proletarci vseh dežel,združite se! f - -r*br*V°<,etVU ocenJuJete dosedanje or.a>1.Ve na občne zbore občinskih “^čij sindikata? ZAVAROVALNICA SAVA Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. CAKOVEC, JESENICE. KOPER. KOPRIVNICA. KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ. MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA. TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka alpska modna indlistrija | radovljica — Jugoslavija ALMIRA — garancija za modne novosti garancija za vrhunsko kvaliteto •z RAZGOVORA S TAJNIKOM REPUBLIŠKEGA SVETA ?VEZE SINDIKATOV SLOVENIJE: Pred nami je pomembno obdobje JOŽE MAROLT: ^aša prizadevanja naj ^eUajo temu, da bi še “°lj afirmirali sindikal-l)° organizacijo med c*anstvom in da bo sin-^kat postal razumno 9*asna organizacija delavcev — Priprave na občne zbore občinskih organizacij sindikata, ki so po statutu Zveze sindikatov Jugoslavije vsaki dve leti, so zdaj resnično v polnem razmahu. Moram pa reči, da so se priprave začele že veliko prej in tudi dovolj zgodaj, da smo se že na seminarju v maju letos dogovorili z vodstvi občinskih organizacij sindikata o vsebinskjh in kadrovskih usmeritvah letošnjih občnih zborov. In ko emo v septembru na seminarjih v. Bohinju in na Borlu ocenjevali potek teh priprav na občne zbore, smo lahko ugotovili, da se jih je velika večina občinskih svetov z vso resnostjo lotila. Tako smo se lahko tedaj tudi dogovorili, da naj bi občne zbore občinskih organizacij sindikata izvedli v mesecih november in december letos in Te v izjemnih primerih v januarju prihodnjega leta. (NADALJ. NA 2. STR.) DOMAČ mm 1 DOMAČA B mn g i i i i i g DE LA IV! UR IS IZOLI* NOVA GORICA Predlog, kako bi se izognili bodicam napovedanih gospodarskih ukrepov J Kljub Odpraviti nelikvidnost, ki povzroča gospodarsko in socialno nestabilnost Sindikati podpirajo predvidene ukrepe za postopno odpravo nelikvidnosti, zahtevajo pa hkrati ustrezno družbeno, pomoč gospodarskim organizacijam, ki se bodo znašle v težavah 9 Podpora stališčpnv ki so jih predstavniki sindikatov zastopali v skupščini SRS v zvezi z izdajo zakona o progresivnem davku na presežne osebne dohodke in zakona o sredstvih za intervencije v gospodarstvu 9 Pripravljeni predlogi za odlikovanja zaslužnih slovenskih sindikalnih delavcev ob 50. obletnici revolucionarnega delavskega gibanja v Jugoslaviji Na svoji zadnji seji — bila je 17. t. m. v Mariboru — je Republiški svet ZSS posvetil svojo pozornost predvsem vprašanjem postopnega odpravljanja nelikvidnosti v gospodarstvu oziroma posledicam ukrepov, ki jih s tem v zvezi pripravlja Zvezni izvršni svet na podlagi »paketa« predlogov zveznega sekretariata za finance. Namen te razprave vodstva slovenskih sindikatov ni bil sprejeti neke precizne zaključke, temveč zakoličiti osnovne smeri politične usmeritve sindikalnih organizacij v zvezi z uresničevanjem postopnega odpravljanja nelikvidnosti. Na ta vprašanja se bo predsedstvo v prihodnjih mesecih nedvomno še večkrat vračalo, prav gotovo tudi v zvezi z bilanco SR Slovenije, kateri bo posvetilo svojo naslednjo sejo. Predsedstvo RS ZSS je na svoji mariborski seji nadalje potrdilo stališča, ki so jih predstavniki slovenskih sindikatov zastopati v skupščini SRS v zvezi z izdajo zakona o progresivnem davku na presežne dohodke in zakona o sredstvih za intervencije v gospodarstvu. Razpravljalo je tudj o pripravah na občne zbore občinskih sindikalnih svatov in o predlogih za odlikovanja zaslužnim slivenskim sindikalnim delavcem v zvezi s 50. obletnico revolucionarnega delavskega gibanja v Jugoslaviji. Slovenski sindikati so te predloge že pripravili, v drugih republikah pa so sindikati v tem pogledu v zamudi. Zato je predsedstvo RS ZSS sklenilo, da bo od Sveta ZSJ zahtevalo, da se na letošnji dan republike (29. novembra) ta odlikovanja podelijo vsaj v Sloveniji. (NADALJ. NA 3. STR.) ' ; NAJVEČJA SLOVENSKA GRADBENA DELOVNA ORGANIZACIJA GRADIS DAJE ZGLED, KAKO V PRAKSI URESNI--ČEVAT1 SAMOUPRAVNE DOGOVORE ZAVIHATI ROKAVE ZA NOV ZAVIHEK! Gradis šteje približno 4200 delavcev. Gradijo po vsej Sloveniji pa tudi izven njenih meja. V skupnem številu slovenskih gradbincev je zato največji, hkrati pa Najbolj razprostran slovenski gradbeni kolektiv. V obdobju, ko v gradbenih kolektivih razmišljajo o možnostih za zviševanje startnih osnov in tako o možnostih uresničevanja samoupravnih dogovorov, je pomembna odločitev Gradisa, kako bo izvajal samoupravni dogovor o vrednotenju dela, njegove številčne primerjave pa bodo hote ali nehote služile za primerjavo mnogim drugim gradbenim kolektivom. • , ■ (NADALJ. NA 5. STR.) vsemu nekateri jočejo Moto: če bo že kdo iz Nove Gorice odgovarjal na te skope zapiske, naj, prosim, ne odgovarja novinarju, ker si zapisanih besed ni izmišljal, temveč naj odgovori goriškDn sindikatom, ki bi radi zvedeli za mar-sikak odgovor. PLENARNA SEJA GORIŠKIH j SINDIKATOV Kazalci gospodarskih gibanj v letošnjem prvem polletju napo-, vedujejo umirjeno razpravo. Po vsej priltki novogoriškega gospodarstva ne krotovičijo posebne težave, sicer polletni re-. zultati ne bi prikazovali tako skladnih gibanj. Vrednost, celotnega ddhodka v novogoriški ob-, čini je bila v prvem polletju le-tošniega leta za 15% večja od / lanske, dohodek ie porasel za 22 odstotkov, '/novogoriško gospodarstvo je ustvarilo, za 19% več dobička kot v enakem obdobju ‘ leto poprej... Zlasti zadovoljivi so rezultati, ki so jih dosegli v industriji: celotni dohodek je porasel za 21 %, dohodek za 27 % uri dobiček-za 25 %;. Izvdz industrijskih izdelkov je narasel za 44% dn dosegel ob polletju vrednost 2.700.000 dolarjev, od tega realiziranih 63%, na.konvertibil-nih tržiščih. (NADALJ. NA 4. STR.) POLLdUVEN je edinstven geriatrik — sredstvo za ohrani tev svežine. Nesporno dokazan je njegov učinek na možgane in živce, na srce, na krvni obtok in prebavo. ^a§a akci ja o (ne)likvid-‘tosti gospodarstva: ^SAK PRED SVOJIM “Ragom STRAN 5 Dr. LJUBO BAVCON o dilemi: Ali ni razkorak med osebnim in družbenim standardom za slovensko družbo že problematičen? STRAN S PAPIRNATE SERVIETE i v REZE RV1R A NI S TOLPEC ' - ' V , . v“' 1 . ■ • TONE DEBEVC direktor Industrije usnja Vrhnika: 0 Najbrž vam ne bo težko odgovoriti na vprašanje, s kakšnimi problemi se trenutno največ ukvarjate? Kakor veste, ni še tako dolgo, ko v sklopu naše delovne organizacije posluje tudi Tovarna usnja v Šmartnem pri Litiji. V zvezi s tem nastajajo problemi dvojnega značaja-in ki mi prav zaradi te dvojnosti tudi povzročajo precej dela in skrbi. Prvo, na kar mislim, sta dva sistema dela in organizacije, dva sistema nagrajevanja po delu. Če vrhniški in šmartenski obrat poslujeta V okviru istega podjetja, moramo kajpak poenotiti tudi organizacijo dela in poslovanja in torej tudi sistem delitve osebnih dohodkov. Tega seveda ni mogoče storiti preko noti, ker gre za občutljive zadeve. Prav zaradi tega na tem področju napredujemo počasneje, kot bi bilo koristno in kakor bi si tudi sam želel. [Drugo, morda še pomembnejše vprašanje, s katerim se največ ukvarjam, pa jg naša rekonstrukcija, Odločili smo se namreč, da bi nekako v dveh in ^ pol letih modernizirali in rekon-stiuiralt toVarno v Šmartnem in matično tovarno na Vrhniki. Po tej rekonstrukciji bi Industrija usnja Vrhnika postala največje podjetje usnjarske stroke v državi. Zal pa so tudi nas v zadnjem času zatekle različne podražitve, ogroža pa nas tudi neUkvidnoit. Posledica tega je, da se naši načrti ne uresničujejo s predvideno dinamiko. To spet pomeni, da rezultati naložb ne bodo takšni- kot Smo predpidevali, čeprav bodo — to želim poudariti — še vedno ugodni. Zaradi vsega tega naš kolektiv in tudi jam iščemo vse možnosti, da in čimbolj pospešili dinamiko rekonstrukcije naših dveh tovarn in s tem tudi dosegli kar najboljši učinek investicijskih naložb. Uspešno sporazumevanje Predsednik Komisije za mednarodne stike pri RS ZSS Branko Babič o razgovorih med predstavniki jugoslovanskih sindikatov in sindikatov v Zvezni republiki Nemčiji — Javnosti je znano, da je po jeseni minulega leta prišlo do zelo živahnega sodelovanja in sporazumevanja med jugoslovanskimi sindikati in zvezo sindikatov Zvezne republike Nemčije. Pred dnevi so bili ponovni razgovori med delegacijo Sveta ZSJ in centralo DGB. Bi nas lahko na kratko seznanili z vsebino teh razgovorov? — Moram reči, da 'je bilo v zadnjem obdobju sklenjenih med ZSJ in DGB nekaj zelo pomembnih sporazumov o zaščiti naših delavcev, ki začasno delajo v Zvezni republiki Nemčiji. Osnovno bistvo teh sporazumov bi lahko strnili v dogovor, da se bo DGB zavzemala, da bodo jugoslovanski delavci v ZRN v pravicah in dolžnostih izenačeni z nemškimi delavci, ZSJ pa se bo zavzela, da se naši delavci včlanijo v zvezo nemških sindikatov. Kako čimbolj dosledno uresničevati ta načelni sporazum, je bila 'pravzaprav tudi osnovna tema zadnjih razgovorov med predstavniki Sveta ZSJ in centrale DGB. — In kakšni so bili konkretni dogovori? — Po uradnih statistikah je bilo ob koncu avgusta letos zapo- slenih v ZRN že 268.000 naših delavcev, če .pa bi prišteli še vse neregistrirane delavce, jih je bržčas že več kot 300.000. Dotok naših delavcev pa se zelo intenHivno povečuje, saj je na primer samo od maja letos pa do septembra odšlo na delo v ŽRN že več kot . 50.000 naših delavcev. Pričakujemo lahko, da bo intenzivnost zaposlovanja naših delavcev v ZRN v prihodnjem obdobju še naraščala. Zavoljo tega je razumljivo, da je DGB zelo zainteresirana, da se vanjo včlanijo tiidi naši delavci. Zainteresirani pa smo kajpak tudi mi, saj lahko.le V tem primeru pričakujemo učinkovito zaščito naših delavcev. . • Že pred časom je DGB priporočila Svetu ZSJ, da bi skrb za jugoslovanske delavce zaupali humanitarni organizaciji Arbeiter-vvohlfart in karitativni organizaciji Jugendsozialwerke, ki sta tesno povezani z zvezo nemških sindikatov. Dogovor je tudi predvideval, da bomo potreben kader -1- 36 socialnih delavcev, zagotovili mi, DGB pa bo zagotovila sredstva za njihovo delo in osebne dohodke. Prvih deset našili socialnih delavcev je v septembru letos že odšlo v ZRN. Spričo-potreb*po kadrih, ki bi dfelali z našimi delavci, pa so nemški sindikati začeli iskati: ta (kader tudi med našo emigra- • cijo. Pi;oti temu smo na zadnjih, pogovorih odločno protestirali;- Dobili; smo zagotovila, da se kaj takega ne bo več dogajalo, sami pa se bomo seveda morali potruditi, da pospešimo odhod naših socialnih delhvcev in da bomo poslali v ZRN večje število teh delavcev, kot je bilo sprva dogovorjeno. Poleg tega smo se tudi sporazumeli, da naj bi odšlc^na delo v DQB večje, število naših sindikalnih delavcev, ki bodo prav tako plačani funkcionarji DGB, skrbeli pa bodo za sindikalno življenje in delo naših delavcev. In ker je dosčžen sporazum o izboljšanju materialnega: položaja teh delavcev — v poprečju bodo zaslužili v neto izplačilu kakih 1200 DM, k čemur pa je. treba prišteti še dodatke za ločeno življenje, otroške dodatke, dodatke za delo na: terenu in druge bonitete — je zdaj resnično samo naša skrb, da med nami poiščemo te delavce. — So poleg teh kadrovskih vprašanj pomembne še katere druge novosti v sporazumevanju med DGB in ZSJ? ' _ — Vsekakor. Predvsem moram omeniti prizadevanja 9a boljše informiranje naših delavcev, ki delajo v ZRN. Tako je v pripravi poseben priročnik o pravicah in dolžnostih naših delavcev, ki bo natisnjen v vseh jugoslovanskih jezikih in v nemščini. DGB je pripravljena zagotoviti tudi finančna in materialna sredstva za izdajanje posebnega časopisa za naše delavce, ki naj bi jih tekoče informiral o vseh dogajanjih tako v Nemčiji kot tudi v domovini. Ta list naj bi'urejali naši novinarji. V radiu Koln že teče oddaja za naše delavce,, oddajo pa si prizadeva DGB še razšmti in jo uvrstiti v sporede vseh drugih radijskih in televizijskih hiš v ZRN. Dogovorili smo se slednjič o tem, da bi v nemških sindikatih — podobno kot v Avstriji, — odprli informativne centre za naše delavce. Gre tudi za dogovore, kako bi v prihodnje poživili rekreativno zabavno dejavnost naših delavcev. DGB je prav tako sprejela naš protest proti akciji nekaterih delodajalcev, ki poskušajo zaposlovati naše delavce mimo zavodov za zaposlovanje, in bo proti takim ukrepom tudi sama os trd nastopila. Naj omenim še obljubo DGB, da se bo zavzela, da bi v posameznih mestih v ZRN ustanovili posebne šole za otroke naših delavcev, kjer bi si lahko pridobivali osnovno izobrazbo v materinem jeziku. Dogovorili pa smo se tudi o tem. da nam bo DGB posredovala evidenco naših delavcev, Ki so včlanjeni v DGB ter jim priznala članstvo v ZSJ v staž. Ta sporazum je toliko bolj pomemben, ker so od dolžine staža odvisne tudi pravice naših delavcev do zaščite in pomoči nemških sindikatov. S. B. O Pred nami je pomembno obdobje Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV Nadaljevanje s 1. strani) V&e kaže, da bomo ta naš tedanji dogovor v celoti uresničili. — Kakšen pomen pripisujete letošnjim občnim zborom občinskih sindikalnih svetov? —- Letošnjim občnim zborom pripisujemo poseben pomen zavoljo nekaj razlogov. Tako zavoljo tega, ker bodo občni zbori po svojem bistvu pomenili nadaljevanje vsebinsko zelo .bogatega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ker jih sklicujemo v času izredno intenzivnih razprav o našem nadaljnjem razvoju in to predvsem v zvezi ž uresničevanjem načel in hotenj go-spodarske' in družbene reforme, ali z drugimi besedami povedano? v času, ko z različnimi ukrepi in z odločno politično akcijo vračamo naš voz napredka v kolesnice reforme'. Slednjič,- letošnji občni zbori dobivaj o svoj poseben pomen tudi zavoljo legaj- ker.:, je zadnji kongres ZSJ sprejel nov statut organizacije, ki na novo opredeljuje načela organiziranosti ^ sindikatih, zlasti: pa opredeljuje mesto sindikatov v : samoupravni družbi. A če sem že omenil tri najpomembnejša obeležja letošnjih občnih zborov občinskih sindikalnih organizacij, s tem še nisem hotel reči, da gre samo za te momente. Moram namreč dodati tudi to, da predstavljajo letošnji občni zbori konkretno nadaljevanje žejo bogatih predkongresnih in poko n grešnih razprav o vsebini in metodah delovanja naše organizacije v samoupravnih odnosih na današnji, razvojni sitopnji, poleg tega pa občnim zborom dajejo posebno, značilnost tudi vsa tista aktualna in konkretna družbeno ekonomska in idej-, no-politična vprašanja, ki so v zadnjem času vznikla na površje. — Bi lahko na kratko ocenili dosedanje vsebinske priprave na -občne zbore občinskih sindikalnih svetov? , — Ko smo se na seminarjih dogovarjali z vodstvi občinskih sindikalnih svetov o vsebinski usmeritvi zborov, smo prišli do enotne-, ga spoznanja, da moramo storiti korak naprej od ustaljene prakse, To zlasti v tem smislu, da bi v poročilih o delu občinskih sindikalnih organizacij manj govorili o tem, kaj vse smo v sindikatih storili v minulih letih, temVeč da je potrebno v poročilih predvsem kritično ocenili dosedanje delo in prizadevanja, ob tem pa ’ seveda članstvu tudi jasno prikazati rezultate dela naše organizacije. Tak pristop k oblikovanju poročil pa seveda terja od sestav1-Ijalcev, da se ne omejujejo sanic na to? kaj je^bilo doslej storjenega, temveč da nakažejo in opozorijo tildi na vsa tista vprašanja ' in probleme, ki jih še nismo uspeli razrešiti in odpraviti, ter da na tej osnovi poskušajo opredeliti naloge organizacije za prihodnje obdobje. Prav tako smo bili enotni v tem. da je potrebno pri opredeljevanju -bodočih nalog sindikatov, pri iška- -n ju. načinov, kako čimbolj.;, učinkovito razreševati probleme, izhajati, iz položaja človeka — člana naše organizacije — in seveda preko te-: ga iz ciljev naše družbe kot celote. To pa pomeni, da bi nas morali pri opredeljevanju bodočih nalog sin- . dikalhe organizacije voditi predvsem socialno-socio-loški in , širši družbeni vidiki. Iz dosedanjih Izkušenj namreč' vemo, da doslej temu pogosto ni bilo tako- v naša poročila smo znali natresti začuda veliko šte_ ' vilk in kazalcev gospodarskih gibanj, toda za vsemi temi številka- rih začenjali z razpravo o že znanih vzrokih za nelikvidnost gospodarstva, temveč da bi naša ffczrnišlja-nja veljala zlasti tistim problemom, ki se bodo porajali, ob uresničevanju predlaganih ukrepov za omilje-nje nelikvidnosti. Dejstvo je nam-reč> da bodo predvideni ukrepi vsem tistim, ki že zdaj dobro poslujejo in gospodarijo, omogočili še boljše poslovanje, da pa se bodo tisti kolektivi, ki že zdaj slabo gospodarijo. zhašli V še težavnejšem položaju. To terja od sindikatov na vseh ravneh, torej tildi v občinah, da aktivno spremljajo in ocenjujejo razmere, ki nas tarejo in bodo nastajale v gospodarstvu in da aktivno podpro vse tiste ukrepe in rešitver ki bodo v delovnih organizacijah pospešili prizadevanja za boljše gospodarjenje- .in, procese 'prestrukturiranja. Se veliko bolj odgovorne pa so naloge sindikatpv- v primerih, ko bo edina realna možnost, bodisi ; likvidacija delovne organizacije bo- t diši popolna preusmeritev proizvodnje tako v okviru lastne organizacije kot v sklopu druge organizacije. - : *i • Vprašanja, ki posredno ali neposredno zadevajo standard delovnih ljudi. Pri tem menimo, da bi morali na občnih -zborih razprav-. Ijati zlasti x> delitvi dohodka in osebnih dohodkov, in to z aspekta naših spoznanj o nujnosti družbenega usmerjanja na področju delitve. Naša razmišljanja na občnih zborih bi torej morala veljati temu, kako narediti korak naprej od . spoznanj, ki smo jih sindikati-ocsredovali res-publiški skupščini, ob zadnjih razpravah o družbenem, usmerjanju delitve dohodka. V sklopu . tega -bi moralo biti eno od osrednjih vprašanj vrednotenje dela. v skladu z doseženimi rezultati dela in gospo-, dar j en ja. Mislim namreč n^ vprašanja naj nižjih osebnih dohodkov; v sindikatih bi se namreč morali odločno zavzeti za to, da bo sleherno delovno mesto organizirano takot da bo delavcu za intenzivno in kva_ litetno delo zagotovljen vsaj tolik- šen osebni dohodek, kot je potreben za njegovo minimalno reprodukcijo oziroma za njegove minimalne življenjske potrebe. V sklop teh razprav pa seveda sodijo tudi problemi stanovanjske gradnje, družbene prehrane, zdravstvenega, pokojninskega in otroškega varstva in drugi. * • Nadaljnji razvoj samoupravljanja. Petnajsti amandma zvezne usta- Ijitejše kadrovanje v vodstvih sindikatov? Kako ocenjujete letošnje kadrovske priprave, na občne zbore? —, Če dajemo, letos kadrovskim pripravam poseben poudarek, potem to delamo zato, ker menimo, da so v neposredni zvezi s tem. kar smo. si zadali gijede krepitve naše organizacije. Vse ocene, občnih zborov osnovnih organizacij sindikata, ki so bili ob koncu minulega in v začetku letošnjega leta; izpričujejo, da smo organizacijo na tčj ravni pomembno kadrovsko okrepili. Uspehi teh premikov so tar-ko že očitni pri vsakdanjem delu. Zato. je logično, da. s tako kadrovsko krepitvijo nadaljujemo cb občnih zborih tudi na ravni občinskih organizacij sindikata. Ko pa razpravljamo o: kadrovski politiki, nimamo in in ne smemo imeti v mislih samo vodstvenih funkcij,. temyeč organizme celotne organizacije sindikata v občini. Zato smo se-dogovorili, da odločneje pomladimo, celotna, vodstva občinskih sindikalnih organizacij. Seveda ne gre -samo za pomlajevanje v biološkem smislu, term več predvsem za tako pomlajeva-. nje, ko bodo. v vodstva prišli ljudje s smelimi in revolucionarnimi idejami" o delovanju sindikatov, Spričo tega je razumljivo, da bo prišlo na občnih zborih do precejšnjih izmenjav v vodstvih občinskih sindikalnih organizacij. , Nekateri bodo odšli zavoljo rotacije' drugi spet zavoljo preobremenjenosti z drugim delom, nekateri pa tudi zavoljo »preutrujenosti«. Opozorim naj tudi na to da. morajo pri kadrovanju za vodilne funkcije v občini enakopravno sodelovati vsi organizmi sindikatov, %rej tiudi osnovne organizacij e, republiško vodstvo eiiridikatbv ter občinske konference ZK ter seveda tudi tisti, ki odhajajo iz vodstev, m tisti, ki prihajajo vanje. Samb ‘s- takim kadrovanjem za vodilne funkcije tudi lahko pričakujemo, da bodo izvoljeni uživali ugled in podporo tako'lastne organizacije kot tudi drugih družbenopolitičnih dejavnikov. Zlasti slednje bi želel pri tem poudariti. Prepričan sem namreč, da lahko sindikat uspešno dela le tedaj, če se vodstvo organizacije enakopravno dogovarja tudi z drugimi dejavniki o nalogah in akcijah, ki so v določenem času nujne. S tem seveda ne rrfislim' ’ 'samo na ' dogoVarj anj e o sprejemanju nalog, temveč tudi na kadrovanje v primeru, ko naj sindikat spodbudi akcijo in prizadevanja drugih dejavnikov, kar je nujno spričo dejstva, da se v sindikatih lahko laže dokopljemo do spoznanj o potrebni akciji že zato, ker so naše osnovne celice v sleherni delovni organizaciji. —■ Iz vaše dosedanje pripovedi se vsiljuje vtis, da v republiškem svetu na splošno dobro ocenjujete dosedanje priprave na občne zbore in ve je rta steiaj opri vrata poglablja- da sl „a zborov veliko obetate ..za nju sambupravnlK'banosov in mo- ram robi. da Je bilo na tem področju že veliko storjenega. Zato tudi mteUm, da ne ..J>i smeli biti v zadregi, ko bomo rta občnih zborih opre. deljevali ne. samo načelna stališča s tem v zvezi, temveč tudi povsem konkrertne rešitve glede samoupravne organizacije dela. Ko bomo razmišljali o teh vprašanjih, pa si moramo biti ha jasnem, da ne gre samo za bitko za materialne dobrine, temveč da pomeni dosledno uresničevanje ustavnih sprememb. odločilno bitko za nove družbene odnose v sleherni delovni organizaciji. To je seveda le nekaj vprašanj, za katere mislimo, da morajo pre- nadaljnje delo sindikatov? Mamin, da , lahko kvalitetno vsebinsko in kadrovsko pripravljeni 'j občni, zbori bistveno pripomorejo k ^ nadaljnji uveljavitvi Sindikalne or-ganiMcUe, med članstvom in k te-muj da Bo sindikalna organizacija resnično postala razumno glasna (poudarjam besedico razumno) organizacija delavcev. S tem mislim, da morajo biti sindikati glasni. Predvsem pri oblikovanju rešitev in stališč, glasni pri spodbujanju v razreševanju nerešenih problemov. Biti moramo torej glasna organizaci- ml človeka največkrat ni bilo virie- vladovatl na občnih zborih. Obenem ti. : ■ ■■ - . .. .' -• pa nam prav ta vprašanja jasno ka- žejo, da ‘se narri v: sindikatih PL potrebno izmišljati vsebine dela. Na- — To novo izhodišče bržčas pomeni tudi selekcijo problematike, ki naj bi jo predvsem obravnavali le- t f~\ C' 1 V. A ... ■ _ bk n. * n sprotno, področje aktualnih problemov je ža sindikate tako zelo široko in peeitro, da se bomo morali omejevati ramo na-razreševanje sa- biti tošnji občni zbori? — Točno; dogovorili smo se. da bi morala na občnih zborih prevla- mo najnujnejših, če hočemo dovata naslednja tri področja: učinkoviti v svojem delovanju. • Problematika nelikvidnosti v gospodarstvu. Pri tem seveda ne —Čedalje odgovornejše naloge mislimo na to, da bi na občnih zbo- sindikatov bržčas terjajo tudi teme- ja pri snovanju idej in konkretnih 4 rešitev, ne pa samo glasna tedaj. ^ ko so posamezne rešitve že spreje- f ‘e Irt ko bi se torej ŠU samo kriti- j! ke tistega, kap a*. storili drugi, če- t prav bo seveda marsikdaj potreb- ^ na tudi taka kritika. Tak način de- ' lovanja sindikatov pa bo zagotovil tudi praktično uresničevanje statutarnega- načela, da je sindikat: kot najbolj množična organizacija delavcev sestavni del- samoupravnega sistema in ne: opozicija, da torej sindikati delujejo znotraj. samoupravnega sistema in ne izven nj ega. S. B. ® VELENJE Vodstvo občinskega odbora sin-dikata delavcev industrije in rudarstva Velenje je te dni razpravljalo o polletnih dosežkih veleUJ' skih delovnih kolektivov. Ker s® v nekaterih delovnih organizacijah srečujejo s težavami tudi z*-radi nelikvidnosti, je bilo sklenjeno, naj bi občinski sindikalui svet sklical prihodnji niesec razširjeno sejo, na kateri bi bili P®* dani rezultati devetmesečnega' g°' spodarjenja v Šaleški dolini* hkrati pa naj bi podrobno obravnavali probleme, s katerimi se srečujejo delovne J organizacije. Občinski odbor sindikata d®' lavcev industrije, in rudarstva Velenje se je zavzel tudi za aktivnejšo vlogo službe družbenega knji' govodstva. Po mnenju članov yod'! stva bi morala SDK v prihodnje pogosteje in čimbolj sistematične pregledovati poslovanje delovni® organizacija da se morebitne ste* bosti ugotovijo čimprej in tak® preprečijo večje družbene škode. : 1 • “ ■ ■ h r }’[■ - v (vS). @ SLOVENSKE ^ KONJICE V okviru medobčinskega: sodelovanja sta občinska sindikalni sveta Slovenska Bistrica in‘ Slovenske Konjice pripravila skupno posvetovanje predstavnikov delovnih in političnih organizacij V Slovenskih Konjicah, na katerem so obravnavali predloge nekaterih predpisov s področja gospodarstva. Uvodnč misli je podal podpredsednik republiškega sveti ZSS inž. TONE TRIBUSON, ki j® predvsem nakazal nekatere značilnosti- in družbeno potrebo zi’ zakonsko ureditev zajemanja določenega dela dohodka. V razpravi-so udeleženci podali več dobrih, predlogov in. pripomb, V katerih so posebej poudarili bojazen, da zakonska določila ne bi prizadeli dobrih gospodarjev in ščitila h" stih, ki slabo delajo in poslujejo« Na posvetu so -•še: sklenili, da se bodo ponovno sestali v Slovenc ski Bistrici, in sicer takrat, k® bodo republiški ofgarii pripravili osnutek besedila novih zakonov. «. V.C; L« -■ _ © ZAGORJE : :| Pred kratkim se je sešel na razširjeno sejo sindikalni svet v Zagorju. Razpravljali so o izpopolnjevanju sistema samoupravljanja v delovnih kolektivih, pripravah na občni zbor občinskega sindikalnega sveta in o aktualnih problemih gospodarjenja. Spregovorili so tudi o sklicu seminarja z® predsednike osnovnih organizacu sindikata, delavskih svetov podjetij in članov predsedstva sindikalnega sveta, kjer bi obravnavah tudi problematiko priprav na izpopolnitev organizacije samoupravljanja v podjetjih. V priprave ha občili zbor občinskega sindikalnega sveta se bodo vključile vse osnovne organizacije sindikata. Predvsem bodo pripravili predloge kadrovski komisiji sindikalnega sveta za kandidate novega plenuma. Predsedstvo sindikalnega sveta pa je i/stasr novilo več delovnih skupin, ki bodo pripravile gradivo za občni Zbor in predlog programa dela za .naslednji dve leti. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Zagorju bo predvidoma prve dn* decembra -m- stiki s mo © VELENJE Delegacija štajerskih sindikatov, ki jo je vodil predsednik delavsK® zbornice za Štajersko in sekretar avstrijskega sindikata kovinarj®v in rudarjev, Edvard Schwartz, je minuli teden mudila na obisk® v Velenju in v Šlovenjemu Grade®* Prvi dan obiska so člani deleg®' cije štajerskih sindikatov v spremstvu predsednika repuhliškeg® sveta ZS za Slovenijo, Tonet® Kropuška, obiskali velenjsko T®' varno gospodinjske opreme G®' renje, pozneje so si gostje ogl®J dali še Termoelektrarno Sošta®J in gradbišče nove TE Šoštanj Gostje iz avstrijske Štajerske s®, obiskali tudi Slovenj Gradec ih. v prostorih umetnostnega pavilj®' na ogledali razstavo »Angažira®® umetnost Jugoslavije 1919—1963** prirejeno na čast 50-letnice delov®' nja revolucionarnih sindikat® Jugoslavije. V. spremstvu predsednika . publiškega odbora sindikata deiav' cev industrije in rudarstva Slov®' niie Jožeta GlobaČnika pa s0-gostje v soboto odpotovali iz lenja v Ljubljano na razgovore predstavniki republiškega odbof® tega strokovnega sindikata. (vš) S PLENARNEGA ZASEDANJA ObSS LOGATEC Obtožena oglasna deska Potem ko so se na zadnji plenarni seji občinskega sindikalnega sveta v Logatcu dogovorili, da bo občni zbor njihove organizacije 14. novembra letos, sp v glavni točki dnevnega reda razpravljali o problematiki informiranja v delovnih organizacijah. Izbira takšnega dnevnega reda ni bila naključje. V Logatcu namreč ugotavljajo, da člani delovnih skupnosti na splošno niso dovolj podrobno in sproti obveščeni o problemih, po drugi stčani pa je prav zdaj, ko kolektivi izpopolnjujejo interno zakonodajo, verjetno najbolj, primeren čas, ko je te stvari, mogoče, urediti. Iz analize, ki so jo pripravili za plenarno sejo, je mogoče podzeti, d'a je za informiranje kolektivov jkolikor toliko poskrbljeno le v večjih delovnih organizacijah, Najvažnejše Sredstvo obveščanja še vedno ostaja oglasna deska. O mesečnih sestankih delovnih skupnosti ni ne duha ne sluha; interni glasili pa imata le dva kolektiva. Če k temu prištejemo še ugotovitev, da se niti člani delavskega sveta v 54 odstotkih primerov sploh ne posvetujejo s člani kolektiva, je s tem rečeno vse. Zaradi takšnih razmer je plenum ObSS Logatec pripo- .ročil vsem- osnovnim : sindikalnim organizacijam, naj si dosledno prizadevajo, da bi v statute vnesli tudi določila, ki natančneje govore o načinih, oblikah in metodah informiranja v delovnih organizacijah. Sindikalne organizacije morajo doseči, da bi jim tudi dejansko bile na voljo objektivne informacije , o razmerah in problematiki njihovih kolektivov. Samo tako bi se osnovne organizacije sindikata lahko posvetovale s kar njširšim krogom članov delovne skupnosti, še preden bi ° posameznih zadevah razpravljali in sklepali samoupravni organi. -mG DELAVSKA ENOTNOST - Št. 43 - 25. oktobra 1969 Odpraviti nelikvidnost, ki povzroča gospodarsko in socialno nestabilnost (NADALJ. S 1. STR.) UKREPI ZA ODPRAVO NELIKVIDNOSTI SO V SKLADU * URESNIČEVANJEM DRUŽBENE IN Gospodarske reforme Ko je v svoji uvodni besedi Menjeval predlagane ukrepe za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu, je podpredsednik RS 2SS inž. Tone Tribušon pouda-da moramo nanje gledati Predvsem s stališča, ali prispejo k urejanju različnih problemov v skladu s cilji družbene in gospodarske reforme in 3li so v skladu z nadaljnjo rastjo našega gospodarstva. Ti ukrepi — je dejal inž. "ribušon — bodo prispevali k Uresničitvi načel, ki bi jih, po-*nostavljeno povedano, lahko označili takole: gospodari in ži-samo š svojirhi, ne pa s tu-'■mi oziroma izmišljenimi sred-ji; ne porabljaj tistega, česar nimaš, in ne prodajaj svojih bfoizvodov tistemu, ki jih ne jhore plačati; računaj s tem, da boš račune za slabo gospodar-Jonje plačal sam! , Lahko bi rekli — je nada-ijeval inž. Tribušon — da eno-‘tnvno gre za ukrepe, ki bodo okrepili poslovno in finančno disciplino in zato morajo sindi-ji takšne ukrepe podpreti, ker bodo nedvomno prispevali k potopni odpravi nelikvidnosti in 10 v skladu z uresničevanjem ^formnih ciljev. . Ko je nato govoril o prak-dčnih posledicah teh ukrepov, inž. TJribušon dejal, da lahko pričakujemo, da se bo obseg Porabe zmanjšal za tisti njen del, ki sedaj ni bil »pokrit«* ob manj liberalni kreditni politiki pa bo večji del akumulacije gospodarskih organizacij moral iti za povečanje obratnih sredstev. Izboljšal se bo položaj poslovno in finančno solidnih podjetij, zaostril pa položaj podjetij z nepokritimi investicijami, tistih podjetij, ki že sedaj poslujejo na robu rentabilnosti, in seveda vseh tistih podjetij, ki poslujejo z izgubo. Takšnih podjetij je v Sloveniji kakih 130, skupaj pa zaposlujejo približno 60.000 delavcev. V tem položaju — je poudaril inž. Tribušon — morajo prizadevanja sindikatov biti usmerjena z ene strani na sprejem takšnih predpisov, ki bodo zares ustrezali nalogam, ki so pred nami, z druge strani pa na pomoč samoupravnim organom tistih delovnih organizacij, ki se bodo znašle v težavah; tu bo seveda potrebna tudi materialna pomoč družbe. Potrebna bo nova zakonska ureditev in drugačno upravljanje skladov skupnih rezerv gospodarstva, smotrneje bomo morali urediti delitev dohodka in pomagati bo potrebno vsem tistim organizacijam, ki so v težavah, pa še nimajo izdelanih sanacijskih programov. SINDIKATI MORAJO PREDVIDEVATI DOGAJANJA IN PRAVOČASNO UKREPATI V razpravi o odpravljanju nelikvidnosti je najprej govoril predsednik MSS Ljubljana Rudi Bregar, kj je dejal, da so se ljubljanski sindikati želeli aktivno opredeliti do nameravanih ukrepov ZIS, čeprav niso mogli predvideti vseh posledic teh ukrepov. Na podlagi analize, ki so jo izdelali v zvezi z rezultati ljubljanskega gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta in pri pregledu kakih 300 delovnih organizacij, so ugotovili, da imajo ljubljanska podjetja mnogo več terjatev kot dolgov in da je pri mnogih podjetjih ta razlika za več kot polovico večja. Nekaj podjetij pa je ogroženih — in tem podjetjem bodo ljubljanski sindikati posvetili vso svojo pozornost in pomoč. Predsednik obalnega sindikalnega sveta Pavle Pečar je 'dejal, da verjetno nekatera podjetja prikrivajo svoje dejanske izgube in da bodo zato sindikati na slovenski obali, skupaj z občinskimi skupščinami in SDK podrobneje proučili stanje v nekaterih delovnih organizacijah. POHIŠTVO Predsednik RO sindikata gradbincev Lojze Capuder je opozoril na nevarnost, da bi v zvezi z odpravljanjem nelikvidnosti sprejeli ekstremne ukrepe, saj bi to lahko imelo hude posledice. Menil je, da bi ti ukrepi morali biti usmerjeni dolgoročno. Jože Globačnik, predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva, je menil, da predvideni' ukrepi pomenijo vračanje k ciljem družbene in gospodarske reforme in da bomo z veliko večino teh ukrepov ugodili zahtevam delavcev. Nimamo pa podatkov o predvidenih posledicah in zato si morajo sindikati prizadevati, da te posledice ocenijo. Poudaril je, da sedanji sklad skupnih rezerv ni zadosten za potrebno pre-struktuiranje gospodarstva in da bi morali doseči predvsem krepitev sredstev za ta namen na ravni občine in republike. Tajnik RS ZSS Jože Marolt je poudaril nujnost, da se sindikati takoj vključijo v izdelavo sanacijskih programov in v podobne . akcije in . da s tem .ne čakajo do tedaj, ko se bodo zaostrili problemi v posameznih delovnih organizacijah. Vinko Kastelic, predsednik RO sindikata delavcev družbenih služb, je prav tako terjal konkretno strokovno in politično pomoč sindikatov pri odpravljanju težav v vseh tistih podjetjih, ki so v kritičnem položaju. Predsednik mariborskih sindikatov Slavko Ožbolt je 'dejal, da je v zvezi s predvidenimi ukrepi v mnogih mariborskih delovnih OKNA < Inles V/RATA POLKNA PRODAJA NA ribnica KREDIT J; organizacijah' že opaziti živa prizadevanja, da izboljšajo svoje poslovanje, predsednik kranjskih sindikatov Stane Božič pa je poudaril, da se bomo k problemom, ki jih obravnava predsedstvo na tej seji, nedvomno še večkrat vračali — denimo ob razpravah o proračunu — in da bodo morali sindikati tedaj biti enako dosledni na vseh ravneh — od federacije do občine. NA CEM MORAJO SINDIKATI INSISTIRATI? Predsednik RS ZSS Tone Kropušek je poudaril, da morajo sindikati v sedanjem času posvetiti svojo pozornost predvsem zaostrenemu materialnemu položaju delavcev. Nujno morajo oceniti realni položaj delavcev glede na različne razmere, v katerih živijo posamezne kategorije. Res je sicer, da so se osebni dohodki delavcev v povprečju precej dvignili, ne smemo 'par pri tem pozabiti, da so se. hkrati osebni dohodki' posameznih kategorij delavcev znižali ali pa da stagnirajo, kar ob zviš&nju življenjskih stroškov prav tako pomeni znižanje dohodkov. Iz takšnih razmer se potem med temi kategorijami delavcev razvijajo različne težnje; ki hočejo kot generalno politiko vsiliti ukrepe, ki v resnici ustrezajo samo interesom manjšega dela gospodarstva. Tovariš Kropušek je dalje dejal, da je nelikvidnost eden najvažnejših vzrokov gospodarske’'nestabilnosti, ki potem povzroča tudi socialno nestabilnost delovnih ljudi. Predvideni ukrepi za odpravo nestabilnosti sd v dolgoročnem smislu usmerje-ni tna stabilizacijo gospodarstva in s tem tudi na stabilizacijo socialne sigurnosti zaposlenih, kratkoročno pa bodo marsikje še zaostrili socialne probleme, kar seveda tudi od sindikatov terja kratkoročne ukrepe. Zato morajo sindikati, insistirati: fi da se ne dopusti dodatno obremenjevanje gospodarstva kljub 'pritiskom, ki jih lahko pričakujemo na dohodek gospodarstva, in zaposlenih; te obremenitve ne smejo preseči dosedanje ravni; @ da se ne dopusti linearno obdavčevanje občanov, saj upokojenci in delavci z nizkimi dohodki ne morejo biti v enaki meri .dodatno obremenjeni kot drugi. To ni samo socialni pogled na to vprašanje, temveč tudi politični pogled, saj bi se drugače lahko položaj tako zaostril, da bi to imelo tudi ekonomske posledice; ® da se sindikati vključijo v spremljanje celotne problematike naraščanja cen in dviganja življenjskih stroškov, ker se sicer lahko zgodi, da bodo cene v prihodnjem letu naraščale tudi izven stvarnih potreb. "‘Ni potrebna nobena panika, je na koncu poudaril predsednik RS ZSS, upreti pa se moramo tudi vsem tistim, ki iz svojih posebnih interesov slikajo .stvari prelepo in preoptimi-stičnp. To, kar nam je potrebno, je realen pogled na sedanje razmere, kar tudi edino lahko zagotovi ustrezne ukrepe, M. P. Nov medobčinski odbor Celje, 20. oktobra: Danes so v Celju ustanovili medobčinsko organizacijo sindikata delavcev družbenih dejavnosti občin Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, ki poslej združuje 87 osnovnih sindikalnih organiza-rij s 5893 člani. Takšna organizacija, so ob-razložili na občnem zboru na-^on njene ustanovitve, bi okrepila in razširila aktivnost *e8a sindikata v vseh tistih občinah, kjer so nekateri objektivni in subjektivni razlogi Preprečevali učinkovitost ob-eloske organizacije. Hkrati pa naj bi medobčinska organiza-oife ustvarila boljše pogoje za koordinirano in usmerjeno de-0 tega sindikata glede na oružbeno pomembnost dejav-Oosti, ki delavce združuje, in »lede na medsebojne odvisno- teh dejavnosti v regionalni kupnosti. Za predsednika medobčinskega odbora so izvolili Igorja Ponikvarja, dosedanjega predsednika celjskega občinskega odbora sindikata delavce^ družbenih dejavnosti. Prvo zagotovilo, da bo medobčinski odbor upravičil obstoj in pričakovanja delavcev družbenih dejavnosti, je brez dvoma dosedanje zelo uspešno delo celjskega občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki predstavlja v novi medobčinski organizaciji večino članstva. Njegove uspehe so utemeljevali na občnem zboru istega dne, preden so ustanovili medobčinsko organizacijo, delegati osnovnih sindikalnih organizacij. Prav tako je tajnik republiškega odbora tega sindikata Slavko Grčar posebej poudaril velik prispevek celjskega sindikata družbenih dejavnosti in njegovega vodstva pri oblikovanju in izvajanju uspešne politike republiškega odbora. Skrbno pripravljeno gradivo in vsebinsko bogato razpravo, ki se je odlikovala predvsem po preudarnem ocenjevanju položaja družbenih dejavnosti v celotnem družbeno ekonomskem sistemu, bomo podrobneje povzeli v naslednji številki našega časopisa. V. Pravna posvetovalnica DE I llllllll!lll!l!!ll!!!ni!!l!lliillllllMIIIIII!!i!illll!ill!i!l!i!^ NOVO NA KNJIŽNI POLICI Za vsebinsko dopolnjevanje sistematičnih oblik družbenega izobraževanja v sindikatih in samoupravnih telesih bosta republiški svet Zveze sindikatov ih Zveza delavskih univerz v založbi ČZP Delavska enotnost izdala ciklus sedmih knjižic z aktualno družbeno-ekonomsko in politično tematiko najbolj perečih vprašanj sedanjega časa.. Vsebina vseh sedmih knjižic je prilagojena SISTEMU, in PROGRAMU družbenega izobraževanja, sprejetega v sindikatih in potrjenega za izobraževalno sezono 1969/70. Zaradi tega so te knjižice sestavni del izobraževalnega programa pri sistematičnih oblikah družbenega izobraževanja (sindikalne šole, šole za upravljalce, šole za mlade 'člane delavskih svetov, seminarji za sindikalne kadre itd.), za slušatelje in predavatelje. Knjižice bodo izšle v novembru 1969. leta. Cena za komplet je 35 din. Naročila za zbirko knjižic sprejema uprava ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/n. Vsebina zbirke knjižic je naslednja: 1. Roman ALBREHT: Temeljni problemi in naloge družbe pri uresničevanju družbeno gospodarske reforme na sedanji stopnji razvoja 2. Slavko PODMENIK—Stefan MARCI JAN: Osebna odgovornost, delavcev v sistemu samoupravljanja in praktične rešitve 3. Jože TAVČAR—Janez KMET: Družbeni standard delavcev , 4. Peter TOš: Samoupravna organizacija dela Janez ŠINKOVEC: Primer pravilnika o delovnih razmerjih Franček KAVClC: Samoupravno dogovarjanje 5. Jože VALENTINČIČ: Metode dela z odraslimi In vedenje sestankov 6. Dušan REBOLJ: Samoupravne in delovne komunikacije v delovni organizaciji 7. Jože MAROLT; Organizacija in naloge sindikatov um m PODPORA S PRIDRŽKI Z V komisij'! za družbeno-ekonomske odnose pri svetu ZSJ ocenjujejo, da večina predlaganih rešitev za ©miljenje nelikvidnosti v gospodarstvu 5 ustreza temu, za kar se zavzemajo sindikati, vendar po mnenju članov ■ komisije sindikati vseh predlaganih uly:epov le ne morejo podpirati, saj mnogi med njimi niso popolni in je odgovor na vprašanje, kakšne bodo S posledice njihove uveljavitve, še popolna neznanka. Kot je znano, staljšča sveta ZSJ o nelikvidnosti izhajajo iz tega, da bi naj zagotovili pn reše-• vanju teh problemov skladno delovanje vseh družbeno-političnih in ■ gospodarskih dejavnikov in da je zato potrebno: • dosledneje uresničevati zasnove in načela reforme tako glede S samoupravljanja kot tudi glede reproduktivne sposobnosti gospodarstva, S prestrukturiranja proizvodnje in širših integracijskih procesov; • realneje planirati proizvodne kapacitete in poslovne programe, da bi zagotovili hitrejšo gospodarsko rast v stabilnejših pogojih; O bolj celovito in učinkoviteje razreševati vprašanja socialne varno-5 sti in zaposlovanja delavcev tistih delovnih organizacij, ki bodo zašle S v likvidacijo. Taka stališča sindikatov pa se v nekaterih primerih bistveno razli- ■ kujejo od projekta zveznega izvršnega sveta za razreševanje problema ■ nelikvidnosti v gospodarstvu, je ugotovila komisija za družbeno ekonomij* ske odnose pri svetu ZSJ. Ukrepe namreč, ki jih predlaga zvezni izvršni svet, označujejo namreč naslednje značilnosti: O vztrajanje pri novih možnostih in prisili za zmanjšanje potrošnje; • prizadevanje vplivati na večjo cirkulacijo sredstev; • zahteva po uveljavitvi večje plansko-finančne discipline; • zahteva po uveljavitvi kriterijev tržnega gospodarstva in realnejšem ovrednotenju osnovnih sredstev in zalog. Člani komisije za družbeno-ekonomske odnose glede tega menijo, da so ti ukrepi, ki jih predlaga zvezni izvršni svet, pretežko restriktivnega značaja in da zato ne dajejo odgovora na vprašanje, kako bodo vplivali na gibanje proizvodnje in zaposlenosti. To toliko bolj, ker tudi zvezni izvršni svet v svoji obrazložitvi ukrepov ni posredoval predvidenih učinkov in posledic uresničevanja posameznih ukrepov. Prav tako predlagani ukrepi ne zagotavljajo postopnosti In potrebnega časovnega razdobja, v katerem bi se lahko delovne organizacije prilagodile spremenjenim pogojem gospodarjenja. Prav to pa lahko zapusti številne nezaželene posledice, poudarjajo v komisiji za družbeno-ekonomske odnose pri švetu ZSJ. Znaten del rešitev, ki jih predlaga zvezni Izvršni svet, predvideva tudi take pogoje gospodarjenja, ki bodo pospešili procese selekcioniranja v gospodarstvu in ki bodo pripomogli k hitrejši likvidaciji tistih delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo. K temu sindikati nimajo pripomb, vendar pripominjajo, da bi bilo potrebno ob tem veliko bolj upoštevati položaj proizvajalca. Zato sindikati vztrajajo pri svoji prvotni zahtevi, da morajo sanacijski programi in programi modernizacije obvezno odgovoriti na vprašbje, kaj s presežki delovne sile, v programih pa že predvideti tudi sredstva za reševanje teh problemov. USPEŠEN POSEG SINDIKATA Tovarna usnjene galanterije Sljeme iz Zagreba je zašla v velike težave, tako da je bila likvidacija neizbežen ukrep. S prvim novembrom letošnjega leta zato preneha delovno razmerje vsem 125 delavcem tega podjetja. Mnogim med njimi je seveda vse zadnje tedne grozila brezposelnost in postajanje pred vrati zagrebškega zavoda za zaposlovanje. V takih razmerah pa se. je za delavce iz tovarne Sljeme zavzel mestni odbot* sindikata delavcev industrije in rudarstva v Zagrebu, ki je pozval nekatera zagrebška podjetja, da bi zaposlila vsaj del delavcev iz likvidiranega podjetja. Po prvih dogovorih med mestnim odborom tega strokovnega sindikata in podjetji »Antilop«, »Banija«, »Sport-Heruc«, »5i-mecki« in »-Tovarna otroške obutve« se je pokazalo, da bo možno takoj zaposliti najmanj 40 delavcev iz likvidiranega podjetja, bržčas pa se bo to število lahko že povečalo. Na pomoč pa je priskočil tudi zavod za zaposlovanje, ki se je obvezal, da bo poiskal zaposlitev za 35 nekvalificiranih delavcev iz podjetja Sljeme, razen tega pa bo poskrbel tudi za prekvalifikacijo nekaterih delavcev, če bo to le potrebno. Tako je zdaj od skupnega števila 125 odpuščenih delavcev za 80 že zagotovljeno delo. Sindikati v Zagrebu upajo, da prav nikomur iz likvidiranega podjetja ne bo potrebno oditi s trebuhom za kruhom. VpRASANJE: ^ ®all!ll!lkil!ll!!llllll!l!!!llllll!lll!llllll!lll!!>ll!ll DVAJSET LET slovenske elektronike! s v .Šentjerneju na Dolenjskem s minulo soboto proslavili dvaj-P r”:tn*co slovenske elektronike. dobrimi dvajsetimi leti je ji ^amreč v Ljubljani ustanov-Žpt za elektro zveze, ki je Prvih povojnih letih v števil-nr .manj razvitih krajih Slovenije, boviiVsem pa na dolenjskem, usta-Drn- neka3 manjših obratov za eWZVodnj° raznih elektronskih t0v .entov* Večino teh prvih obra-liancil t0Varn danes združuje Ijub-a Tovarna elemntov za tovar.roni^°’ ki skupaj z drugimi nunami slovenske elektronike no « datuma tvorijo Združe-Podjetje »ISKRA« v Kranju. tem jubileju slovenske elek-v n^ke industrije je bila v soboto 0 ®entjerneju slavnostna seja nJega delavskega sveta Ijub-elekf* Tovarne elementov za roniko, v katero je vključen tudi šentjernejski obrat za proizvodnjo uporov in potenciometrov. V prvem letu svojega obstoja je ljubljanska tovarna elementov za elektroniko ustvarila 13 milijard bruto produkta, letos pa bo vrednost proizvodnje dosegla že 147 milijard novih dinarjev. Število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo za tisoč ljudi, vrednost osnovnih sredstev tovarne pa je narasla za desetkrat. Pomemben je tudi izvoz: leta 1962 so izvozili za dobrih 41.000 dolarjev, letos pa že v prvem polletju za 620.000 dolarjev. Vključevanje na mednarodno tržišče pa ne obsega samo prodaje izdelkov, ampak tudi inženiring. V Indiji že več let dela tovarna keramičnih telesc in uporov, za katero je inženiring in glavno opremo dobavila ljubljanska tovarna. V teku so razgovori o razširitvi sodelovanja z Indijo, Tur- čijo in Čilom. Posebno pomembni pa so pogovori z ugledno italijansko industrijsko družbo Za-nussi o gradnji skupne tovarne za proizvodnjo uporov z našim inženiringom v Italiji. Šentjernejski obrat, v katerem so ob dvajsetletnici odprli popolnoma prenovljene prostore z novimi stroji za avtomatsko proizvodnjo uporov, je dosegel v zadnjih letih izreden napredek. Z novo opremo in avtomatizacijo bo obrat prihodnje leto dosegel že proizvodnjo 300 milijonov uporov in 3 milijone dolarjev izvoza na zahodna tržišča. Se posebej velja poudariti, da bodo izdelavni čas na enoto proizvoda zmanjšali od sedanjih 12 na 5 sekund. Tako se bo šentjernejski obrat uvrstil med najproduktivnejše tovarne za proizvodnjo uporov v svetu. J R. S. PRIHODNJE LETO ■ ZA 20 °/o VIS JE OSNOVE Po teh osnovnih podatkih je ''^analitsko-planska služba v Gradisu z izračuni ugotovila, kakšne so realne možnosti za dvig osnovnih postavk. Izračuni so jim pokazali, da bi v naslednjem letu lahko dvignili osnovo največ za 20 %. Ob zviševanju startnih osnov pristavljajo seveda vsi gradbinci osnovno vprašanje: kako ustva-. rdi potrebna sredstva? Stane . Uhan tako. našteva »rezerve«,, ki jih bo!potrebno najti v Gradisu: • Povečati ekonomičnost poslovanja, zmanjšati stroške in povečati produktivnost. Ali dru-geče povedano: pri enakem številu zaposlenih je potrebno več 1 narediti. Teža teh prizadevanj Sloni na organizatorjih proiz-lllllllillllBIIIIIIUllIlli p vbdnje. Delež živega dela v pro-p dajhi ceni je že tako porasel, a da je potrebno z vso pazljivostjo Uravnavati stroške. • Del sredstev za povečanje startne osnove je potrebno dobiti na račun zmanjšanja gibljivega dela. • V dogovoru bodo napisali, da je ob višjih osnovah potrebno ustvariti najmanjšo raven skladov. Uspešnejša podjetja, enote, ki bodo ustvarile več skladov, kot so najnižji dogovorjeni, to je 10 %, bodo lahko y prehodnem obdobju začasno tudi iz tega naslova namenile del sredstev za osebne dohodke. •riH ® Vsako Jeto ugotavljamo določen odstotek porasta cen. V - teh cenah so osebni dohodki udeleženi s 15 % dd 20%. Če se bodo cene zviševale, se bo seveda v ceni zviševal tudi delež osebnih dohodkov. • Precej podjetij izplačuje delavcem nefunkcionalni terenski dodatek. Ker pripravljajo v Gradisu hkrati sporazum o terenskem dodatku, ki naj bi ga prejemali le delavci za višje stroške na gradbiščih izven sedeža podjetja, bo tudi iz tega naslona del sredstev pritekal v sklad osebnih dohodkov za dvig startnih osnov. »Tako imenovani gibljivi del,« nadaljuje Stane Uhan, »vsebuje akordni presežek, subjektivne ocene, nagrade organizatorjem proizvodnje in delitev iz ostanka za osebne dohodke, kar je v nekem smislu klasična delitev dobička. Prvih treh oblik nagrajevanja ne smemo bistveno okrniti, pač pa lahko na račun ostanka čistega dohodka povečamo sredstva za osnovne osebne dohodke.« Spremenilo se bo razmerje: doslej je znašalo razmerje med osnovami in gibljivim delom 70:30, poslej bo to razmerje 80:20. Računi kažejo,, da bi bile v prihodnjem letu startne osnove za NK delavce 3,12 dinarjev na uro, za PK 3,65, za KV 5,00 Hi za VKV 5,80 dinarjev. Marsikdo bo seveda pomislil, da se s spremenjenim razmerjem v končni posledici osebni dohodki Gradisovim delavcem v prvem obdobju ne bodo bistveno spremenili. Temu pa ni tako. V Gradisu tako dokazujejo: »Doslej smo v manjši meri računali akordne presežke, v glavnem smo jih določali na pamet. Zato bo potrebno v prihodnje bolj pazljivo, predvsem pa pravilneje obračunavati akord in določevati subjektivne ocene za umske delavce. Višje osnove terjajo 'seveda večjo maso za osebni dohodek. To pomeni, da bo potrebno ustvariti tudi več dohodka. Poleg že omenjenih rezerv bo zato potrebno za povečanje mase osebnih dohodkov še bolj poprijeti in zavihati rokave za še en zavihek.« Kdo 'bo torej sposoben tako zastaviti gospodarjenje? Sindikati so vselej trdili, da bodo samoupravne dogovore izvajali le dobri gospodarji. Med drugim se bo zgodilo tudi to, da bodo gospodarski procesi v gradbeništvu, ki jih narekujejo samoupravni dogovori, pospešili fluk-tuacijo. Delavci se bodo odločali za podjetje, ki jim bo zagotavljalo višje osebne dohodke. Po- temtakem bo podjetje, z visokimi osebnimi dohodki lahko pridobivalo tudi dobre delavce. PODPIS DOGOVORA TIK PRED ZDAJCI Sestavni del priprav na sklenitev družbenih in samoupravnih dogovorov je mimo dogovora o vrednotenju dela tudi družbeni dogovor o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizori-jev in delavskih naselij in samoupravni dogovor o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev. O tem tokrat iz Gradisovih izkušenj le naslednje: Gradis ima dokaj dobro urejene stanovanjske razmere delavcev. Ostaja še sicer nekaj perečih stanovanjskih problemov, zlasti v naselju v Tomačevem. V programu razvoja podjetja do 1975. leta pa so zapisali, da bodo tudi to vprašanje rešili. To pomeni, da bi dogovor o minimalnih standardih uresničili v petih letih. O prizadevanjih Gradisa za urejeno zaposlovanje in izobraževanje mnogo povedo že naslednji podatki: minula leta so vlagali za izobraževanje letno od 2,200.000 do 2,300.000 novih dinarjev. V tričetrtletju letošnjega leta pa so za te namene že porabili 2,600.000 novih dinarjev. To so znatne vsote. Toliko bolj so zato zainteresirani, da se v vseh podjetjih lotijo politike zaposlovanja in izobraževanja sistematično in da prenehajo z reševanjem teh problemov na kratke proge od danes na jutri. O vsem tem je v Gradisu že razpravljal politični aktiv. O izračunih analitsko-planske službe so razpravljali tudi izvršni odbori sindikalnih organizacij po enotah. V naslednjih dneh bodo o tem razpravljali kolektivi po enotah. V Gradisu zato predvidevajo, da bi v novembru predložili delavskemu svetu dokumentacijo za podpis dogovora. I. VRHOVCAK V ; a. ' • • lesmzia. ': • C' 'V'? t v ^ centrala ljubljana titova 51 pillIDMlIillUlIllUinillllM^ T T eliko humorističnih, res-y nih, jeznih, pa tudi trpkih očitkov smo v zadnjih letih uperili na ljudi, ki ob zamotanih družbenih pojavih in dogodkih ustvarjajo dolgovezna besedila (stališča, sklepe, resolucije) namesto da .bi ukrepali — vendar brez pravega učinka. Ne samo to: prav zdaj, ko reforma terja dobro premišljena in konkretna dejanja (kaj vse nam reforma pomeni, je znano že več kot štiri leta), smo priče dolgoveznim in razburjajočim se monologom, dialogom in pogovorom, kaj »je treba« storiti, če jo hočemo uresničiti in kakšne sile vse nam nasprotujejo, da bi to svojo namero »realizirali« v praksi. Naj razlagamo to besedno ogorčenje še tako dobronamerno — težko se je znebiti občutka, da zveni kot izgovor, češ »vse bi bilo drugače, če bi ne bilo teh in takš- dokaj težavno branje. A kar je glavno: ob koncu takšnega branja skoraj po pravilu ni jasno, kdo naj zdaj kaj naredi, kdo je za kaj odgovoren. Kaj torej storiti, da bodo naši družbeni dogovori (beri: resolucije, stališča, sklepi) koristno učinkovali na naš gospodarski in družbeni razvoj? Predvsem: že z načinom, in oblikami zbiranja idej, pobud in predlogov soustvarjalcev dogovora, to je vseh občanov, delovnih ljudi, članov družbenopolitičnih organizacij, je treba zagotoviti, da bo dogovor odražal njihove resnične težnje. Človek najbolj z veseljem opravlja tiste naloge, ki si jih sam- naloži! V dokumentu, ki naj izrazi dogovor, so odveč vse splošno znane resnice (npr. prepisane iz programa in drugih dokumentov ZKJ, iz ustavnega gradiva o osvobajanju dela, o vlogi združenega dela, SINDIKAT ZA NADALJNJI RAZVOJ SISTEMA SAMOUPRAVLJANJA TER OBLIKOVANJE IN DELITEV DOHODKA V UPRAVNIH ORGANIH IN PRAVOSODJU_____ IZPOPOLNJENE OBLIKE DELA Mimo številnih nalog, ki jih je sindikat družbenih dejavnosti uspešno reševal v sezoni 1968-69, so tudi taka, s katerimi se bo ukvarjal tudi v letu 1970. Med ta vprašanja sodijo tudi nadaljnje razvijanje samoupravljanja in oblikovanje ter delitev dohodka v organih uprave ter pravosodja. Prizadevanj a, ki so trajna, organizirana, strokovna in sistematična, zaslužijo vso pozornost. O rezultatih dela in o bodočih nalogah smo se pogovarjali s predsednikom pododbora za državno upravo in pravosodje RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije To netom Klemenom in s sekretarjem tega pododbora Gezo Čahukom. ZAKAJ LE ZBIRANJE BESED? nih objektivnih in subjektivnih ovir«, to je, kot posplošeno opravičilo zaradi premajhne učinkovitosti naših gospodarskih prizadevanj in. splošnega družbenega početja. o vlogi neposrednega proizvajalca v sistemu itd.) od Marža naprej, kakor tudi Splošne ugotovitve »kje srno« (če jih ne -ptpneljimd' s t točnimi podatki.'in. kazalci). Prav takš- Ni kaj reči: ustvarjalci re- '* nega »materiala« pa je v se- solucij in drugih sorodnih izvorov naših skupnih predlogov, želja, zahtev in nalog imajo dober izgovor za svojo aktivnost. — Od ukazov in direktov smo se v naši družbi poslovili, pravijo. — Odločili smo se za dogovor, dogovor pa je treba utemeljiti. Vsebovati mora... A kako ga je mogoče izraziti drugače kot v obliki javno objavljenega stališča, resolucije, sklepa?! Res je, dogovor ne po vsebini ne po obliki ni in ne more biti kratko in jasno oblikovan ukaz ali direktiva. Vendar nikakor ni nujno, da bi moral zato tudi vselej vsebovati celoten spekter ugotovitev, pobud, stališč in nalog, kar vse navadno napravi iz resolucije, ki je pismeni izraz takšnega dogovora, ne le za »preptostega človeka«, ampak tudi za marsikaterega člana »naprednih subjektivnih sil«, danjih resolucijah največ in to povsem po .nepotrebnem, saj je dogovor utemeljen že s samimi družbenimi razmerami, ki ga terjajo ali so ga izsilile. Na kraju pa bi morali vsak dogovor skleniti s programom konkretne aktivnosti organov in ljudi, z nekakšnim razdelilnikom nalog in opredelitvijo odgovornosti za njihovo uresničitev, ter določiti rok, do katerega jih je treba izpolniti. Ves ta »recept« ni nič drugega kot le nepopoln opis slehernega človekovega organiziranega prizadevanja, da bi dosegel ta ali oni uspeh. Zato se povsem brez potrebe sprašujemo, zakaj »razkorak med besedami in dejanji« — ko pa dejanj niti ne organiziramo. Organiziramo samo zbiranje besed! VINKO BLATNIK iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii-tiiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiniiniiiiiniiiinniiiimitniiiiiintiiiiiiiiin mnnii iiiiiHUiit: DE: Koliko ste v prizadevanjih za nadaljnji razvoj samoupravljanja v upravnih organih in pravosodju uspeli in kakšna bodo ta prizadevanja v bodoče? TONE KLEMEN: Samo- upravljanje v upravnih organih in pravosodju je bilo iz najrazličnejših vidikov prisotno v celotni dejavnosti RO kakor tudi njegovega pododbora. Čeprav narava dela in položaj upravnih organov in pravosodja pogojujeta nekoliko drugačne rešitve -samoupravnih oblik, je sindikat vedno zastopal stališče, da ni razlogov za bistveno ločevanje položaja delovnih ljudi v upravnih organih in pravosodju od drugih delavcev. V prepričanju, da spreminjanje družbeno eko-■ nomskega položaja delovnih ljudi zaposlenih v upravi in pravosodju pomeni hkrati njihovo zavestno vključevanje v tokove konkretne družbe, je sindikat vedno povezoval svojo aktivnost tudi z nadaljnjo graditvijo sistema samoupravljanja v upravi in pravosodju.. V letu 1968 so organi tega sindikata razvili živahno aktivnost ob pripravljanju različnih gradiv in predlogov za spremembo zakona o samoupravljanju v upravi in pravosodju. Poleg konstruktivnih prispevkov za normativno dograjevanje samoupravnega sistema na realnih temeljih, so bila naša prizadevanja usmerjena tudi v nadaljnje razvijanje, in uveljavljanje sistema v praksi. K temu sodijo tudi prizadevanja za zagotovitev ustrezne materialne baze upravnih in pravosodnih organov, ki so v letu 1969 ponekod že dala konkretne rezultate. Vse to, zlasti pa naraščajoči občutek delavcev, zaposlenih v upravnih organih in pravosodju, da je le z njihovim sodelovanjem mogoče uspešno razreševati probleme, kaže na to, da smo na pravi poti in da je s ■ temi prizadevanji treba nadalje- ■ vati tudi v naslednjem letu. DE: Vaš sindikat je v minu- • lem obdobju zasnoval obsežne akcije v zvezi z družbenim dogovorom o vrednotenju dela družbenih dejavnosti ter upravnih in pravosodnih organov, kakor tudi akcije v zvezi z notranjo delitvijo dohodka na teh področjih. Kakšne uspehe ste dosegli in kaj je to pomenilo za delavce, zaposlene v teh službah? TONE KLEMEN: Te akcije so bile za upravne in pravosodne organe toliko pomembnejše tudi zato, ker so bili do nedavna, navzlic veljavnim predpisom, številni upravni pa tudi pravosodni organi financirani po načelih administrativno-pro-računskega poslovanja. Le redko so upravni in pravosodni organi dobili sredstva v odvisnosti od svojih delovnih organov in od obsega nalog, ki jih izvršujejo na osnovi predpisov in delovnih programov skupščin ter politično izvršilnih organov. Sredstva so pokrivala le najnujnejše osebne dohodke in materialne stroške. Razumljivo je, da v takih razmerah ni mogoče samoupravno odločati, način financiranja pa je močno oddaljen od načel družbenega vrednotenja dela teh dejavnosti. To konkretno situacijo je imel pred očmi sindikat, ko se je lotil akcije družbenega dogovarjanja o osnovah in merilih za vrednotenje dela in zato ni slučaj, da je akcija vzbudila tolikšno zanimanje. Čeprav določbe Temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah ne veljajo za upravne in pravosodne organe, je bila Izvršnemu svetu Skupščine SRS predlagana sklenitev družbenega dogovora o vrednotenju dela republiške uprave. Sindikati so dali pobudo tudi za zagotavljajo vseh sestavin dohodka, pa moramo priznati, da zagotavljajo osebni dohodek na višini slovenskih poprečij, materialne stroške, v mnogih primerih pa tudi minimalna sredstva za sklade skupne porabe in sredstva za amortizacijo. DE: Mimo nadaljnjega razvoja samoupravljanja, oblikovanja in delitve dohodka je vaš odbor opravil še dve veliki akcijski nalogi. Proučili ste delovne in življenjske razmere delavcev v organih za notranje zadeve in delovne in življenjske pogoje carinskih delavcev. Kakšne so ugotovitve? GEZA ČAHUK: Analize življenjskih in delovnih razmer v teh dejavnostih smo se lotili zato, ker je treba probleme, ki jim naša družbena skupnost v zadnjem času ni posvečala dovolj pozornosti, oziroma jih ni sproti reševala, čim prej rešiti. To pa so zlasti nizki osebni dohodki, neustrezno vrednotenje prekomernega dela, ponekod zelo slabe delovne razmere in posebno v organih za notranje zadeve veliko pomanjkanje stanovanj. Predlogi in stališča pododbora za rešitev najbolj perečih problemov so bili jasni in konkretni ter jih je sprejelo predsedstvo RO našega sindikata v »Spomenici o delovnih in življenjskih razmerah delavcev v organih za notranje zadeve« in v »Ocenah in stališčih o delovnih in življenjskih razmerah delavcev v carinski službi na območju SRS«. Ob zaključku redakcije MNENJA IN STALISCA REŠITVE TRENUTNO NI! Zdravstveni zavodi razpeti med vprašanjem in grožnjo Zdravstveni zavodi se pri reševanju kadrovsko problematike vse če-šče ustavljajo pred vprašanji, kako opredeliti posamezna dela zdravstvenih delavcev, ker so določila TZDR nejasna. Zelo pogosito delajo zdravniki specialisti, ki so redno zaposleni v bolnici, tudi v zdravstvenem domu. Tak zdravnik specialist ima ordinacijo v zdravstvenem domu npr. dvakrat tedensko po 2-3 ure. To pa ni domena zdravnikov specialistov marveč tudi ostalih zdravstvenih in celo nezdravstvenih delavcev. Primer: kinooperater, ki pride »po urah« v zdravstveni zavod opravljat enkrat oz. dvakrat tedensko po nekaj ur svoje delo. Takšna dejanska stanja pa Je glede na sedanje predpise s področja delovne zakonodaje nemogoče obravnavati v obliki pravnih institutov, ki jih pozna sedaj veljavni TZDR. Najbolj primerna rešitev teh situacij bi vsekakor bila delovršna pogodba. Delo je manjšega obsega, saj se opravlja npr. dvakrat tedensko po nekaj ur, vendar je trajnega značaja, Saj traja vse leto ter tudi presega pojem 30 dni, pa naj ga vzamemo preračunano v ure tudi v maksimalni dolžini. Zaradi teh zadnjih naštetih karakteristik navedenega dela po sedanjih določilih ni takšno delo možno šteti za delovršno pogodbo. Ce torej to ni delo, za katero bi lahko sklenili delovršno pogodbo, ga zato nekateri smatrajo kot delo z nepolnim delovnim časom v smislu novih določil 43. a člena TZDR. Smatram pa, da takšna oblika dela nima karakteristik delovnega razmerja. U ga uvaja 43 a člen. Zakon v omenjenem členu govori o dais-mem razmerju, katerega izje-Ir Voj sklene nekdo, ki je zaposlen *.o s polnim delovnim ča-soes ^andar Je takšno razmerje za-Korrja značaja, saj se mora de- lovno mesto vsakih 6 mesecev znova razpisati, dokler ga ne zasede kandidat, ki je nezaposlen ali je le delno zaposlen. Ce pa zakon govori torej o delovnem razmerju, se mora delo opravljati najmanj v petih delovnih dneh v tednu. V našem primeru pa se delo opravlja enkrat oz. dvakrat tedensko po nekaj ur. Zato zgoraj opisanega dejanskega stanja ne moremo obravnavati v smislu določil 43. a člena TZDR. Nekateri zdravstveni zavodi iščejo izhod iz zagate v pog dvema zavodoma (npr. bolnica z zdravstvenim zavodom). Pogodba določa, da npr, bolnica oziroma njen specialist opravlja v zdravstvenem domu dvakrat tedensko specialistično službo, zdravstveni dom pa plača bolnici primerno vsoto denarja. Takšna oblika medsebojnega dogovarjanja med dvema zavodoma ni v nasprotju s predpisi in predstavlja vsekakor realno osnovo za reševanje pereče problematike zdravstvenih domov. Vendar problem ne nastane, ko želi bolnica realizirati takšen dogovor. Iz prakse vemo, da so kadri v bolnici za svoj redni delovni ičas preobremenjeni, da to (postransko) dejavnost bolnice opravljali v »delu preko rednega delovnega časa«, pa je že pojmovno neizvedljivo, če že ne nasprotuje določilom TZDR. Le v zelo redkih primerih bi prišla v poštev takšna rešitev. Kot vidimo, vprašanja specialističnih ordinacij v zdravstvenih domovih in druga podobna dela zdravstvenih in ostalih delavcev ne moremo obravnavati v okviru _ obstoječih predpisov, zato bi bilo potrebno v smislu pooblastil, ki jih ima republika (Zakon o spremembah in dopolnitvah TDZR čl. 9 in č). 32) to vprašanje urediti z ustreznim republiškim predpisom. Naj- bolj primerno bi bilo, če bi se to dejansko stanje obravnavalo v okviru delovršne pogodbe, saj že pb naravi dela predstavlja dogovarjanje med zainteresiranim delavcem in zdravstvenim zavodom temelj za oblikovanje bodočih sestavin takšnega dela. Sam zakon tudi pravi, da se vprašanje sprostitve delovršnih pogodb lahko nanaša »na posamezne panoge in dejavnosti«. V soglasju z obstoječim pooblastilom, ki ga daje zvezni zakon republikam, bi se lahko tekst bodočega republiškega predpisa glasil: »Zdravstveni zavodi lahko sklepajo, pogodbe o delu preko 30 dni v posameznem koledarskem letu za posamezne dejavnosti, če takšno delo predstavlja manjši obseg, pa ni potrebe, da bi odprli delovno mesto s krajšim delovnim časom«. Na ta način bi obšli vso pravno ekvilibristiko, ki jo mora danes uporabljati vsaka kadrovska služba v zdravstvenem zavodu, če ^ do neke mere obstoječa dela v zdravstvenem zavodu uglasiti na določila tako zelo bd dejanskih potreb zdravstvenih zavodov odmaknjenega zakona o delovnih razmerjih. Nujno potrebno bi' bilo, da pristojni organi čimprej izdajo republiške predpise s področja delovn'’i razmerij^ ki bi zagotavljali zdravstvenim 'zavodom obravnavanje obstoječih dejanskih stanj v okviru zakonitih predpisov. Sedaj so zdravstveni zavodi pri reševanju kadrovske problematike razpeti med Predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti je obravnavalo predlog resolucije o družbeno-ekonomskih izhodiščih za oblikovanje dohodka in kritje potreb splošne potrošnje v letu 1970, ki ga je pripravil izvršni svet skupščine SRS. Stališča predsedstva bomo v prihodnji številki objavili v celoti, tokrat posredujemo le nekatere pripombe 1 k projekcijam financiranja šolstva, zdravstva in kulture. Menili so, da bi kot osnovo za izračun skupnih osebnih dohodkov za področje vzgoje in izobraževanja morali služiti poprečni osebni dohodki v letu 1969, ne pa leto 1968 ter k temu prišteto 13 % povišanje. Do avgusta letos so namreč poprečni osebni dohodki že dosegli indeks 116. Izrekli so se tudi proti načelu zamrzovanja sredstev v skladih leta 1970, saj se jim zdi to načelo krivično in v nasprotju z načelom skladnega razvoja, zapisanim v zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja. Nesprejemljivo pa je tudi neupoštevanje nadurnega dela v šolstvu, ki izhaja iz zakonsko predpisa-' nega dela in predstavlja v šolstvu kar 10 % vsega dela. Ob razpravi o financiranju zdravstva so med drugim ugotovili, da mora na ravni komunalnih skupnosti priti do soočenja zdravstvenih pravic občanov, zdravstvenih stroškov in materialnih zmogljivosti, saj bi šele takrat lahko ocenili, kaj pomeni predlagana prispevna stopnja 5,2 °!o iz osebnega dohodka. Ce bo denarja premalo, je treba povedati, kaj opustiti. Pavšalno financiranje pa ni več vzdržno, ni niti v skladu z reformo niti z interesi potrošnikov. Zdravstvo ne more nositi odgovornosti, če se bodo podražile zdravstvene usluge zaradi zunanjih vplivov, niti ne more tega bremena še naprej prevračati na osebne dohodke. Osebni dohodki pa že dve leti zaostajajo pri kadru s srednjo in višjo izobrazbo za drugimi družbenimi dejavnostmi za 25%, za gospodarstvom pa celo za 30 %, Glede financiranja kulture, za kar v dosedanjih kvantifikacijah resolucije ni nikakršnih predvidevanj (zajeta je v proračunih), pa so poudarili, da sanacija materialnega položaja kulture z dodatnimi 20 milijoni din nikakor ne pomeni tolikšnega stroška, da bi še naprej tvegali politično škodo, ki jo povzroča neurejen materialni položaj kulturnih institucij. Predsedstvo je tudi menilo, da bi v resoluciji morali jasno zapisati prioriteto področij glede učinkovitejše sanacije, a ta naj bi bila: vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, pokojnine, kultura. Sploh je tudi premalo poudarjen kot cilj skladen razvoj različnih področij družbenega dela. In ugotovili so tudi, da je resolucija v svoji dikciji vse preveč proračunska in vse premalo sloni na poslovnih odnosih. sklenitev družbenega dogovora o vrednotenju dela upravnih in pravosodnih organov ljubljanskih občin in mesta in so v tem postopku aktivno sodelovali. Izkušnje in rešitve smo posredovali tudi drugim občinam v SRS. Za upravne in pravosodne organe ter njihove samoupravne strukture in sindikalne organizacije je bil »Katalog«, v katerem je posebno mesto posvečeno tudi upravnim in pravosodnim organom na vseh nivojih, spodbuda za nadaljnja pri- vprašanjem,!kak(>poiS'lcatl »luknje«7 zadevanja pri reševanju kom v dosedanjem zakonu in metf grož- pleksne problematike dohodka njo, da bodo njihove rešitve oce- oziroma sredstev, potrebnih za njene kot nezakonite, nogodh-' r- veijavijene zdravstveni zavod oz. njihovo normalno delovanje, odgovorna 'služba pa povrhu še ka- Čeprav ponekod sredstva* ki znovana za svoja prizadevanja, da s0 upravnim in pravosodnim or-rešitev, ki Je trenutno ni. A. ZALAR ganom priznana* še vedno ne bi našla DE: V svojem programu za prihodnje obdobje predvidevate tudi konference osnovnih organizacij sindikata v republiških upravnih organih, v organih za notranje zadeve in konferenco osnovnih organizacij sindikata carinskih delavcev. Kaj si obetate od teh konferenc in kakšna naj bi bila njihova vloga? GEZA CAHUK: Gre za ustanavljanje konferenc osnovnih sindikalnih organizacij v takih dejavnostih, ki imajo veliko skupnih problemov. Namen je predvsem v tem, da bi konferenca, kot stalni organ osnovnih organizacij sindikata, obravnavala vsa pomembnejša vprašanja, ki so skupna in terjajo enotno reševanje. Posamezne osnovne organizacije sindikata so pri reševanju takih vprašanj največkrat neenotne in prernal učinkovite. Konferenca naj « jih povezala, predvsem pa P’ lahko v taki obliki bolj kvaH" ficirano obravnavali skup*1" vprašanja ter predlagali ustreZ' ne rešitve. Zdi se mi potrebi-podčrtati, da pri tem ne gre ^ ustanavljanje nekih novih ^ rumov«, pač pa za obliko de* osnovnih organizacij sindikat3’ da bo le-ta bolj učinkovit DE: Kakšen program ima vaS pododbor za prihodnje ob' dobje? GEZA CAHUK: Naše naloš? so začrtane že v programu sindikata delavcev družbeni® dejavnosti, ki je bil sprejet na sedmi plenarni seji. Pododbor si bo še vnaprej posebej prizf deval za sistemsko ureditev ob' likovanja dohodka v upravni® in pravosodnih organih, za s Ide' panje družbenih dogovorov 0 oblikovanju dohodka. Kar zaoe' va notranjo delitev se bomo za' vzemali za izvajanje »Kataloga*’ na samoupravnem področju P bomo aktivno sodelovali pri z3' konskem urejanju tega vprašaj nja. Začeli bomo tudi V prak? uveljavljati novelizirani TZDh’ to je samoupravne dogovore zla' sti v manjših delovnih sko?" nostih, ki naj bi delno nadoffl6' stili notranje samouprava® akte. S tem želimo olajšati f® tudi poenotiti napore delovni® skupnosti pri urejanju in d«' polnjevanju internih sam^ upravnih aktov. V načrtu ima' mo, da v pravosodnih organi® pobliže spoznamo in analiziram® samoupravljanje, oblikovanje >® delitev dohodka ter da s odel®' jemo v razpravah o reformi P®3' vosodnega sistema. -or Na 10 cieero • KOČEVJE V delovnem kolektivu Industf' je transportnih sredstev »Itas« čevje, ki se uvršča v vrsto tiitg delovnih organizacij v občini* dosegajo zadovoljive proizvodne poslovne uspehe, so pred ^aS°«a4 uvedli nov sistem nagrajevanj^ Zaposleni v neposredni proizvo® nji s takim načinom niso bili z* dovoljni in so že nekaj časa op£ zarjali na to, da je nujno potre® no sistem izpopolniti. Ker pa stojni organi v podjetju niso teg upoštevali, so minuli teden ** nekaj ur prekinili delo. Sklic®® je bila izredna seja delavskeg sveta, na kateri so novi način ® grajevanja razveljavili in se ® ločili, da bodo osebne dohod*. izplačevali po starem sistemu. ^ rektor podjetja Franc Rudi je 0 stopil, za vršilca dolžnosti dir® torja je bil imenovan sekret podjetja dipl. pravnik Franc S® D. V. 0 RAVNE NA KOROŠKEM Sodelavci železarne bodo tudi letos kupili sadje za ožin®*j co prek sindikata po dokaj ni* ceni. Številni zasebni kmetje ^ kmetijske zadruge s korošk®*, področja so že ponudile sindik*^ železarne, da jim preskrbijo sa® po nizkih cenah. Jaboike in . ške bodo lahko železarji kupi® 35 do 70 par za kilogram. V.B* 0 PODVELKA gt Skupščina občine Radlje g. Dravi je sklenila, da lahko ^ j. varni lesovine in lepenke v velki do kritja izgube izplačnJ^, le omejene osebne dohodke, k® rih višino bodo določili nakna®j. znano, je tovarna v ^ leti zašla v hude se še ni nsP Kot je velki pred žave, iz katerih rešiti. V« **’• 0 VELENJE V Velenju so sredi kadrov*3 s priprav na občni zbor občinsBj, sindikalnega sveta, ki bo deC'e. bra. Kadrovska komisija občin8 .)j ga sindikalnega sveta je priPr3„v» predlog kandidatne liste za ** j-vodstvo OSS Velenje. O tem *0. pravljajo vodstva občinskih rov, pozneje pa bodo g°'' jj> o tem še na seji predsedstva plenuma OSS Velenje. Predlog kandidatne liste $-\e' vodstvo sindikalnega sveta »Ljl nje bodo poslali v razpravo ,3, osnovnim organizacijam sindl»,’(j> ki bodo tudi imele možnosL -vplivajo na zamenjavo nih kandidatov. 81 »"iSf • RIBNICA ^ Vzporedno s preusmerjanj^,, proizvodnje je delovni Kolektiv j, dustrije stavbnega pohištva Ribnica, ki ima obrate v L«8" ju potoku, Sodražici, Dolenji v»8 jj,# Ribnici, tudi pričel odpirati ‘i’ skladišča po državi. Sedaj taka skladišča že v Beogradu, j,,, šu. Slavonskem Brodu in v tgD kovclh Podatki o poslovanju ,,3-skladiši kažejo, da ko bila devanja na tem področju P” je® upravičena, kajti prodaja 13 »gj® skladišč se iz leta v leto pny l4jt' in to za okoli SO*!* letno, v * jjo nih prodajnih skladiščih “ pU' kupci vse proizvode stavbneg® 0p-hištva, ki jih proizvajajo last,,«o3< rati podjetja in tudi pr«w ostalih tovrstnih podjetij. t0\t' Da bi pri kupcih svojih P vodov spodbudili večlt intev® ,pl' čimprejšnje plačilo, dajejo v m lesu« gospodarskim organi*8®^« popust za 3 odstotke, če P* kupljeno blago v roku 15 “S" o®' popust za posamezne kupce n^ čane ne velja. PODOBE NAŠEGA ČASA — Tu zgoraj se Je premalo spoštovalo mnenje baze. To je bila nepopravljiva napaka, ki bi lahko imela usodne posledice za razvoj demokratičnih odnosov tako na različnih nivojih samoupravnega dogovarjanja kot v različnih asociacijah združenega dela. V strpnem in odkritem pogovor^ pa se je spoznalo, da je nastalo situacijo mogoče razrešiti samo po poti demokratičnega in odkritega soočanja mnenj in ustvarjalnega dialoga, po poti enakopravnega sporazumevanja. Hvala lepa! — Želi še kdo besedo? Ce ne, bi jaz sejo zaključil in predlagal, da se spoznanja tQ-variša Marjana zaradi izredne teže v sedanji situaciji vključijo v integralni del resolucije In aktualne politične platfor-rne. Je kdo proti? Nihče! Zaključujem sejo. * * * — Kakor vidimo, tovariši, se Je zgoraj odkrito spoznalo in upoštevalo, da se je premalo gledalo na to, kaj misli baza. To je nedvomno Izraz visoke stopnje razvoja naših demokratičnih odnosov, hkrati pa ustvarjalen prispevek - k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in uresničevanju načela delitve dohodka po doseženih rezultatih dela. Tudi mi smo zdaj zato dolžni iz vsega potegniti politične konsekvence. Mislim, da se vsi strinjamo z osnovno ugotovitvijo gradiva, da je nastalo situacijo mogoče rešiti samo po poti demokratičnega in brezkompromisnega soočanja boja mnenj ter ustvarjalnega dialoga po poti enakopravnega dogovarjanja. v Je kdo proti temu stališču? Ce ne, smatram, da je s tem izražena tudi naša polna podpora resoluciji in celotni plat- ugodno politično atmosfero izkoristiti za ustvarjalno realizacijo osvojene resolucije. Vsak je dolžan potegniti ven tisto, kar se neposredno nanaša nanj, vsi pa se moramo diferencirati ob njeni osnovni konstataciji, ki pravi, da je mogoče nastalo situacijo razrešiti samo po poti boja mnenj in dialoga. Se strinjate s tem stališčem? Hvala lepa! Vesel sem, da smo enotni že glede osnovnega izhodišča, Preden zaključim sejo, vas še prosim, da resolucijo do prihodnjega sestanka dobro preštudirate, ker bo šlo za resne stvari. Skrajni čas je že, da dokončno iztrebimo iz naših vrst različne ultraradikalne in anar- Štafeta formi za konkretno akcijo na terenu, s čimer je tudi v polni meri zagotovljena obnova za razrešitev najbolj perečih problemov na sedanji stopnji našega družbenega razvoja. Predlagam, da gremo z akcijo v tem smislu tudi na teren. Se strinjate? Hvala! Zaključujem sejo. • * * — Tovariši, pred nas se postavlja naloga realizacije sklepov, resolucije kakor tudi celotne platforme. Kakor veste, se je končno spoznalo, da je veliko stvari odvisno tudi od tega, kaj misli baza, ne samo od tega, kaj misli vodstvo. Mislim, da smo to zaupanje vsekakor dolžni upravičiti in hosindikalistične sile, ki škodujejo tako kratkoročnim kot dolgoročnim delovnim interesom delovnega razreda. • « * — Časa za študij in realizacijo ste imeli tri tedne. Več kot dovolj! Upam, da ste našli tudi sebe notri, kajti še posebno je bilo poudarjeno, da je treba platformo realizirati na vseh nivojih, od baze do vrha. Seveda pa je treba prej iti samokritično vase, se razume. Kdo želi besedo? — Mene že ni notri, tovariš sekretar? — Si prepričan, Janez? Si dobro premislil vse? — Dobro, vendar kljub temu vsega ne razumemo Za re- formo sem, če je reforma: za boljše delo — več denarja! Ne vem pa, kaj je to »birokratsko etatistične sile«. Veliko ne razumem ... — Kje že delaš? — Orodjar sem v Splošnem kleparstvu. — O, pa to je naravnost imenitno! Seveda sl notri, kako ne! Ce ne drugje, si v popravljalnem pojmu našega delavskega razreda, mislim pa, da si še kje. Tvoj glas zelo veliko pomeni. Torej, za reformo, praviš, da si; če si za reformo, si pa tudi še za vse drugo, a če nisi, pa še boš, ko boš vse razumel. Jasno, izobrazbe si potreben, splošne družbene razgledanosti. N 9, pomagati ti je seveda treba, pomagati z vključitvijo v večerni izobraževalni sistem prek krožkov. To se bo takoj storilo! Kdo želi besedo? — Tudi mene ni notri, tovariš sekretar, jaz nimam nobenega masla na glavi! — Fantje, tako se pa ne bomo šli. Kolikor jaz vem, je linija, da smo vsi nekje notri in pika. Na vsak način se je treba najti. Pa pojdimo po drugi poti: naj se javijo tisti, ki jih resolucija zajema! Molk! — Kaj naj pa zdaj storim, tovariši! zastoka sekretar. — Nazaj jo pošljimo! predlaga več glasov hkrati. — Kaj pa naj rečem? — Kakor običajno: naslovnik neznan. — Podobno, kot dela pošta, tovariš sekretar! VINKO BLATNIK DOPISNIKI POROČAJO • DRAVOGRAD Razprave o kmetijstvu s:sr;rp,?sf takšne posvete v vseh krajih in vaseh v občini da bi tako lahko (Sun popolneje analizirali položaj te panoge in nakazali splošne rešitve. • KOČEVJE Kaj bo s kočevsko progo? PROBLEMI DELAVCEV INVESTICIJSKIH BIROJEV TRBOVLJE, ZAPOSLENIH V TUJINI TEMELJITA OCENA I V delovnem kolektivu rudnika rjavega premoga Kočevje predvidevajo, da imajo ob sedanjem načinu izkopavanja premoga zalog za 4 ali 5 let. Prav zaradi te ugotovitve so že nekaj časa v teku priprave za preusmeritev proizvodnje. Po vseh dosedanjih predlogih naj bi preusmerili proizvodnjo v Izdelavo keramičnih ploščic. Raziskave na tem področju so pokazale, da surovine ustrezajo takemu načinu proizvodnje. Prvi okvirni izračuni, ki pa niso dokončni, kažejo, da bi gradnja take tovarne z vsemi stroji veljala nekaj nad 49 milijonov dinarjev. Nekaj pa bi potrebovali tudi za obratna sredstva tovarne. V tej tovarni bi zaposlili okoli 200 oseb, to bi bilo le dve tretjini od sedanjega števila zaposlenih pri rudniku. Poleg težav s preusmeritvijo proizvodnje, kajti za te namene primanjkuje finančnih sredstev, Imajo kočevski rudarji tudi trenutne težave, in sicer, plačevanje Izgube na kočevski železnici. Prve razprave o tem so pokazale, da niti rudnik niti občina niti ostale delovne organizacije ne morejo poravnati obveznosti železniškemu^pod-jetju. Zato je te dni obiskala posebna delegacija predsednika republiškega izvršnega sveta SRS Staneta Kavčiča In ga seznanila s tem težavnim vprašanjem. Železnica namreč' zahteva plačilo dolga, sicer bo prisiljena ukiniti progo. *vd • ŠENTILJ PRI VELENJU Za občinski praznik nova šola Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku občine Velenje Je bila v partizanski vasici v Šentilju pri Velenju. Ob tej priložnosti so izročili namenu tudi novo šolsko pošlopje, ki so ga zgradili s pomočjo občine Velenje, TIS Velenje In nekaterih delovnih kolektivov prav v letu, ko slavi organizirano šolstvo v tej vasi 150-letnico delovanja. Šentilj pa Je letos povezala z Velenjem tudi modernizirana in asfaltirana cesta, pri urejanju katere so opravili Velenjčani skupaj s Scntilj-čanl nad 3 • ŠOŠTANJ V »Zarji« večji promet kot lani V trgovskem podjetju Zarja v Šoštanju dosegajo letos za okrog 8 •/« večji promet kot lani. Tako bodo letos ustvarili okrog 7,500.000 dinarjev realizacije, in sicer samo v štirih poslovalnicah. V zadnjem času je šoštanjsko trgovsko podjetje Zarja uredilo samopostrežno trgovino, zdaj pa pripravljajo preureditev poslovalnice Manufaktura na Glavnem trgu. V primernejše prostore želijo preseliti še prodajalno konfekcije. (VS) • SLOVENJ GRADEC Seja zbora delovnih skupnosti Te dni se Je sešel na drugo sejo zbor delovnih skupnosti skuitščine občine Slovenj Gradec. Odborniki zbora delovnih skupnosti so skupaj s predstavniki delovnih organizacij razpravljali o dosežkih slovenjgraških delovnih kolektivov v prvih devetih mesecih letos, posebej pa tudi o težavah, s katerimi se srečuje čedalje več delovnih organizacij iz Mislinjske doline. • RAVNE NA KOROŠKEM Predlog za analitsko službo Svet za industrijo In obrt skupščine občine Ravne na Koroškem je priporoča predsedstvu občinske skupščine, da organizira v okviru uprave analitsko službo, ki bo lalvko podrobno in sproti spremljala gibanje gospodarstva v Mežiški dolini. U. M. DOLENJSKI SINDIKATI V AKCIJI ZA: POMOČ ZAPOSLENIM V TUJINI llllllllIIIIIlilllllllllllllllllllllilllllM j Koristno. j posvetovanje B Inštitut za javno upravo In delovna razmerja bo priredil v Ljub-M Ijanl od 4. do 6. novembra posvetovanje o osnovah za avtomatsko H obdelavo podatkov v javni upravi in družbenih službah. Na posve-H tovanju, katerega namen je, da na enostaven in lahko dojemljiv 1 način seznani udeležence z delovanjem elektronskih sistemov, z i možnostmi njihove uporabe v javni upravi in družbenih službah P ter z nekaterimi organizacijskimi vprašanji, ki jih je v zvezi s tem = potrebno rešiti, bo razen domačih strokovnjakov predaval tudi S ugledni nemški znanstvenik Iz Zavoda za racionalizacijo Javne = uprave v KSlnu dr. Werner Jahnig. s udeleženci posvetovanja bodo poslušali naslednja predavanja: H splošni pojmi o avtomatski obdelavi podatkov in področjih uvajanja 1 avtomatizacije v javni upravi in družbenih službah; prednosti avto-P matske obdelave podatkov za javno upravo (Izkušnje iz nekaterih jš evropskih razvitih držav, zlasti ZR Nemčije in Skandinavije); elek-P tronski sistemi za obdelavo podatkov; sredstva višje in visoke meha-W- nizaclje, uporabljiva v Javni upravi in družbenih službah ter njihove 9 zmogljivosti v primerjavi z avtomatskimi sistemi; tehnika elektron-U ske obdelave podatkov; organizacijske zahteve in možnosti za upo-1 rabo elektronskih sistemov na področju javne uprave in družbenih B služb; problematika Izobraževanja strokovnega osebja za avtomatsko P obdelavo podatkov ter avtomatska obdelava podatkov v družbenih IS službah, zlasti na področju socialnega zavarovanja. Udeleženci posvetovanja bodo videli tudi kratke informativne 1 filme s področja avtomatske obdelave podatkov, razen tega pa bodo P dobili tudi informacijo o republiškem elektronskem računskem 3 centru v Ljubljani. , , „ , . .... g Udeležba na posvetovanju ne terja nikakršnega tehničnega pred-1 znanja, ker gre predvsem za to, da bi se funkcionarji in drugi s vodilni upravni delavci, ki niso tehnični strokovnjaki, seznanili i s problematiko, do katere prihaja v procesu uvajanja avtomatizacije B na področju javne uprave in družbenih služb. I, K". V nekaterih občinskih sindikalnih svetih na Dolenjskem razmišljajo o posebni delegaciji dolenjskih sindikatov, ki naj bi obiskala naše delavce na tujem. K temu jih je spodbudUo dejstvo, da je prav z Dolenjske veliko ljudi zaposlenih v tujini. Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu, ki deluje za območje šestih občin: Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, se je v devetih mesecih letos iz teh občin zaposUlo v tujini, večinoma v Zahodni Nemčiji, 452 ljudi. Največ jih dela v elektro industriji OSRAM v Berlinu, pa pri nemških železnicah, v avtomobilskih tovarnah DEUTZ v Ulmu in AUTO-UNION v Ingolstadtu in drugod. Skupno pa Je bilo ob koncu septembra letos s tega območja zaposlenih v tujin) 894 ljudi. Tu pa so seveda zajeti le delavci, ki so se v tujini zaposlili v zadnjih -letih prek tega zavoda, sicer pa je z Dolenjske v tujini zaposlenih še veliko več ljudi, ki so dobili zaposlitev mimo zavoda za zaposlovanje. Od teh 894 registriranih jih je največ v Zahodni Nemčiji — kar 898 — sledijo pa Avstrija, Švica, Francija ter Švedska in Italija. Med vsemi v tujini zaposlenimi je kar 700 ali več kot tri četrtine nekvalificiranih delavk in delavcev, predvsem kmečkih fantov, ki so šli v tujino zlasti zato, da bi si prislužili kakšen kmetijski stroj. Polkvalifi-ciranih in priučenih za določeno delovno mesto je 41, kvalificiranih pa 130. Strokovnih kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo pa je le 24. Vsi ti so v glavnem zaposleni v nemški kovinski industriji, ženske pa v elektro in tekstilni industriji. Trenutno imajo na novomeškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih še 40 novih kandidatov, ki se želijo zaposliti v tujini, medtem ko imajo ponudb od tujih delodajalcev le 35. Pogosto se za ta delovna mesta zanimajo že zaposleni delavci v dolenjskih tovarnah, ki bi radi več zaslužili in si hitreje izboljšali svoj življenjski standard. Seveda so med njimi tudi kvalificirani delavci, ki želijo na delo predvsem v nekatere boljše zahodnonemške tovarne. Na zavodu teh prošenj sicer ne rešujejo, vendar se dogaja, da taki delavci dobijo delo v tujini mimo zavoda. Številna tuja podjetja objavljajo namreč razpise za prosta delovna mesta v našem dnevnem časopisju, nanje pa se običajno prijavijo že zaposleni. Tak primer imajo prav zdaj, ko se je na razpis strojne-tovarne OERLIKON iz Ztiricha prijavilo tudi osem delavcev iz železo-livarne in strojne tovarne »RELT« v Črnomlju. Zavod za zaposlovanje Jih sicer ne bo obravnaval, vendar si taki delavci običajno poiščejo pot do zaposlitve v tujini mimo zavoda bodisi direktno prek nemškega konzulata v Zagrebu bodisi kako drugače. Seveda potem domača podjetja po nedolžnem krivijo zavod za zaposlovanje, da pošilja delavce v tujino. Res pa Je, da taki očitki prihajajo v glavnem le iz tistih delovnih organizacij, kjer imajo de-« lavci izredno nizke osebne dohodke, kot ie npr. »BELT« v Črnomlju. Na vprašanje, kako je z zaposlovanjem staršev mladoletnih otrok, nam Je svetovalec za zaposlovanje v tujini pri novomeškem zavodu za zaposlovanje JOŽE MRZLAK povedal, da od vsakega zahtevajo najprej potrdilo Centra za socialno delo o urejenem varstvu družine. Prav zato so na tem območju tudi redki primeri, da zaposleni v tujini potem ne skrbijo za družino in druge ožje svojce v domovini. Ce pa do takega primera le nride, ga rešijo preko uprave podjetja, v katerem je tak brezbrižnež zaposlen. Ob vsem tem pa tovariš Mrzlak sodi, da bi bUo treba nasploh izbolj- šati stike naših predstavnikov z delavci v tujini, ker bi s tem pokazali tudi boljši odnos domovine do naših delavcev na tujem. On sam občasno sicer obišče večje skupine naših delavcev v posameznih krajih, predvsem v Zahodni Nemčiji, vendar sodi, da je to premalo in bi morali biti ti obiski pogostejši in bolj organizrani. In prav o tem zdaj razmišljajo dolenjski sindikati, kot smo zapisali že v uvodu. Ob koncu naj zapišemo še novost v zaposlovanju v tujini, ki jo na Dolenjskem že uvajajo. Tovariš Mrzlak nam je povedal, da bodo v prihodnje naše delavce pred zaposlitvijo v tujini doma najprej usposobili za določene poklice v raznih šolskih centrih. Tovarna DEMAG iz Duisburga že financira prve tečaje, v katerih bodo ti delavci dobili najnujnejše znanje iz poklica, ki ga bodo opravljali v tujini, naučili pa se bodo tudi jezika, da ne bodo imeli v tujini prevelikih težav. Tako pri Tehnični srednji šoli v Krškem že deluje prvi šestmesečni tečaj, v katerem je 30 mladih nekvalificiranih delavcev, ki se bodo po uspešno opravljenem tečaju zaposlili pri omenjeni tovarni, podoben oddelek bodo v kratkem odprli še pri novomeškem šolskem centru za kovinsko stroko, v katerem bo okrog 50 kandidatov za zaposlitev v tujini. Tak način zaposlovanja v tujini, bo po besedah tovariša Mrz-laka, nedvomno boljši od sedanjega, saj bo koristil tako delavcem kot delodajalcem. R. 9. Izobraževanje in kultura NAŠA TRIBUNA 0 dilemi: ALI NI RAZKORAK MED OSEBNIM IN DRUŽBENIM STANDARDOM ZA SLOVENSKO DRUŽBO ŽE PROBLEMATIČEN? , Obvladovati ravnovesje I :Tri vprašanja,našega uredništva in trije odgovori dr. LJUBA BAVCONA, dekana Pravne fakultete ljubljanske Univerze Š- 'S '?* ’ ^ 'j ^ /, • 'V .!*'• ; V.'t .7:' V'j ■ • • dt)9^a utemeljeno, se pii zdj .vprašanje, ali ni pri nas |državljan begat in družba'revna« % ’■ 1 •• ' i -'rV v- ..... . - . . # VPRAŠANJE: TOVariš dr: Bavcon, že na predzadnjem, junij- • zasedanju skupščine izobraževalne skupnosti SR Slove- ' »te med živahno., razpravo žhahno^azpravo .za ^i; pron imobilizaciji ne zdi se mi prav., če se človek vozi v avtu, njegov otrok pa hodi v šolo, ki se podira ali katere učitelji so demoralizirani zaradi družbene diskriminacije; ne zdi se mi prav, če zapravljamo denar, dokler smo mladi :a | ;4t'inačelne narave: Ali ne nastaja v naši slovenski družbi raz-| korak med osebnim in družbenim standardom že kar pro-| i‘# blematičefi? Na zadnjem zasedanju iste skupščine pred dnevi 9 v razpravi o potrebnih sredstvih leta 1970 za vzgojo in g: # izobraževanji v SRS. stel to vprašanje 'ponovili. -Vsekakor 9 pripisujete očitno tej dilemi velik pomen, zato me zanima, ® kje so za vas kot‘visokošolsltega'''učitelja, kot družbenega Ž 9 delavca in ne nazadnje kot komunista, tisti življenjski motivi, ^%"Ki^vks šilijo; si oselmb in javno zastavljate!to vprašanje? ODGOVOR: V mojem poklic- pomen tistih družbenih dejavni-hr in • Ttfdi- č:<>veško'' me • jo na- rast' in na usebnoeteo.obleta predvsem dve druž- Mkovanje. ljudi, dročji. Kot visokošolske- Obe dejavnosti, ki me, zapo- od predšolskega var- družbenega življenja, Iči jih'lah-vzgojeitja do visokega .ko razvrstimo pod pojem dniž- ...... .»»Mmm sr^st ualna zmogljivost, pa tudi člo- želimo posvečati največji, del osebnih jn. skupnih napo-Jjska. u^ugr^nost^p jšpga^vjšflko- . rov, potem . si moramo biti na ^šolskd ., izobraženega človeka,, ..jasnem, da so . razvoj, znanosti, ^•praktika in znanstvenega delav-' , izobraževanj^ .vzgoje,., kulture KTJ&SS tS. Sr nr«. c •" ' •. Zal pa moram ugr)tovit:. da so rte , družbene dejavnosti pri V.-' A ..prSžl|l5SipS|:: idomesti svojo majhnimi. • Moja druga . človeška in poklicna prizadetost .zadeva znan-,: stveno. — raziskovalna in praktična, .prizadevanja na širokem področju, ki mu pravimo socialna patologija. Gre za. znanstveno raziskovanje in za praktično preprečevanje takšnih; družbenih s.pojavov kot, so i kriminaliteta, nas v -zaostanku. Venomer in z vsakim predlogom za praktično ukrepanje naletimo vsaj na dvoje ovir — na, pomanjkanje znanja : in na pomanjkanje denarja. Obenem poslušam in berem - — npr. predsednika zveznega izvršnega sveta Mitjo Ribičiča — o tem, da v Jugosla-vijin porabimo več, kot prigo- ; alkohplizpm. samoapori. jn., po- spodarimo, da živimo v poprečju dobno.,Moram:,reČj,,da, je giba-, .bolje, kot bi smeli.glede na do-nje teh pojavov kar najtesneje hodkovne zmogljivosti našega povezano, z gibanjem nekaterih drugih, družbenih .področij, zlasti .pa na’ področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, socialnega varstva in zdravstva. Svoj čas se je 'zdelo in je bilo .nemara tudi res, da. šp ti pojavi odvisni, v prvi' vrsti od mate-. gospodarstva, gledanega v celoti. In .tako se mi dozdeva docela utemeljeno vprašanje, ali ni pri nas »državljan bogat in družba revna«, če se smem tako izraziti, S to prispodobo želim izraziti, samo to, da po . moji sodbi raste osebni standard ljudi pri i rialnib , ^aznoor, , v katere sp' nas prehitro, če ga seveda gle- dartip v.; odnosu . na rast stan-. darda .tfetjh, cl^ižberiih, dejavnosti, ki zadovoljujejo Skupne .družbene _ potrp.be. ' Uu^ef-P^taVljenjl;^ da iv, zda] ; negMi nl?mhn.,materialnih živ-tljeipsfeh razmer. Se naip. z,^- dsk^j^em .veduo. ,bp!j,.,odJ^k|, . ,'ddkler’Se čtovek '•vozi -veVtu,'njegov otrok pa hodi v šolo, • ki sc podira ... • ---.v; | 9 VPRAŠANJE: Sprya samo okvirno vprašanje ste na zadnji 9 seji skupščine RIS razčlenili v več vprašanj načelne narave. 9 Recimo,, da vašo misel pobovim: zakaj dopuščamo, da pri- # špčvijk od osebnega dohodka za izobraževanje in vzgojo pro-9 glasimo za obrčrnenitcv gbspodarštva. zakaj ne povemo, da 9 .inanjše, obremenje\ anje oscbnjii dohodkov pomeni manjši j, 0 družbeni standard Sloveneev, ne pa slovenskega gospodar-šiva? AH lahko razmlšijanje or teh vprašanjih nekoliko po- # drobheje razčlenite? : -....... > r • ■ .** -»k •? ODGOVOR: Ze -večkrat; ,sem , ?se vprašal; zakaj" jerpri-pas tako čsamo po sebi umevno, da pome- ,. . skupna vsota osebnih dohodkov je nesorazmerno visoka glede na skupno vsoto sredstev za družbeni standard... 9 VPRAŠANJE: Bili ste na omenjeni seji tudi bolj konkretni. A Dejali ste, da bi v skladu s tako zastavljenimi vprašanji j ® o ustvarjanju odnosov med osebnim in družbenim standar-@ dom morda kazalo, da tudi izvršni svet in skupščina SRS 9 premakneta svoje izhodišče o potrebi nespremenjenih obdav-® čitev za leto 1970. Kaj ste mislili s tem in na račun osebnega 9 standarda katerih plasti v Sloveniji menite, da bi se odnos 9 med osebnim in družbenim standardom lahko bolj uravno-9 vesii, če ne že leta 1970, verjetno vsaj v nadaljnjem obdobju ® saniranja razmer na vzgojno-izobraževalnem področju? ODG;OVOR: Tudi sam soglašam ..s f tem,' da gospodarstva, zlasti seveda njegove akumula-- ti vB&sti; itie bt smeli dodatno, obremenjevati, saj gre preprosto za td, da : ne žagamo veje, , na kateri sedimo. Mislil sem torej izrecno na to, da je treba za naše skupne potrebe v večji meri obremeniti naše osebne dohodke. Morebiti, bi morali., pri temi zavarovat: osebne dohodke tisti h s pl asti prebivalstva: ki. so pod ali-spri življenjskem minimumu. V ostalem pa bi bilo treba najbrž obremenijti sorazmerno vse naše ljudi, saj gre za skupne potrebe, ki jih moramo pokrivati solidarno vsi, ne glede na fo, če jih ta trenutno ima in občuti in oni ne, ali še ne. Tu se ne spuščam v razpravo o notranjih nesorazmerjih med osebnimi dohodki teh ali onih dejavnosti in poklicev. Ugotavljam, da je skupna vsota osebnih dohodkov nesorazmerno visoka glede na skupno vsoto sredstev za družbeni standard. Sodim, da brez spremembe tega nesarazmai-ja ne bo mogoče izvajati nadaljnjega programa sanacije na področju vzgoje in izobraževanja. ki pomeni samo dohitevanje drugih družbenih področij. Zato brez sprememb, za katere se zavzemam, tudi ne bp mogoče zagotoviti šolstvu potrebnega razvoja in modernizacije. Pri tem nisem razvoja znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva ‘itd. ni ti c meni!. čeprav so po mojem 'pre-,.pričanju,za relativno srečno žh[-‘ Ijehje naših ljudi'prav tolikšnega poniena kot, šolstvo. TRIKON TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE KOČEVJE © 9 ® © izdeluje ^ moške hlače moške suknjiče damska krila pletenine vseh vrst posteljno perilo NAJNOVEJŠI MODELI, UGODNE CENE Inles OKNA / V/RATA I^Rsa^l POLKNA PRODAJA NA KREDIT ribnica :■ g. . . - POROČAJO NAM /I , Toda tudi če sedanjem . sistemu, bi prispevke iZ ošebhitf'dfaShib dohodkov.- Zavedam se. ka- inijo večje obdavčitve osebnih j dohodkov večjo obremenitev go-'spodarstva.' Seveda' razumem mehanižem, zaradi katerega je pri nas to tudi, zares, tajko. f Povečane hodkov delovne organizacije vračunajo med^ stroške pbšlova--.nja - inv tako zvišujejo .cene ali pa:'zmanjšujejo svojo akumula-- tivnost. Bistveno i je,, da. Večja , obdavčitev >. osebnih •' dohodkov • prirhaš z* nobertb cano ne sme ■ poiheiiiti njihovega- znižanja. Pri iv,tem; se. zdi.: kakor ida' gte -za za-konltošt. ki,‘.-detelj e z močjo >na-«ravnega Zakona.,.Toda v resnici gre,:, preprosto za to. da smo pted leti -prejeli takšen ekonomsko ■,politienb sistem/po .katerem naj ase sredstva za državno.‘ upravo “incza tako, imenovane družbene službe, zbirajo pretežno ž .obdavčitvijo, osebnih . dohodkov, ,fšer hi sem -s izveden za i takšna vprašanja, se seveda - ne upam soditi o tem, ali je takšen sistem dober ali ne. Berem ,pa tu in tam mnenja nekaterih naših’ znanih ekonomistov, ki so pre-^‘pričanf, '''da' jč fet- sistem‘ slab, ‘med'drugim Zato." ker sili 'vse -ASsta. ki jih! reže krtih.- k spod-f 'bujan;jv hitre' rasti osebnih do-.•"'hodkrn’ ■■ ■f ^ 0 'v A ^ 'ostali pri se mi ždi rnpžno •doseči; da zvišane obremenitve osebnih dohodkov ne bi pomenile poviševanja cen oziroma zman j sevanj aakumul ati v-nbsti gospodarstva. Jasno je, da mislim pri tem na zaustavitev nesorazmerno hitre rasti oseb- ko nepopularno utegne biti to, kar sem pravkar povedal. Toda ■iHMifliMfiiiffliiiiiimiiigiiiiiiiimiiimiiiiiiBimiiuM Signal 'i' - - - ; c ,. , ■_ ' g: ■n 'V TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE |;j Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo | svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in | Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana »SIGNAL« -fosfate. .....Hlinili............................... l!!llllll!lllllllll!UII!llll!l[|ll!l!l!!:illlll!lllllllll!lllll!Illllilllll zdravi, ko smo bolni in stari, pa godrnjamo zaradi gneče v ambulantah, zaradi zastarelih bolniških prostorov in opreme, zaradi slabše splošne in zdravstvene nege. kot bi jo potrebovali itd. KOMENTAR Na razpolago nam je vedno več podatkov, ki otnogieč^ družbi vednost o lastni izobrazbi. Ti podatki pa nam tudi oWrt gočajo razmišljanje in sklepanje o možnostih in nemožnost izobraževanja prebivalstva v Sloveniji. _ _ Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je med zaposlenimi v 5» veni ji komaj 3,3 odstotka T višjo izobrazbo in 2,0 odstotka z soko izobrazbo, medtem ko je v SFRJ zaposlenih z višjo tZO^ brazbo 4,5 odstotka, z visoko pa 2,6 odstotka. Zaostajanje jz to očitno. Seveda pa tudi teh podatkov ne bi smeli ocenjevalci da bi upoštevali precej višji odstotek zaposlenega prebivalstv v Sloveniji. .1n0 Ko razmišljamo o pogojih za visokošolski študij, se ■ zaustavljamo najprej pri podstati vsakega šolskega sistema, F; osnovni šoli. Zavedamo se, da je standard tega osnovnega šolst kljub velikim premikom v povojnem času Se vedno zelo raZj.n, in usodno vpliva na družbeno nesprejemljivo selekcijo mladij glede njenih možnosti za nadaljevanje študija. Povejmo to števikah. Poprečna letna vpisna generacija v slovenskih je 30.000 otrok. Od tega konča osnovno šolo vsako leto poprecW komaj 19.000 otrok. Mnogi talenti se nam torej izgube že osnovni šoli podpoprečnega standarda. S tako ugotovitvijo 1 seveda ne moremo sprijazniti. Od tiste mladine, ki šolanje nadaljuje, jih slaba polovie^ nadaljuje šolanje na srednje strokovnih šolah in gimnazij11"' večja polovica pa obiskuje poklicne šole s praktičnim po uk o rt' Po vojni so se v Sloveniji najbolj razmahnile srednje strokov^ šole (katerih mreža je razvejana tudi po industrijskih sredi’ NA TEMO: KJE SE NAM ’ 1 IZGUBLJAJO S TALENTI? tl « • S^venske Konjice: PRIZNANJE DOLGOLETNIM SODELAVCEM Na razgovoru predstavnikov delavskih univerz celjske regije, ki je bil pred kratkim v Dobrni pri Celju, so razpravljali o delu teh izobraževalnih zavodov v pretekli sezoni in o nalogah, ki jih bodo opravili y prihodnjih mesečih. Razpravljali pa so tudi o osnutku zakonskega predpisa, s katerim bo urejeno izobraževanje odraslih. Na posvetu pa so tudi ocenili delo v prvem desetletju obstoja in delovanja univerz na Slovenskem, Ob tej priložnosti so podelili spominska odlikovanja vsem tistim zaslužnim sodelavcem, ki na področju izobraževanja odraslih v okviru delavskih univerz delajo že polnih deset let. V. L. ščih), manjši je pritisk na gimnazije (te so tudi najbolj razvil* v večjih mestih). Medtem pa absolventi gimnazij po večini ^ daljujejo študij na višjih in visokih šolah, v mnogo manjši tnert pa absolventi srednje strokovnih šol, medtem ko so si učevf1 poklicnih šol praktično itak že »zapečatili-« svoje izobraževanje’ saj je možnost odtod tudi za talentirane delavce na univerP res bolj teoretična kot praktična. Po podatkih, ki so nam na razpolago, ugotavljamo, da r vpis zlasti na visoke šole v Sloveniji stagniral, porasel je n£’ koliko le v lanskem šolskem letu. Letošnje leto (a kaže da “ tako tudi v prihodnje, saj dorašča najštevilnejša povojna gene’ racija), pa se je pritisk izredno povečal zlasti na višje šole, * Mariboru na primer za 48 %, pa tudi na nekatere posamezn1 fakultete, kjer beležijo to jesen od 60 do 90 %. povečan vpis. No, ne glede na premike, zaznavne v letošnjem letu, P® ugotavljamo za leta nazaj, da je na stagnirajoče število štV’ dentov vplival tudi obseg štipendij za študente, saj je daneJ: na razpolago polovico manj štipendij kot pred reformo, A. tu.h njihova vrednost v celoti ne dohaja podražitve življenjski" stroškov. Dr. Živko Šifrer pa v 19. številki Naših razgledov drugim ugotavlja, da je od leta pred reformo precej več žtj' pendij bilo na razpolago za dijake in se je tako njihovo števu kot absoluten znesek precej povečal. To pa je pravzaprav tisi primerjalni podatek, ob katerem bi se želela nekoliko dlje z°' ustaviti. Iz preprostega razloga, ker nas mora zanimati, ali * naši slovenski družbi poleg postopne sanacije osnovnega šok stva v manj razvitih regijah resnično tudi že izboljšuje^, gmotni položaj talentirane delavske in kmečke mladine za štuaU na drugi izobraževalni ravni. K ugotovitvi, da je v reformnem obdobju padlo skupno žti' vilo študentov, ki prejemajo štipendije oziroma posojila, od Hrt odstotka leta 1964/65 na 33,0 odstotka leta 1968/69 oziroma °f. 5006 štipendij in posojil na 3613, ni kaj dodati. Na videz tud1 ni kaj dodati k trditvi, da so dijaške štipendije porasle v 1*' formnem obdobju od 15,1 odstotka na 16,8 odstotka v odno^ na skupno število dijakov oziroma za 1799 štipendij. Avtomatično primerjanje številk ima seveda tudi svoje sl*' bosti. Tako npr. ob zmanjšanem številu štipendij in posojil štUf dentom v reformnem obdobju vendarle ne bi smeli spregledat1’ da je prav v tem obdobju bil zastavljep. tudi močan družbeno', politični vpliv za to, da se štipendije ne delijo po zvezah fl*' brez upoštevanja šolskega uspeha oziroma socialnih razmer denta; ta družbeni vpliv je bil zastavljen \n je tudi dosegel Pre\ mike v prid taki štipendijski politiki, ki že daje prednost talo^' tiranim in pridnim študentom in seveda gmotno manj sposoU nim nositi stroške šolanja. Želim reči, da je prav gotovo tU" zaradi tega prišlo do delnega upadanja števila štipendij in PT sojil (ne v celoti!). A ker se ustavljamo tudi ob skupnem, ^n1' žanem številu vseh štipendij in posojil, naj omenim še to, " vse kaže, da letošnja družbena ponudba štipendij in posojil z. ‘nima dovolj interesentov. Postavlja se torej vprašanje, ali precenili število nadarjene mladine, ali je morda dogovorjen s°' cialni cenzus previsoko odmerjen, ali pa se morda talentirU11^ in do družbene pomoči upravičena mladina ni doslej v za' dostnem številu »prekopala-« preko šolanja na drugi stopnji- Prvi dve vprašanji puščam ob strani, zaradi tretjega vpt*' sanja pa se bom vrnila k podatku, da se je število dijaški štipendij povečalo v času reforme, tako absolutno kot v odn0& na število vseh dijakov. Vsiljuje se mi namreč misel, da napal( evidentiramo k dijaškim štipendijam tiste z zakonom določb" nagrade, ki 'jih prejemajo učenci poklicnih šol s praktičnih, poukom. (Glej tabelo, ki poleg skromnega povečanja štipendl gimnazijcem izkazuje porast »štipendij« le pri poklicnih žola in sicer kar za 5346 »štipendij«, verjetno nagrad!) m a ■ n ■ ■ H ■ ■ a a a a a a n a g m a n (Vir: Stat. letopis SRS 1969) Vsekakor kaže gmotne pogoje dijakov, tako štipendije . pogoje bivanja v dijaških domovih, dati pod drobnogled. že vemo, da je pri Izobraževalni skupnosti SRS, kjer je na polaga dvakrat več štipendij in posojil za študente kot dijaš". štipendij, letos več prosilcev za dijaške štipendije kot je na razpolago. Zato je izvršni odbor tudi sklenil pozvati d -m ne organizacije, naj bi jim odstopile finančna sredstva za tu razpisane dijaške štipendije, za katere sami niso dobili prirsA nih kandidatov. SONJA GASPERSŽC © PRIHODNJIČ: Mladim delavcem, talentom iz | klicnih šol, bi morali sistemsko in materialno omofl0® n nadaljevanje študija. Vrsta šole Leto 1964/1965 Leto 1967/1968 število odstotek število odstotek štipen- štipen- štipen- štipen- dij distov dij distov Skupaj 8.219 15,1 10.018 16,8 Poklicne šole 1.767 7,1 7.113 24,0 Tehniške in druge strokovne šole 4.765 33,8 2.037 13,8 Šole za izobraževanje učnega osebja 1.396 52,6 347 29,0 Umetniške šole 114 22,1 51 19,2 Gimnazije 177 1,4 470 3,4 KO* šport '****r**MMWMWWWlWaWMtW^ j Kerštajn | ! zmagal i. Smučarski klub Fužinar i je v nedeljo na Ravnah pri-| Pravil gozdni tek, kjer je i sodelovalo okrog 80 smu-i iarjev tekačev iz vse Slo-| Penije. Nastopili so pionir-i H., mladinci'in člani iz vseh i vodilnih slovenskih smu-| carskih klubov. REZULTATI i .Mlajši pionirji (2 km): 1. i tfolzl (Fužinar) 9,39, 2. Po-| Borelc (Fužinar) 10,04, 3. i Plevnik (Fužinar) 10,08. 1 Starejši pionirji (3 km): 1. [ Legner (Fužinar) 13,55, 2. i Bešter (Triglav) 15,32, 3. [ Horštner (Fužinar) 15,32. , . Pionirke (2 km): 1. Obrulj i (Lovrenc na Pohorju) 9,38, j 2. Hribar (Ihan) 9,45, 3. Tur-, šak (Lovrenc na Pohorju) \ 10,30. [ Starejši mladinci (5 km): | 1. Gartner (Triglav) 23,21, t 2. Lah (Lovrenc na Pohor-J ju) 23,37, 3. Možgan (Fuži-\ nar) 24.04. \ Mladinke (3 km): 1. Pri-\ stov (Gorje) 15,41, 2. Rihtar \ (Lovrenc na Pohorju) 15,54, 3. Kordež (Triglav) 17,12. ; Mlajši člani (7 km): 1. \ Šparovec (Triglav) 28,38, 2. ' Jelen (Triglav) 28,40, 3. Sim-l nic (Gorje) 29,09. S * Člani (.14, km): 1. Kerštajn J- (Jesenice) 45,04, 2. Mlinar S (Jesenice) 47,14, 3. Zupan J (Gprje) 47,19. J Članice (5 km): 1. Grilc l (Lovrenc na Pohorju) 27,15, j 2. Grušovnik (Lovrenc na < Pohorju) 28.54,-3. Bavče (Fu- * žinar) -29,32. V. R. na * * s i N N NOVA TELO-: VADNICA S s * S S * n s 1« * s * s * * N * <« v s v * * N * N N N * S S s * s 5 s s * s s s 5 S ** n > s v * * * v- N H * V S * Pred dnevi, tik na začet-ku velikega mednarodnega tekmovanja v gimnastiki, je izšla v Ljubljani letošnja Peta številka Gimnastike, glasila Gimnastične zveze Slovenije. Kot vedno doslej, prinaša tudi ta zvezek obilo zanimivega in poučnega gradiva. Peta številka Gimnastike pomeni zato v vsakem primeru osvežitev več za ljubitelje športa, še posebej gimnastike. Naj na tem mestu omenimo to pot le uvodnik novega zvezka glasila Gimnastične zveze Slovenije, ki razpravlja o novi študijski telovadnici v Ljubljani. Izvleček članka je naslednji: »Medtem ko. smo doslej Pri nas le .govorili in pisali 0 prepotrebni novi študijski telovadnici v Ljubljani, ustanavljajo gimnastične Zveze po svetu svoje gimnastične centre, kjer imajo telovadci in telovadke . na voljo po več najsodobneje vvremlienih študijskih telovadnic. Telovadnice so opremljene razen z vsemi vorpnolnimi napravami tudi s TV kamerami, ki omorn-oajo telovadnem., da na no-snetkih analizirajo svoje vaje,. In pri nas? Tudi svetovno prvenstvo bodo dočakali naši repre-centanti brez. nove študijske telovadnice. Kierkolipa s° bodo že pripravljali na' ^G. se bodo pripravljali bolj zavzeto, če bodo ve-"ZlUda so v Ljubljani kon-ono pričeli .graditi zanj a in obenem za prihodnje aene-voeije naših vrhunski, te- tovad.mi r> o'>*o teUv^dniro. "se kaše. da bo do teaa Vendarle prišlo druna leto. Vendar.... bo res?-« •iiiiiHmiimtitimniiiinntMinMiMitmttiHHMMtMMIiiHtHMiiHtitHt I ■ ; ..........1 ' ' ' " 7 i« m ' 1 I i 111..a . ■'. V ■ ■ Z zaključka DŠI v Murski Soboti Startalo 500 delavcev Množična udeležba ria delavskih športnih igrah v Murski Soboti Pred dnevi so v Murski Soboti na lepi slovesnosti podelili diplome in pokale najbolj uspešnim posameznikom in ekipam, ki so od marca do oktobra letos sodelovali na delavskih športnih igrah. Letos je sodelovalo na tej prireditvi, ki so jo organizirali sindikati, že blizu petsto delavcev in delavk, oziroma sedem odstotkov vseh zaposlenih. Športne ekipe 25 delovnih organizacij so se pomerile v sedmih športnih disciplinah, vendar si prizadevajo, da bi v prihodnje razširili program tekmovanja tudi na zimske in vodne športe. Med 72 moškimi in dvema ženskima ekipama so dosegli ekipno zmago športniki SGP »Pomurje«', prva mesta za posamezne športne discipline pa naslednje ekipe: namizni tenis — sindikalna podružnica podjetja »Mura«, šah — SGP »Pomurje«, odbojka — KIK »Pomurka«,' nogomet — podjetje »Mura«, streljanje — komunalni zavod za socialno zavarovanje, streljanje ženske — podjetje »Panonija«, kegljanje — komunalni zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti. Med posamezniki je v kegljanju zbral največ točk ® RAVNE Komisija za rekreacijo in oddih pri sindikatu železarne je pripravila tekmovanju v rokometu in odbojki. V vsaki disciplini sodeluje šest ekip. Doslej so bili v tekmovanjih v' oljeh disciplinah doseženi nasledfiji rezultati: ROKOMET: Livarna : TPO 15:7 (8:6), Šolski center : TPO 9:6 (6:3), Uprava : SEVO 16:13 (6:4), Uprava : Livarna 8:7 (3:3), SEVO : Mehanična 17:10 (6:6), Uprava : Mehanična 21:16 (11:13), Livarna : Mehanična 12:6 (4:3). Vodi ekipa uprave s 6 točkami pred livarno 4, Sevom in Šolskim centrom 2 itd. ODBOJKA: SEVO : Mehanična 2:1, TPO : Šol. center 2:0, SEVO : Livarna 2:0, Livarna : Uprava 2:0, SEVO : Livarna 2:1, Mehanična : Šol. center 2:0, TPO : SEVO 2:1, Uprava : Šol. center 2:0, TPO : Livarna 2:1, Uprava : Mehanična 2:0, Livarna : Šolski center 2:0. Vodita ekipi SEVO in TPO s 6 točkami pred Upravo 4 itd. V. R. Lado Baučar s soboškega zavoda za socialno zavarovanje. Zmagovalnim športnim ekipam ter posameznikom sta izročila diplome in pokale predsednik občinskega sindikalnega sveta Vlado Kolmanič in predsednik komisije za šport in re- VELEBLAGOVNICA nama 9 ontro4nlkom nudi blago na obročno od olafevanje: • ra tujr kupce Je v hiši menjalnica. Ljubljana kreacijo Herman Šticl, ki je s svojimi sodelavci veliko prispeval za tako uspešno in množično udeležbo članov sindikalnih organizacij na letošnjih delavskih športnih igrah v soboški občini. B. B. t oriporoCa ootrnšniknm hiter, oodoben Ir renen nakup vseh ontrebščln za «ebe za družino, za rtom In za gospodinjstvo 'V Vodi ekipa Železarne Ravne > V ravenski občinski odbojkarski ligi za mladince so odigrali že HI. in IV. kolo, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Mežica : Železarna Ravne 0:3, Gimnazija : Reka 3:2, Prevalje : Šolski center 0:3, Črna : Žerjav 2:3. — IV. kolo: Žerjav : Šolski center Ravne 3:2, Železarna Ravne : Prevalje 3:0, Gimnazija Ravne : Mežica 0:3, Črna : Reka 2:3. Vodi ekipa Železarne Ravne z 8 točkami pred Mežico, gimnazijo R^vne in Žerjavom 6 itd. S prvenstvom v občinski odbojkarski ligi so pričele tudi mladinke, ki so odigrale šele dve koli, v katerih pa so bili doseženi naslednji rezultati: Gimnazija Ravne : Šolski center Ravne 3:0, Osnovna šola Ravne : Šolski center Ravne 3:1, Reka : Gimnazija Ravne 0:3, Reka : Mežica 3:0, Osnovna šola Ravne : Prevalje 0:3, Prevalje : Mežica 30:0. Vodita ekipi Prevalj in Gimnazije 5 4 točkami pred Reko in Osnovno šolo Ravne 2 itd. V. R. • MEDVODE NOVO AVTOMATSKO KEGLJIŠČE Mestni sindikalni svet je prispeval za gradnjo 5000 dinarjev MODNA HIŠA V LJUBU ANI IN MARIBORU JE ZA SKORAJŠNJO JESENSKO-ZIMSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA. OGLEDATE Sl LAHKO NQVK VOLNENE TKANINE ŽA DAMSKE PLAŠČE. KOSTIME. KAMGARNt V NOVIH DE-SEN1H ZA MOŠKE OBLEKE. MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLAŠČEV; HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ZA JESEN IN ZIMO PRODAJNI SERVIS . i--. modna hiša Prizadevni člani kegljaškega kluba »Hidro« iz Medvod so uspeli v letu dni svoje dvostezno kegljišče avtomatizirati. V teh dneh opravljajo zadnja zaključna dela. Montaža avtomatov švicarske tovarne SCHMID je končana in bo kegljišče prvo na Gorenjskem š popolno avtomatiko. Celotna investicija velja 120.000 dinarjev, od tega so uspeli člani kluba veliko opraviti s prostovoljnim delom. Pri zbiranju sredstev so imeli precejšnje težave ter je trenutno ostalo še približno 30.000 dinarjev dolga. Pohvaliti velja Mestni sindikalni svet, ki je prispeval znesek 5000 dinarjev. Kegljišče bo odprtega tipa in bo dobrodošlo predvsem kegljaškim krožkom v medvoških delovnih kolektivih. Želja članov kluba je, da športno kegljanje pridobi v Medvodah nove ljubitelje. (F. R.) 15 LET ROKOMETA Letos je minilo 15 let, odkar se na Ravnah ukvarjajo z rokometom. V tem jeratkem obdobju so rokometaši Fužinar ja dosegli številne lepe uspehe. Uspešni so bili v številnih tekmovanjih v okviru bivšega mariborskega okraja, prinašali so lovorike z raznih turnirjev, bili so uspešni na številnih prijateljskih srečanjih. Ce bodo pri Fužinarju s takšno voljo nadaljevali svoje delo, potem se lahko nadejamo, da bodo rokometaši iz tega koroškega železarskega mesteca kaj kmalu potrkali na vrata prve slovenske lige rokometašev. V. R. Potrošniki lahko Izbirajo blago * poslovalnicah! TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wo!fova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana. Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva utica 1 a | LJUBU AN A - MARIBOR — OSIJEK | ' V'-' . . . Treba bo poskrbeti za neprisiljeno rekreacijo Uvajanje krajšega delovnega časa, krajšega deli tedna, narekuje nove naloge, nove obveznOttl. Vpi je predvsem v tem, kako preoblikovati nekdanjo kUuicHO formulo razporeditve dnevnega čata trikrat osem ur (t ur dela, 8 ur spanja, 8 ur prostega časa) v novo, ustrezno formulo: sedem + osem + devet. Zadnjih devet ur, v "ne— • katerih primerih tudi več, je namenjenih za tako imenovano svobodno, individualno aktivnost. Torej uvajanje skrajšanega delovnega tedna je vsekakor v prvi vrsti gospodarski in tehnično organizacijski problem, ki pa po drugi plati narekuje nove naloge osem organizacijam za telesno kulturo in delovnim kolektivom, kot tudi ustanavljanje povsem novih društev, ki se bodo prilagodila potrebam ljudi v proizvodnji. Za uvod si oglejmo preprosto računico: V mestu s tisoč zaposlenimi predstavlja skrajšani do-lovni čas na vsakih sedem dni blizu šest tisoč ur več prostega časa. To je nov fond za počitek, razvedrilo i»‘.0»OT* iitev. Ce pogledamo obstoječe načrte sestavijateev perspektivnega razvoja telesne kulture, potlej opazimo, da se bo predvidoma četrtina odraslih, zaposlenih iena lw mož ukvarjalo v prihodnje z neko kolektivno, organizirano športno dejavnostjo v obliki iger in tekmovanj. Druga četrtina zaposlenih pa bo del svojega prostega časa posvečala še bolj svobodnim oblikam razvedrila lit. rekreacije: sprehodom, izletom, kopanju, smučanju; sankanju, lovu itd. Po tem predračunu moramo predvidevati v perspektivnem planu vse, kar ji potrebno ta »Utematično vadbo, igranje ter tekmovanje ta dodatnih 1500 ur tedensko, še 1500 ur na vsakih sedem dni za Htte, št bolj svobodne, manj organizirane oblike razvedrila, ki pa pogosto pomenijo aktivnost z večjimi zahtevami, večjimi problemi. Skratka, pred nami je naloga, da preoblikujemo »taro klasično formulo razporeditve dnevnfiga časa, vzporedno s tem pa se poraja druga pomembna nalogi: poiskati čim bolj primerne, nej>r{*i!jene in vabljive oblike ta ker najbolj množično vključevanje novih ljudi v vrste športnikov, izletnikov, kopalcev, smučarjev, Skratka v Vrste tistih, ki jim je sredstvo oddiha in razvedrila športna rekreaciji. Pri tem so mišljene predvsem tiste, najbolj svobodne oblike aktivnosti. Potrebno bo tore) poiskati za vsako: starost, za vsako področje dejavnosti ustrezajočo vsebino1 oddiha in seveda ustrezno organizacijo. Telesno kulturna društva, ki vključujejo v svojo dejavnost danes tudi oddih in rekreacijo, občinske »kupičine s svojimi osnovnimi organizacijami, delovni kolektivi, kot. vsi družbeni faktorji, ki so neposredno ati posredno zainteresirani za nadaljnji razvoj telesno kulturne dejavnosti, so torej dobili nove, pomembne naloge. Človek lahko dandanes po novi ustavi sam odloča tudi o svojem počitku, o svoji aktivnosti po delovnem'-časit. Predstavniki in odgovorni činltelji ria področju telesne kulture oziroma športnega razvedrila in Oddiha pa thOra-ne glede na želj* in potrebe delovnih ljudi kar najbolje-poskrbeti za to. da bodo imeli ljudje Ob višjem standardu; ob večjem fondu prostega časa, tudi dejanske možnoiti aktivnega oddiha in razvedrita. ' . v "i -■, ; , , *4.'' ZMAGA HIDROMONTAŽS Komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu na . Ravnah je prejšnjo soboto In nedeljo v črni in Mežici pripravila občinsko sindikalno prvenstvo v nogometu, kjer je sodelovalo osem ekip. Po zanimivih dvobojih so bili najboljši igrilči ravenskega obrata HidromontA-že iz Maribora, ki so v finalni tekmi premagali igralce Rudnika Mežica s 4:3 šele po streljanju ^enajstmetrovk. Ekipa favoritov iz ravenske železarne Je bila šele tretja, potem ko Je v pdlfinalu podlegla vrsti Hidro-montaže. REZULTATI: Rudnik Mežica : Inštalater Prevalje 2:0, Železarna Ravne I: železarna Ravne II 6:4, Hidro-montaža Ravne : Tovarna rezalnega orodja Prevalje 1:0, JLA : Ljubljana Transport 1:3, železarna Ravne I : Hldromhntaža Ravne 3:4. Rudnik Matiča : Ljubljana Transport 5:3,-Rudnik Mežica : Hldromontaža Ravne 3:4. VRSTNI RED: T. HitfrOmoh-taža RAvne. L Rudnik Mežica, 1 železarna Ravne I, 4, Ljubljana Transport, 5.: Tovarna rezalnega orodja Prevalje, <*. JLA, ' 7. železarna Ravne II, 3. Inštalater Prevalje. V. R. JUBILEJ NK SLOVAN r-. Konec minulega tedna je slavil ljubljanski nogometni klub Slovan 50-letnleo svojega obstoja. Na Kodeljevem so pripravili marljivi športni delavci pester nogometni spored, v katerem je gledalce pritegnil zlasti nastop nekdanjih igralcev Slo- vana, Branika in Krima. V počastitev jubileja so v mladinskem klubu na stadionu priredili tudi zanimivo latttavh -Petdeset let NK Slovan«, ki predstavlja dragoceno kronološko gradivo enega najitarajith Slovenskih nogometnih klubov. TRGOVSKO PODJETJE TOBAK LJUBLJANA SE JE USPEŠNO SPOPRIJELO Z MOČNO KONKURENCO V TOBAČNI TRGOVINI - ________________ \ _______________;____________'_ START NA 250 milijonov dinarjev F Sloveniji bi danes potrebovali poleg 100 še blizu 1000 avtomatov za prodajo cigaret. Investicija bi veljala 6 milijonov N dinarje v, zato bo realizacija zamisli izvedljiva le v obliki sofinanciranja Kmalu po osvoboditvi je bilo z odločbo Glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invali-dov Slovenije ustanovljeno v Ljubljani Invalidsko trgovsko podjetje z nalogo, da prevzame celotno zalogo tobačnih izdelkov in vžigalic od trgovskega podjetja »Navod« v Ljubljani ter organizira prodajo tobačnih izdelkov, vžigalic, pisalnega pribora in raznega drobnega blaga na celotnem območju SR Slovenije pod pogojem, da zaposli podjetje kar največje število vojaških vojnih invalidov. / '________ _____________ Podjetje je zato nemudoma . organiziralo prodajo omenjenih izdelkov in 35 prodajnih skladišč po vsej Sloveniji. Glede na gospodarski polo-, žaj doma in v svetu so prišli v podjetju kmalu do spoznanja, da je nujen prehod na rentabilnej- Podjetje Tobak ima danes skladišča in prodajalne v Ljubljani. Domžalah, Gornji Radgoni, Grosupljem, Jesenicah, Kam- S proslave v počastitev 20-letnice Trgovskega podjetja Tobak TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« SE JE TRDNO POSTAVILO NA SVOJE NOGE Tako je bilo leta 1945 ustanovljeno v Ljubljani iz bivše centrale Invalidskega - trgovskega podjetja z odločbo Glavnega še gospodarjenje in da imajo perspektivo le velika in sposobna podjetja. Zato je trgovsko podjetje Tobak že leta 1959 vzelo pod svojo streho samostojno trgovsko podjetje Tobak Tržič, dalje istoimensko podjetje iz AVTOMATI Na zahodu danes prodajo s pomočjo avtoniatov blizu 69 odstotkov vseh cigaret. Avtomati, ki nadomestnje-jo prodajalce, so se v celoti obnesli. Zato se investicije v avtomate za prodajo cigaret kmalu in zelo dobro obrestujejo. Dejstvo namreč je, da nadomi^ti vsak avtomat tri prodajalce, saj »dela« noč in dan. na petek in svetek. Prednost avtomata je ne navsezadnje tudi v tem, da jc majhen in da ga praktično lahko postavimo kamorkoli, na najbolj prometna in obiskana mesta. Skratka, naši trgovci so prišli do spoznanja, da se postavitev avtomatov po domače povedano, izplača, čeprav velja vsak 6090 N-din. Ker bi potrebovali po ocenah strokovnjakov Trgovskega podjetja Tobak samo na območju Slovenije že v bližnji prihodnosti kar tisoč novih avtomatov, bodo investicije v vse to razmeroma visoke. Zato pomeni zamisel trgovskega podjetja Tobak o sofinanciranju za postavitev avtomatov danes edino realno rešitev tega vprašanja. Sodeč po dosedanjih pogajanjih bodo avtomati za prodajo cigaret kmalu na vseh prometnejših bencinskih črpalkah. Prav pa bi bilo, da bi se za avtomate ogrele tudi večje delovne organizacije, kar bi nedvomno prispevalo svoj delež, pa čeprav majhen, k skrbi za človeka. niku, Kranju, Dolnji Lendavi, Mariboru, Rakeku, Slovenj Gradcu, Škofji Loki, Trbovljah, Tržiču, Vrhniki. Kopru, Poi-tojni in Novi Gorici. »V ČASU REFORME SMO POVEČALI TRGOVSKE ZMOGLJIVOSTI...« »Medlem ko je znašal ;pro-met podjetja leta 1954 blizu 11 milijonov N-din, se je ta številka v desetih letih podesetori-la...«, nam je povedal Stane Mahne, direktor trgovskega podjetja Tobak. »Letos računamo, da bo znašal bruto, promet naše delovne organizacije že 250 milijonov N-din. To vsekakor ni malo. toda, glede na velik prometni davek, nam po pravici povedano, ostane kljub vsemu malce malo ...« No, ne glede, na številne objektivne težave, s katerimi se že vseskozi srečujejo delavci tega kolektiva, beleži podjetje iz leta v leto zavidljivejše uspehe. Medtem ko je imel na primer Tobak pred štirinajstimi leti na območju Slovenije le 4 skladb šča in 60 trafik, ima danes 16 skladišč ter le malo manj kot 300 lokalov in predstavništev vse od Ljubljane do Zagreba, Beograda, Niša in Skopja, »Kljub hudi konkurenci na področju tobačne trgovine, smo vstopili v obdobje gospodarske in družbene reforme dobro pripravljeni. Na račun premišljenega gospodarjenja nismo posebno občutili strožjih poslovnih instrumentov. Znali smo celo izkoristiti pogoje prostega trgovanja in smo v času reforme še povečali potencial trgovske zmogljivosti...,« nam je pripovedoval direktor Tobaka, Stane Mahne. Medtem ko so Se lani znašali poprečni osebni dohodki delavcev trgovskega/podjetja Tobak nekaj več kot 960 dinarjev, se je v letošnjem letu povzpela ta številka že na 1000 dinarjev mesečno. Res je sicer, da ti dohodki še ne pomenijo ne vem kako visokega standarda, vendar, glede na ostale sorodne dejavnosti, so najmanj, kar lahko rečemo — solidni. Prejemki: zaposlenih so seveda vezani na storilnost oziroma delovni učinek vsakega posameznika. Tako. ni redek primer, da je mesečni, prejemek trafikanta včasih večji od prejemka vodilnega delavca v podjetju. VISOK PROMETNI DAVEK IN NEPRAVIČNA DELITEV DOHODKA Kljub dejstvu, da dandanes ljudje radi segajo po tobačnih izdelkih in da veliko Število Iju- Trgovsko podjetje Tobak ima iz leta v leto večje število lepih prodajaln. Ena najlepših pa je gotovo prodajalna pod arkadami na Titovi cesti v Ljubljani nasproti Konzorcija di tako rekoč -ne more več živeti brez cigaret, trgovskemu podjetju Tobak danes ni posejano z rožicami. »Visok prometni davek nam od vsega še najbolj greni življenje...,« je dejal Stane Mahne. »Naš promet 250 milijonov N-din letno je sicer razveseljiv, vendar, če k. temu dodamo, da moramo od tega odšteti kar 129 milijonov dinarjev samo. za prometni davek, potem je slika v hipu povsem drugačna. Visok prometni davek nam. povzroča danes torej najbolj resne skrbi. Osebno mislim, da porazdelitev zaslužka v našem primeru res ni pravična. Da bom konkreten: pri škatli filter 57 zaslužimo sami od 6 do 7 par, tovarna blizu 75 par, država pa si vzame pri škatlici cigaret filter 57 kar 1,70 N-din! Torej, po moje tu nekaj ni v redu. Pa še to: če prometnega davka nemudoma ne odštejemo po vseh predpisih, mo-ramu vrhu vsega odšteti takoj še 18 odstotkov zamudnih obresti. No, če bi zveza popustila vsaj za en sam oziroma recimo za 2 odstotka, potlej se ne bi pritoževali...« Poleg visokega, lahko bi zapisali previsokega prometnega davka, tarejo danes trgovsko podjetje Tobak seveda tudi drage težave. Naj na tem mestu omenimo le dobesedno oderuške najemnine. Za kvadratni meter l>osl ovnih prostorov plačuje namreč podjetje celo po 16 novih din mesečno. To pa z drugimi besedami pomeni, da mora odšteti Tobak za prav majhne lokalčke tudi po 400 N-din najemnine mesečno! POTREBNO BO RAZŠIRITI MREŽO AVTOMATOV ZA PRODAJO CIGARET Trgovsko podjetje Tobak si danes na moč prizadeva, da bi uredilo svoje poslovalnice kar najbolj sodobno, »Žalimo, da bi bili naši kupci z nami zadovoljni. Ker pa iz razumljivih razlogov naše po- slovalnice ne poslujejo 24 ul dnevno, ljudje pa želijo imeli možnost, da lahko kupijo cigarete ob vsakem času, smo se odločili, da že v bližnji prihodnosti razširimo mrežo avtomatov, za cigarete. Medtem ko imamo danes na območju Slovenije že sto takih avtomatov, bi jih potrebovali v bližnji prihodnosti vsaj KADRI Celo dobri gospodarji in pridni delavci imajo svoje težave. To pravilo velja tudi za člane delovnega kolektiva Tobak iz Ljubljane. Medtem ko jih danes žuli v prvi vrsti izredno visok prometni davek, ki jim let*, no pobere 120 milijonov novih dinarjev — kar znaša, mimogrede povedano, polovico letnega prometa celega podjetja — se srečujejo s težavami tudi na kadrovskem področju. O teh pravi Stane, Mahne, direktor Tobaka, tole: »Dejstvo je. da imamo s kadri probleme, 'ki niso majhni. Vendar moram poudariti, da so ljudje, ki delajo danes pri nas, zares dobri delavci. Probleme imamo predvsem z novimi močmi. Rabili bi na primer nekaj mladih sposobnih in. pridnih delavcev, a jih skoraj ne moremo dobiti. Takoj bi vzeli na delo na prir mer nekaj dobrih komercialistov, Seveda, če bi vedeli zanje...« —- odbora ZVVI Slovenije Trgovsko podjetje Tobak Ljubljana je imelo pod svojim okriljem skladišča tobaka v Ljubljani, Domžalah, Grosupljem. Kamniku in na Vrhniki. Podjetje je oskrbovalo s tobačnimi izdelki in ostalim drobnim blagom celotno objnočje Ljubljane in njene okolice. Postojne in priključilo svojim dotedanjim skladiščem še nova skladišča tobaka na Jesenicah ter na Bledu. Pozneje so se ljubljanskemu podjetju Tobak priključila še mnoga druga sorodna slovenska podjetja, tako da razpolaga danes Tobak s 550 delavci ter 280 lokali in predstavništvi ter 16 skladišči. Sodobno in okusno urejena prodajalna je pogosto pogoj za poslovni uspeh še 1000.. .* so nam povedal* pred dnevi v trgovskem podje' tju Tobak. »Glede na to, da a0 se avtomati za kupovanje ciga' ret obnesli v svetu z odličniO’ uspehom, se danes v trgovske1*1 podjetju Tobak na moč trudij0* da bi uveljavili to sodobno metodo prodaje tobačnih izdeikov tudi pri nas...« »Dolžan sem povedati, da av' tomati v nikakršnem primeru o® ogrožajo zaposlenih trafikah' tov ...,« je poudaril direktor T0' baka Stane Mahne. »Celo 1*3' sprotno! Za avtomate skrbijo j1* bodo skrbeli v prihodnje 'hm*1* kanti. In, čim več bo avtom3,1 iztržil, tem večji bo dohode^ človeka, ki bo zanj skrbel!« Kot že rečeno, V Sloveniji ^ danes potrebovali še blizu 100 avtomatov za prodajo cigar®'1' Investicija bi veljala 6 milij?' nov N-din, zato bo realizacij? zamisli izvedljiva le v oblik sofinanciranja. Podjetje Toba^ se danes že dogovarja s PreA stavniki podjetij Istra Benz, Iroj in slovenskim Petrolom, da j postavili avtomate na vseh bencinskih črpalkah. Medtem ko sta Ina in 1®^ Benz že pristala na realizacij zamisli, Petrol do danes še 111 dal pozitivnega odgovora. Upati pa je. da . bo tudi Pjk trol kmalu pristal na ponudb Trgovskega podjetja Tobak * da bomo lahko že prihodnje^®'' to, morda celo že na pomlaaj kupovali cigarete na benci** skih črpalkah ob katerem^0 času. e. P-