vzeti s sabo svojo ženo. Toda s petimi kopejkami (12 in pol vinarja) na dan je težko živeti dvema človekoma v kraju, kjer ni mogoče ničesar prislužiti. Res so ga vzeli in odpeljali. Pozneje so ga pa s pota vrnili nazaj v Varšavo, rekoč, da so se zmotili In potem je nastopal dalje kot predsednik delavskega društva.
Drugi slučaj. V Varšavi so ubili tovarnarja Hantke-ja. Nekega jutra je šel iz hiše na ulico. Ko je stopil na prag, se prikažeta na ulici dva mlada človeka, ga ustrelita in izgineta. Ko je policija za zločin izvedela, je sporočila vladi in prišel je k tovarni, kjer so med tem delavci mirno delali, oddelek vojakov in so zaprli vse delavce, kar jih je bilo v tovarni, ter jih odgnali v trdnjavo. Kdo je bil morilec, se še do danes ni izvedelo in niti ni gotovo, da je bil kdo izmed njegovih delavcov. V trdnjavi so jih izpraševali in potem polagoma izpuščali. Enega so izpustili še tistega dne, drugega čez par dni, mnogo so jih držali po več tednov, več jih pa sploh niso več izpustili, ampak so jih kar iz trdnjave odgnali-v delavskih jopičih v KostromO v severovzhodni Rusiji v nek pust in mrzel kraj. Med njimi tudi tajnika delavske krščansko socialne posojilnice in hranilnice, jako poštenega človeka, ki je pa imel edino napako, da je jecljal V trdnjavi so jim pri preiskavi stavljali razna vprašanja, na primer: „Ali je bil Hantke dober gosgod ? — Ali ste ga kaj radi imeli? — Je dobro ravnal z delavci?" itd. Kdor je hitro in lepo odgovarjal, je bil hitreje izpuščen. Dotični delavec je pa jecljal in zato je moral v Kostromo.
Strašno je tudi nasprotstvo med krščanskimi socialci na eni, a Judi in socialnimi demokrati na drugi strani. To nasprotje je privedlo večkrat do burnih pobojev in umorov, zlasti v Lodžu in Čenstohovi, tako, da je delavec, ki je vstopil v krščansko društvo, v resnici bil v življenjski nevarnosti. Pri tako težavnih razmerah je v resnici samo velika požrtvovalnost in navdušenost nekaterih gospodov duhovnikov in pa delavcev zamogla premagati ovire in doseči, da se delo normalno razvija, ako ga vlada ne bo zadušila z nasilnimi sredstvi.	Dr. L. Lenard
vojni nepristranska in ne dela Rusom zgag. Ta pomenek je b:l pozneje s posebno pogodbo potrjen in naš cesar je ostal mož beseda, to je in nadlegoval Rusov, ko so prodirali na Balkan. Poleg tega pa je, kakor že omenjeno, zbor velesil z berolinsko pogodbo naložil naši državi, da navedeni deželi zasede in upravlja. Sultan je bil le navidezno gospodar in se za to svoje gospodstvo vseh 30 let niti brigal ni. Kdor bi menil, da bo po vsem tem z aneksijo tudi Rusija zadovoljna, se moti.
Vse druge države bi bile s činom našega cesarja zadovoljne, le dve sta se ustavljali: Rusija in Srbija, ki se ji je pridružila tudi Črnagora. Rusija je rekla da ni bila obveščena, kaj namerava naša vlada storiti, in da bi morala priti vsa stvar zopet pred zbor evropskih držav, pred mednarodno konferenco, ker je bil mednarodni zbor držav, berolinski kongres, monarhiji poveril nalogo, da Bosno in Hercegovino zasede in upravlja. Naša vlada je Rusiji dokazala, da se moti. O nameravani aneksiji je bila obveščena, za aneksijo je dala že sama večkrat svoje dovoljenje, torej kaj hoče še? Glede mednarodne konference je naša vlada izjavila, da ji načeloma ne nasprotuje, samo to si prepoveduje, da bi se tam hotelo razpravljati o aneksiji, ki nikogar nič ne briga razun naše in turške države.
Tudi Srbi in Črnogorci so se oglasili. Njim
Žensko socialno vprašanje.
(Piše Radoslava.)
Oglejmo si nekoliko še druge vzroke in pritožbe ljudi čez služkinje. Začnimo takoj pri otročjih letih, v katerih premnogokrat matere same preveč skozi prste gledajo in ne dajo svojim otrokom nobenega dela v roko, tako ko pride dekle v službo nežna nobenega dela v roko prijeti, navajena je le pohajkovati „bangarje“ „pod-pirati in roke pod predpasnikom držati. Še se spominjam svojih mladih let, ko so nam stariši kupili le orodje za igračo, bodisi škaf, metle, samokolnice, grablje itd seveda vse prav majhno, in smo se igrali s tem, in delali kakor odraščeni, dasi smo mnogo več časa porabili, tako smo igraje vse storili: v kuhinji je bilo dovolj vode, po hiši pometeno, po dvorišču pograbljeno, v hlevu dovolj rezanice za živino itd. Ni nam škodilo to delo bili smo vsejedno čvrsti in zdravi. Nekatera mati polna same ljubezni do otroka in misli, da mu bo vsako delo škodovalo, tega pa ne pomisli, da če je kdo dela od mladih nog vajen, tudi še pozneje rad dela, in če mu tega ni treba, ga lahko pusti, drugače pa se je v po-znejih letih dela lotiti.
Drugič so vzrok tudi gospodinje, zakaj nekaj deklet je prav pridnih in nadarjenih, ki bi se dale mnogo naučiti, a ker gospodinja ne zna lepo govoriti, le rentači in vpije, izgubi dekle vse zaupanje donje, in tako postane dekle raz-mišljeno in temasto. Ni mogoče, da bi služkinja skrbela za hišo ali za blago gospodinje, dokler se gospodinje same ne poboljšajo Privoščijo jim nič dobrega, postavijo jih pa na zrak kadar se jim zljubi. Kako bo dekle delalo za hišo, ko mora biti vedno pripravljeno, kdaj se ji vrata pokažejo. Je pa še tretji vzrok naši bedi, ki ga žalibog povzroče služkinje same. Kako to? Večkrat se čuje o sebičnosti gospej, da namreč, kjer so bila poprej tri dekleta so zdaj dve, in kjer so bile poprej dve je zdaj le ena. Res, da včasih gospe to narede, a premnogokrat si dekleta same svoj položal skvarijo. Mogoče, da je nekateri za boljši zaslužek ali pa tudi, da sta dve tako skupaj, ki se dobro ne zastopita, tako se ena odslovi, druga pa pravi, nobene ni treba vzeti, bom raje vse sama naredila Seveda gospej je navadno to všeč, primakne ji na mesec par kronic pa je dobro, dekle se trudi radi teh par kronic, po dnevu in po noči, dobiček od tega ima pa gospa Tukaj bi morala dekleta že nekoliko bolj paziti, misli da bo bolj mirna če bo sama, pa je včasih ravno nasprotno. Ker včasih radi preobilnega dela ne more vse povoljno izvršiti, jo gospodinja vsejedno dobro ošteje in ogodrnja dekle pa postane nezadovoljno in čmerno in zopet je proč s srčnim mirom. Taka dekleta napravijo škodo same sebi in tudi drugim dekle-tam, ki na službe čakajo Kolikor več se takih služkinj skaže, toliko več deklet je brez službe, in kolikor več deklet je brez službe, toliko bolj so gospe sitne, da za vsako stvar sitnarijo, ker vedo, da če gre ena proč, jih lahko dobe pet drugih, in jih zbirajo kakor zrele hruške. Kadar se pa ena privadi da je večkrat brez službe, ali po dalje časa brez zaslužka, potem ji navadno ni za čast in poštenje, mnogokrat se vda nižjim strastem, da se le preživi. Koliko deklet je morda že po ti krivdi daleč zabredlo? Koliko gorje na pravi to preklicano samoljubje, proč ž njim, mesto njega mora nastopiti človekoljubje posebno med našim stanom, če je nemogoče vsako zboljšanje
je pa naša vlada kar kratko namignila, da jih cela stvar nima nič skrbeti, kajti oni niso bili zraven pri podpisavanju berolinske pogodbe.
Ali je res tako? Res je, da po človeški pravici, po pisanih zakonih in pogodbah nimajo Srbi in Črnogorci pri aneksiji ničesar iskati in le čuditi se mora človek srbskim politikom, kako so mogli leta in leta gojiti v ubogem ljudstvu goljufivi up, da se kdaj ob ugodnih razmerah ob kakih velikih vojnah ali drugih nenadnih nesrečah, meje Srbije in Črnegore razširijo čez Bosno in Hercegovino ali del istih. O Srbiji kot jugoslovanskem Piemontu, okrog kterega se imajo zbrati razkosani deli južnega slovanstva, kakor pred pol stoletjem Italija okrog Piemonta, to frazo so čivkali vseh trideset let kar je trajala okupacija, že vrabci po belgrajskih strehah, noben politik pa si menda ni bil na čistem, kako prazen nič je ta beseda.
Da Srbi rabijo izhod do morja, kakor riba vode, ako hočejo svoje obile pridelke na žitu in živini po ugodnih cenah spraviti v denar, to vsi vemo in priznavamo. Ta potreba pa jih Še ne opravičuje, da bi zahtevali od naše države, ki sta jo Bosna in Hercegevina toliko dali, kakor-šno si bodi odškodnino. Tudi tega naša država ne more lahko utrpeti, da bi Srbiji in Črnigori dala Turčija kos novopazarskega okraja in jima tako omogočila zvezo med sabo in z morjem,
našega težkega položaja in gospodarji nas bodo le še bolj terorizirali (izkoriščali.)
Prometna zveza.
Koritnica. Ker je „Naša moč* štev. 7. g. Stembergerja potipala nekoliko za njegovo so-cialnodemokratično zilo in mu v brk povedala, kaj da je, se zdaj na vse mogoče mačine izgovarja in zvija, češ, da on ni socialni demokrat. Pa star pregovor pravi drugače: Povej mi kaj bereš in v katero društvo zahajaš ali si vpisan, povem ti kdo si. On se zdaj sramuje samega sebe, ker tu pri nas nima več pristašev kot enega samega in ta je A Kolarič. Štemberger pravi, da je veren kristjan; pa tega mu nihče ne veruje, ker nikdo ne more umeti, da more eden naenkrat služiti dvema gospodarjema. Kako more v cerkvi služiti Bogu, zunaj cerkve pa podpirati brezverske društve in časnike. Socialno demokraški listi in pa tudi socialno demokraški kolovodje vedno trdijo, da je vera privatna stvar. Tega pa jim nihče ne veruje in tudi sami ne. To lahko dokažemo s tem, da vse strupeno napadajo, kar po veri le nekoliko viši. Zato pa je pravi namen socialnih demokratov le, da hočejo de'avstvu in ljudstvu iztrgati vero. Ko pa delavec enkrat vero izgubi, potem pa slepo zleze na lisu rdečih osrečevalcev. Prineso mu brezverskih listov in ker nima vere, jih odobruje. kmalu pa odobruje tudi vse drugo, kar je v takih listih, čeprav je morda delavstvu samemu v škodo. Čudno je, da more pameten človek (in k pametnim ljudem socialni demokratje sebe vedno prištevajo) verovati socialno demo-krašketnu načelu: Živi na tem svetu kolikor moreš dobro, ko „pogineš“ je itak vsega konec. Zato pa socialni demokratje delajo za »Svobodno šolo" in prosti zakon. To pa je obstoju človeške družbe nevarno. Zato bomo tni vedno na straži stali, da se te gadja zalega svobodomiselstva ne zaredi v naši grapi. Tudi bomo vsakega z imenom naznanili, ki bi se pod krinko skrival in podpiral socialne demokrate. Torej Štemberger in Kolarič: Proč od rdečih bratov, ako hočeta biti ugledna moža med nami. Stopita rajše h krščanski železničarski organizaciji »Prometni zvezi", ki edina zastopa prava železničarska načela, pa bosta imela še dobiček, ker bosta polovico manj plačevala, pa kaj dobila, med tem, ko se pri rdeči organizaciji nič ne dobi. Je še tako, ker je pri socialni demokratični železničarski organizacij! preveč »lačnih", a tudi nikdar sitih voditeljevi Za danes naj bo dovolj, prihodnjič pa morda še kaj več povemo, da bo svet izvedel, da pri nas ne spismo, ampak bedimo in smo na straži.
Med brati in sestrami.
Iz ljubljanske tobačne tvornice. Delavka nam piše: Silno veliko skrb napravlja našim nasprotnikom ljubljanska podružnica Zveze kršč. tobač. delavstva. Izmislili so si zopet nekaj laži, da bi naše ljudij v nezaupanje spravili, pravijo namreč, da dela naša podružnica pravo pošteno zgubo. Pa ste res smešni, ali bolje rečeno zlobni. Na shodu, o kojem govorite, ni nihče i iti besedice črhnil o naši podružnici. Čudno, vi pa veste toliko povedati. Vaš informator je najbrže nalašč povedal neresnico, da bi Vam veselje napravil. Že leta 1907 smo vam na vaš napad v Tobačnem delavcu pojasnili, da je osrednje vodstvo prevzelo vso skrb za izplačevanje, a kaj se
kajti tedaj bi bila naša država odrezana od poti na jug, proti Solunu, kjer mora biti nje končni cilj, ko si bodo narodi delili turško zapuščino.
Srbi so torej začeli ropotati po listih, da se jim godi krivica, naročati topove, puške, naboje, bombe in podobne reči ter nabirati prostovoljce, ki bi naj kot neredne čete ali bande vdrle v Bosno. Oboroževala se je tudi Črnagora, ki sta si pred pol letom s Srbijo gledale kot pes in mačka, ker so Črnogorci našli nekaj bomb, namenjenih za črnogorskega kneza, ki so bile baje napravljene v Srbiji.
Med tem bojnun krikom se je Avstro-ogrska s Turčijo do dobra pogodila glede Bosne in Hercegovine; obljubila ji je za turška državna posestva v teh deželah 55 milijonov kron, do-Čim je že preje umaknila vojaštvo iz sandžaka novopazarskega, kjer je vsled berolinske pogodbe tudi imela svoje posadke.
Ta sporazum s Turčijo je naznanila ali no-tificirala velesilam, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Vse so bile zadovoljne, le Rusija ne. Rusi hočejo še vedno konferenco, da bi na njej dobili kaj za Srbe in Črnogorce, za se pa svo boden prevoz vojnih lad j skozi morsko ožino pri Carigradu, skozi Dardanele, kar jim je zdaj zabranjeno.
Srbi so krčali čedalje bolj. Kraljevič Juri je kar zbesnel, naših vojakov je moralo vedno več
brigate vi za resnico, samo da se obrekuje, pa je dobro. Kljub vsem vašim napadom, pa se vam vendar ne posreči, da bi /begali naše ljudi predobro poznajo vaše postranske namene zato ne opravite nič, če se še tako lepe delate. Z vsem vašim napadom dosežete ravno nasprotno, kajti število naših članov se vedno bolj množi. Dokler bomo tako pošteno delali se ne bojimo nikogar, najmanj pa vaših lažnjivih očitanj. Iz računskega zaključka pa se prepriča lahko vsakdo, koliko se je naša blagajna v gmotnem oziru okrepila, in to vam naj bo v odgovor, kako poka !
JAVNO PREDAVANJE V VELIKI DVORANI „UNIONA“ ki je pretekli torek moralo odpasti, se vrši prihodnji torek 30. marca ob i/28 uri zvečer.
Občni zbor ,.Slovenskega katoliškega -delavskega društva1* se je vršil v nedeljo dopoldne v S. K. S. Z. Vzela so se na znanje poročila predsednika Moškrca, tajnika Zabukovca in blagajnika Zabavnika. Odboru je naročil občni zbor, da mora prirediti vsako prvo nedeljo v Ljubljani v S. K. S Z. dvorani javno društveno zborovanje. V zdbor so bili izvoljeni: Mihael Moškerc, predsedtvk, Frančišek Zabavnik, podpredsednik. Vinko Zabukovec, blagajnik, Frančišek Himmelreich, zapisnikar:	odborniki so:
Jožef Gostinčar, Jožef Plestenjak, Bučar Franc II., Jožef Črnivc, Anton Benčič; pregledovalci računov so : Jakob Golmajer, Jernej Urbar, Jožef Sedmak; namestniki odbora so: Alojzij Luknar, Frančišek Hostnik, Jožef Trefalt, Peter Bizjak, Jožef Ogrič, Ivan Nep. Gostinčar.
Shod v Mosiah. V nedeljo, dne 21. t. m se je vršil v Mostah pri Ljubljani v gostilni „pod lipo" dobro obiskan shod, na katerem sta govorila o socialni demokraciji in njenem delu dr. Rožič itn I. N. Gostinčar.
„Šentpetersko prosvetno društvo** vabi k predavanju, ki se vrši dne 31. t. m. ob pol osmi uri zvečer v društvenem prostoru v Podboje hiši (nasproti cerkve sv. Petra) v prvem •nastropju. Predaval bo č. g. F. Zorko, šent peterski kaplan o zgodovini šentpeterske fare. Predavanje je velezanimivo. Sploh pa je želeti, pa bi se naši somišljeniki v šentpeterski fari prav Pridno vpisevali v to društvo, ki si je število kot nalogo prosvetno delo šentpeterskih faranov. Društvo ima mnogo časopisov na razpolago, tudi knjig je še nekaj, ustanavlja se tudi pevski zbor. 'Pripomočki za izobrazbo se torej vsakemu nudijo, ■H-eba jih je le vporabiti. Vstopnina znaša mesečno Je 20 vinarjev. Pridite in vpišite se!
Sava, 23 marca. V zadnji številki „Naprej“ z dne 18. marca se socialni demokratje zaletavajo w mojo osebo. Razvidi se iz celega lopovskega napada, da me socialni demokratje smatrajo za poročevalca v liste. In nato sem ponosen! Ponosen sem zato, ker me priznajo za porabnega, •dasiravno mi pero slabo služi, ker sem starega Ikopita študent in sem šolo le bolj od zunaj gle-■dal. Naj bo kakor hoče, socialni demokratje so me potrdili za poročevalca. V prav ostudnem -dopisu se bere, da jaz živim od miloščine bratovske skladnice in „Katoliškega delavskega društva". Kar ste mi dali socialni demokratje, pridite v nedeljo 28. m_rca ob 9 uri dopoldne iskat v moje stanovanje. Dobite za vsako krono, deset -kron; lepe obresti, le pridite ponje. Da zvedd •cenjeni čitatelji, kako grdi lažnjivci so socialni demokratje, naj pojasnim tu svojo „niiloščino.“ Več socialnih demokratov se je meni v obraz dzrazilo, da ni Boga in da ni čudežev. To sem
tudi že slišal iz ust voditelja rdečih Antona Kristana, ki je kakor znano, javni odpadnik od katoliške vere. Sedaj pa čujte! Odpadnik Anton Kristan je dal v svojem listu natisniti, da me je Bog kaznoval. Kdaj naj se potem A. Kristanu verjame, ali takrat, ko pravi, da ni Boga, ali takrat ko piše, da Bog kaznuje. — Delal sem deset let v tovarni in plačeval v bratovsko skladnico. Postal sem za delo nezmožen, zato dobivam od bratovske skladnice letno 200 K (beri: dvesto kron) pokojnine Vprašam Tone Kristana, ker pod dopisom ni nikdar podpisan, ali je to miloščina, ako deset let plačujem in potem dobim to, kar so mi dolžni dati. Bolezen sem dobd v tovarni Ker pa z 200 K na leto vendar ne morem živeti sebe in svoje druščine, sem šel po osmih mesecih svoje bolezni h gospodu ravnatelju in mu svoj položaj razložil. Po posredovanju gosp. Antona Pongratza sem dobil potem službo kontrolorja bolniške blagajne s plačo 50 K na mesec. Jaz sem zato hvaležen gg. ravnatelju Trappenu in Antonu Pongratzu za to službo. Pred menoj so bili tudi kontrolorji, zadnji celo mojster s 600 K pokojnine. Anton Kristan in njegov do-pisun, ali je to miloščina, če človek opravlja službo? Prepustim pa prav rad to službo Tone Kristanu ali njegovemu dopisunu iz Nove vasi pri Jesenicah, ako vama jo da načelstvo bolniške blagajne. Če mi prav to službo požrete vi, socialni demokratje, vas vseeno zagotavljam, da ne bom šel še s Save. Kar se pa tiče konsum-nega društva, ni bilo pa nikdar moje delo, da naj postane strankarsko. Le podpiši se lažnjivi dopisun „Napreja“, se bova že pogovorila, kdaj sem jaz pisal v „Našo moč". Ako pa deset socialnih demokratov z lastnoročnimi podpisi zahteva od odbora konsumnega društva, naj izstopim iz društva, pa bom. Deset jih boste že skup spravili, kaj ne Tonček! Zaradi deželno-zborskih volitev mene prav nič ne briga, kdo je kaj pisal v „Našo moč". Kdor je pisal, je premalo pisal. Jaz bi poročal, kako se je meni godilo pri volivni komisiji, o vaših psovkah še ne govorim ne. Le toliko povem da si še življenja nisem bil svest Taki osebni moji sovražniki ste, da ste me napadli, ko sem bil v volivni komisiji, veren tistih, ki so bili v komisiji. Za priče imam volivno komisijo, da so morali enega pijanca odstraniti po orožniku. In ko sem šel od votivne komisije skozi gostilno, ste socialni demokratje kričali: Ubijmo hudiča! Končam! Doslej sem opravljal svojo službo vestno, odslej jo bom strogo in če komur ne bo prav, naj se gre za to zahvalit socialnim demokratom in „Napreju“. Ne bojim se vas prav nič! Če mi Bog da zdravje, bom še na Savi, potem pa če me gledate grdo ali ne, to mi je vseeno. Kar imam pa miloščine, prepustim vso ljudem Kristanovanega kalibra. — Franc Čebulj, kontrolor bolniške blagajne in hišnik ..Delavskega doma" na Savi.
Družba sv. Mohorja v Celovcu bo prihodnje leto 1910. zopet izdala eden ali celo dva snopiča Zgodb sv. pisma. Prvi snopič je prišel že pred 15 leti na svetlo ; od tačas se je zgodilo precej sprememb med udi naše družbe. Mnogo jih je pomrlo ali izstopilo ; vsako leto pa se vpiše po več tisoč novih udov. Koliko Mohorjanov je še, ki imajo vse doslej tiskane snopiče Zgodb sv. pisma? In vendar naj bi se nahajala ta knjiga vseh knjig v vsaki slovenski hiši ; in Družba hoče pomagal svojim udom, da si nabavijo tiste snopiče, ki j h nimajo; zato ponuja iz svoje zaloge snopiče Zgodb sv. pisma za polovico cene, namreč 50 vinarjev (in 40 vi-
na mejo, da preprečijo vpad srbskih band čez 33rino, palo je že več orožnikov in vojakov pod srbskimi kroglami. To je bilo naši vladi dovolj. Vprašala je v Belgradu, kaj vse to pomeni. Tudi velesilam so se začeli ježiti lasje, kajti, če ne pogase iskre ob avstrijsko srbski meji, se lahko ^ažgo tudi sosedne strehe, in prej ko se do mislimo, utegne biti vsa Evropa v plamenu. Skleni e so torej skupno prijateljsko posredovati v e gra u, da nehajo z oboroževanjem in izzi-yaniem Zopet so bile vse vlade zadovoljne s Jakim korakom le ena ne: Rusija. Ona je sama .pisala Srbiji noto, še precej pravilno, a odgovor na njo je baje tudi sama narekovala, in ta od govor je bil predrzen. Srbija poziva Avstro-•ogrsko v n,em pred „evropsko sodišče", pred konferenco, ki naj monarhijo sodi in obsodi v odškodnino Srbom in Črnogorcem. Ta odgovor je napravil na vseh dvorih mučen vtis, trdijo, da •celo na Ruskem. (?)
Med tem je po dolgem obotavljanju odgovorila Srbija na avstro-ogrski opomin, ako možno še osornejše. Poziva se namreč na svojo prejšnjo noto, to se pravi, da hoče stvar spraviti pred konferenco, o razoroževanju ne črhne niti besedice. glede trgovinske pogodbe z monarhijo pa, z drugimi besedami, izjavlja, da na njo „žvižga“.
Zdaj je bila mera polna. Edini odgovor 'Skoro, ki je mogoč, bi bil, da bi naša armada
udarila in 17 krat manjšo Srbijo ponižala. Toda čemu? Trajno zasesti Srbije bi ji velesile itak ne dovolile, vojno odškodnino bi ji morali Srbi v obrokih — ostati na dolgu, in kaj je največja vojna odškodnina napram človeškim žrtvam in zgubam v gospodarstvu vsled zastoja v obrti, trgovini in vseli pridelovalnih strok?
Miroljubnost našega cesarja je tudi uplivala in upliva še vedno, da bi se ne prelivala po nepotrebnem kri, in tako Avstro-ogrska še potrpežljivo čaka, dobro pripravljena, da brani svoje pravice do Bosne in Hercegovine z vso odločnostjo, a čaka zadnjikrat in le za kratko dobo !
Našli so se zopet posredovalci, ki bi radi mir: Italijani in Angleži. Rusija se zopet protivi skupnemu nastopu v Belgradu, oziroma stavi take pogoje, da jih naša vlada ne more sprejeti. Tako se vidi vedno jasnejše, da tiči za zapeljanim srbskim ljudstvom v svoji notranjosti razdrapana Rusija, ki se ji cede sline po Balkanu, ko je izgubila vpliv na Daljnem Vzhodu.
Zapomnimo si to : če tudi danes ali jutri še ne bodo pokale puške na srbski meji, — prej ali slej mora priti do odločilnega boja za Ba'kan, do boja med nasprotujočimi si koristmi Rusije in Avstro-Ogrske.
narjev za odpravnino) za vsak snopič — dokler jih je še kaj. Kdor j h naroči, mu jih pošljemo lahko zdaj ali pa jih prejme v jeseni z letošnjimi knjigami vred.
Državni zbor zdaj deluje. Zdi se, da bo zdaj šlo nekaj časa vse po pametnem potu dela. Državni zbor je zdaj v tem kratkem času že sprejel rekrutno predlogo in predlogo v podr-žavljenju železnic. Te dni razpravlja zbornica o predlogih odseka o živinskih boleznih glede odredbe proti kužnim boleznim živine. Prihodnji teden pride na vrsto trgovinski pooblastivni zakon. Potem se prično velikonočne počitnice, ki bodo baje letos prav kratke.
ve"
s'°v.
□
A. Lukič
\\s	d*6	40
vc'j	a«	n
p#	«.***'	n
\c° 0d*’
4os?	Ljubljana
Pred	škofijo	19.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
a
a
a
a
a
a
a
a
s
a
s
0
a
a
0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0OQ00@@@0@Qlč3ic3[5)tc3Q(č3(c3
Dobroznana deželna lekarna
pri
„Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda................................—-50
Tannochinin-tinktura za lase . . . . —-50 Železnato China-vino, velika steklenica ■ P20 Želodec krepčujoče vino, velika stekle-
nica
Planinski zeliščni sok, steklenica , Odvajalne krogljice, škatljica . . Želodčna esenca, steklenica	.	.
Melousine-mazilo in milo za lica
-80 . —50 . —21 . —MO a —-35
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
mtii ulili Zalogu čevljev
domačega izdelka.
4aaaaQaat3aaaat3i3ixiiXioaaaaai^rrinarzianni:
Sb.OEČIHSTVU SE VLJUDHO PRIPOROM
ŠPECERIJSKA TRGOVINI
mm Tomcu
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
;
3aaagaaaaaaaaaaaQaaai^^
Angleško skladišče oblek
0. Bernatovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja ',n najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trgovino s Klobuki in čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
n Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge ZHOtnO ZHlŽane Cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godovR in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
MerfOl, Ljubljana, Mestni trg štev. 1
Velika zaloga. Nizke cene!
4 'I
°l
2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.	.:
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji množini.	::
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserln Auguste Viktoria nosi 25.000 ton Amerika...	.	„	24.000 „
Presldent Lincoln . .	„	20.000 „
President Grant ...	,	20.0C0 „
Vožnja LJubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 */a dneva ter ima potnik prav'co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Egerj naprej.
(irlčar S Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in ===
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krap eš urar
Podružnica	| ■	11	•	•	Podružnica
Resljeva cesta št. 2 V 1.111 M 11 ^[11 Resljeva cesta št. 2 Pr*J Jos. Černe.	J J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava .taro zlato In .rebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zologa strun za nihalne ure v vseli dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Poznr. sinopnshn delavska itmžtunl
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	:.
3eml{© Čejjnilč
(pri Češniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Gene najnlžje.
joooj |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |oop| |oo°l l°°°l|
• I	•
II
mgraiirj m reg. zadruga z om. por. Mesim. 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/,o/0, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje =- prekinilo.	—.
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Sledenje.
Kanonik R. Kalan 1. r., Kanonik R. Sušnik 1. r., predsednik.	podpredsednik.
|ooo| |ooo| [o o oj |ooo| |ooo| [oool (ooo| |ooo[ |ooo| |oooj
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
priporoča
izvrstno marino pivo
v sodčkih in steklonioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izborni m e d-pitan e c
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obda naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno m pošteno postreči.
Ljubljana, Prešarnove (Slonave) ulice št. 7. Porlesova Ma.
■ a
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
t Na drobno! A	l^e'°■
4 Glavna trgovina:	| SiihlSana	Filijalka:
4, Zaloška oesta I	LJUHijaild	Martinova	cesta	24
t Veliko zologa špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov. +
4] Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom« 4* 4*	Vsak dan sveže žgana kava.	*4*
4 ir Glavna zaloga rudninske vode.	4
4.	*f’
4,4,4,4.4,4,44 4.4.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.