1LSTO VII. / ST. 1. SREČNO V NOVEM LETU! KRANJ, 1. JANAURJA 1954. GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN r V sedmo leto Ko se poslavljamo od starega leta, je prav da pogledamo ,kaj smo v tem letu storili. In da povemo, kaj nameravamo delati v prihodnjem. Obračuni so vedno nerodna zadeva, ker se navadno •evšečnosti zamolči, če se jih le more. Ni nič lažjega kot napisati, da je bilo vse lepo! Vse seveda nI bilo lepo. Posebno, ker smo morali zaradi občutne podražitve in pomanjkanja časopisnega papirja sredi leta zmanjšati listu obseg. Na skopem prostom smo potem objavljali pač tisto, kar smo mislili, da bo bralce najbolj zanimalo. Kako smo v tem uspeli, najbolje lahko ocenijo bralci sami. Res, bralci so to že tako cenili! Bilo je to neke vrste skrito priznanje listu. Nad 2500 novih naročnikov v letošnjem letu je dokaz, da smo v naših prizadevanjih vsaj deloma uspeli. Mnogo zaslug za ta uspeh imajo naši dopisniki, ki so ■as vse leto prav pridno zalagali z dopisi. Vsem Iskrena sahvala za njihov trud! V novem letu naše delo ne bo lahko. Razvoj naše demokracije in utrjevanje neposrednega upravljanja v komunah in podjetjih, vse pestrejše javno, kulturno, fiz-knlturno in zabavno življenje bo terjalo od nas, da prav pridno posegamo v probleme in pojave, ki bodo s tem nastajali, jih komentiramo, kritiziramo ali pohvalimo. Nam bo to uspelo? Brez vas, dragi bralci, ne! Sele ko bo vsak bralec hkrati tudi dopisnik s svojo sodbo o določenem pojavu ali dogodku, bo naš list postal res prava tribuna gorenjskega delovnega človeka, ki bo vestno odražala njegove težnje k napredku. V upanju, da bo v novem letu vse tako, kot si želimo zal v redakciji, — vsem skupaj res srečno in uspešno novo leto! Uredništvo V. .J Vse izkušnje, kt smo si jih t preteklem letu pridobili, bo treba ▼ novem letu pametno in s preudarkom izrabiti Težave * gozdnim zakonom Na zadnji konferenci okraj aega odbora Socialistične zveze na Jesenicah so največ razprav Ijali o problemih na vasi in o pripravah na občne zbore kmet Ijskih zadrug. Obravnavali so zakon o gozdnem gospodarstvu, ločitev gozda od pašnikov in zadružne odnose do skupnosti. Člani pkrajnega odbora so kritično pregledali opravljeno delo in ugotovili, da so prav malo naredili. Prav tako so tudi organizacije Socialistične zveze zelo malo pojasnjevale ljudem vprašanja, ki so nastala z novimi uredbami in predpisi. Posledica tega so bila napačna mnenja, ponekod pa so se celo pojavile težnje, ki so daleč od eoclalističnih stremljenj. Gozdni zakon so nekateri smatrali tudi kot nacionalizacijo gozdov. — V radovljiškem •kraju je veliko bolj pereč problem zakon o gozdovih, kot pa zakon o zemljiškem skladu. To pa zaradi tega, ker bo zakon Občutno prizadejal lastninske odnose kmetov. Ljudski odbori In različne skupnosti niso imele pravega odnosa do gozdov in so smatrali obstoječe gospodarje- nje z gozdovi kot rento kmetu. Zaradi teh in podobnih ugotovitev bo realizacija gozdnega zakona v tem okraju precej težavna. Posebno vprašanje je ločitev gozdov od pašnikov in formiranje pašnih obratov. Stara miselnost o agrarnih skupnostih je še močna, protisocialističnl elementi na vasi pa imajo prav na gospodarjenje z zemljišči agrarne skupnosti največji vpliv. Ker to ovira razvoj kmetijstva in živinoreje, kot važne gospodarske panoge v okraju, je okrajni odbor Socialistične zveze mnenja, da bo treba nujno urediti družbene odnose med interesenti samimi in odnosi do kmečkih organizacij, občin in okraja. Okrajni odbor SZ je med drugim sklenil sklicati širše posvetovanje vodilnih ljudi organizacij, delovnih kolektivov, sindikatov itd., kjer bodo obravnavali ta vprašanja v zvezi z novimi uredbami in predpisi. Pred občnimi zbori kmetijskih zadrug bodo pa priredili predavanja in posvetovanja s kmeti. Predsednik kranjskega okraja tovariš Miran Košmelj je ugodil prošnji našega urednika in za to številko »Glasu Gorenjske« povedal nekaj misli ob Novem letu: Leto 1953 je bilo leto velikih uspehov v splošnem gospodarskem in komunalnem napredku v naših občinah in v našem okraju. Rezultati so na dlani, saj je velika večina objektov, ki smo jih lahko vnesli to leto v investicijski program, že dograjena, nekaj pa jih je v zaključni fazi izgradnje. Zlasti velike uspehe smo dosegli na področju elektrifikacije naših gorskih vasi in na področju obnove naših prosvetnih ustanov. V okraju je bilo v tem letu popravljenih in moderniziranih precej osnovnih šol, tako da sedaj ustrezajo pogojem sodobnega pouka, nekaj pa jih je bilo dograjenih tudi na novo. Rezultati so bili v tem letu doseženi tudi na področju demokratizacije našega javnega življenja. Odraz tega je sproščenost naših ljudi v najrazličnejših razpravah In borba mnenj. Jasno je, da so se prav zato utrdili tudi organi ljudske oblasti — okrajni odbor, pa tudi občinski ljudski odbori in organi delavskega upravljanja. Leto, od katerega se poslavljamo, je leto novih, bogatih izkušenj, ki nam bodo v prihodnje pomagale odpravljati slabosti, ki jih doslej, morda ravno zato, ker jim nismo bili odrasli, še nismo uspeli odpraviti. V 1954. letu stoje pred nižjimi organi ljudske oblasti, pred okrajnim odborom, ljudskimi odbori važne in odgovorne naloge pri Izvajanju novega gospodarskega sistema. Kar zadeva našo gospodarsko dejavnost, nameravamo v prihodnjem, 1954. letu posvetiti vso pozornost razvoju naše industrijske dejavnosti. Razširiti nameravamo nekatere obrate nredelovalne industrije in, kolikor bo to mogoče, odpreti neke nove obrate, zlasti za predelavo in obdelavo gradbenega materiala, za kar so v našem okraju dani vsi pogoji. Vso skrb bomo posvetili našemu kmetijstvu, da dvignemo našo kmetijsko proizvodnjo na naprednejši, produktivnejši nivo. Zanemariti ne bomo smeli nege in varstva gozdov. V kratkem bo sklicano posebno zase- Ko Dedek Mraz rasteže svojo bisago, je v njej za vsakega nekaj. Tudi odraslim prin«se vedno kaj novega, sicer ne v obliki piškotov, bonbonov in drugih slaščic, marveč v obliki izkušenj, ki so si jih pridobili v letu, ki se Je obrnilo. Letos je bila Dedkova torba *elo natrpana. Ni čuda! Vse bogate izkušnje naše socialistične ntati so se nakopičile v njej. Zato je bil prav gotovo vsak bogato obdarovan. Te darove bo treba v novem letu pametno in preudarno izkoristili. danje Okrajnega ljudskega odbora, ki bo razpravljalo izključno o problemih našega kmetijstva in določilo smernice za bodoče delo na tem gospodarskem področju. Velika naloga, ki se postavlja pred Okrajni odbor, pa tudi pred občinske odbore v novem letu, je odkrivanje novih možnosti za zaposlitev naših delovnih ljudi, v nekaterih pasivnej-ših občinah in v izrazito gozdnatih predelih našega okraja, kjer bo dosedanje Iskanje iz- ključnega zaslužka od gozda morala zamenjati nove vrste dejavnost. V našem okraju so lepe možnosti za razvoj novih proizvajalnih panog in za razširitev starih obratov. Imamo poznani jezerski lehnjak, ki se še vse premalo izkorišča, prav tako je s hotaveljskim marmorjem, skril j ci pod Ratitovcem in z nekaterimi opekarnami. Usmeriti pa bomo morali tudi našo lesno industrijo v izdelovanje takih končnih izdelkov, ki zah- tevajo malo surovin In več delovne sile. Izkoristiti bo treba vse dane možnosti za napredek turizma in našega lokalnega prometnega omrežja. Vso pozornost pa bo treba posvetiti tudi našim prosvetnim ustanovam in zdrav-stveno-socialni službi. Okrajni ljudski odbor, ljudski odbor mestnih občin in občinski ljudski odbori dobivajo čedalje več pravic v upravljanj« vsega družbenega življenja. U-speh v njihovem težkem in odgovornem delu bo mogoč le ob sodelovanju vseh delovnih ljudi in utrjevanju organov delavskega upravljanja. V tem delu želim vsem delovnim ljudem, delovnim kolektivom in ljudskim odborom na področju našega okraja, mnoge ;tnov v 1954. letu. Zimska pravljica Foto: J. Marenčič Kolektivi razumejo pomoč SZDL Naš sodelavec je na Okrajnem odboru Socialistične zveze delovnih ljudi radovljiškega okraja dobil naslednje podatke o delu organizacije v preteklem in o načrtih za prihodnje leto. Vpretečenem letu so organizacije SZDL v radovljiškem okraju zabeležile napredek zlasti v tem, da so začele reševati splošno" družbeno problematiko svojega teritorija in posebno tiste, ki zadeva delavsko upravljanje v podjetjih in samoupravljanje družbe vobče. Upravljanje v manjših podjetjih je bilo vsekakor šibkejše. Tu, v majhnih podjetjih se je največkrat pačila pravilna misel delavskega upravljanja. V tem pogledu bo morala SZDL v prihodnjem letu posvetiti več pažnje. Prvi posegi Socialistične zveze, njenih občinskih odborov in osnovnih organizacij, v tako problematiko so pokazali zelo dobre rezultate. Ti u-spehi so se pokazali prvenstveno v tem, da so delovni kolektivi razumeli podporo Socialistične zveze in da so uvideli, da je ta organizacija kot ljudski tribun dala možnost svojim članom, da se seznanijo s stanjem v podjetjih, z njihovim poslovanjem, z odnosi v njih, z njihovo proizvodnjo, in da so dobili jasno sliko o njihovem življenju. Delo Socialistične zveze je prispevalo k temu, da se je komu- na začela zanimati za življenje podjetij, da je potemtakem že nastopil začetek povezanosti med komuno in podjetji. V preteklem letu smo imeli tudi pomanjkljivosti. V nekaterih primerih se je Socialistična zveza preveč naslanjala na svoje organizacijske in politične akcije, ki so imele včasih kampanjski značaj. Ni znala dovolj uspešno reševati vprašanj, ki praktično predstavljajo stalno vsakodnevno problematiko, — vsakdanje življenje. Tu mislim na razna društva in organizacije in na kulturno-prosvetno udejstvovanje. Taka društva so bila prepuščena sama sebi. Socialistična zveza je v njih vse premalo videla svojega najmočnejšega vzgojitelja širokih ljudskih plasti. Ena od pomanjkljivosti SZDL je bila tudi ta, da so njene organizacije premalo tolmačile članstvu naše gledanje na razvoj kmetijstva in da kmečkemu prebivalstvu niso dajale perspektive. To je bilo deloma tudi vzrok dejstvu, da kmetijske zadruge in mi vsi skupaj, nismo dovolj napravili za dvig kmetijske proizvodnje. Sredstva, ki so bila na razpolago, kmetijske zadruge niso uporabile za dviganje kmetijske proizvodnje, temveč mnogo bolj za ustanavljanje pridobitnih podjetij, ki so sicer prinašala dobičke, kmetijska proizvodnja pa od njih ni imela nobene praktične koristi. Zaradi teh slabosti bo imela SZDL v letu 1954 v tej smeri tak program, da bomo za razjasnitev teh problemov organizirali predavanja, podprta s strokovnimi ;filmi, na katerih bodo agronomski strokovnjaki dajali praktične nasvete, kake bi z vlaganjem najmanjših denarnih sredstev lahko povečali in izboljšali kmetijsko proizvodnjo, na primer z boljšo živinorejo in organizacijo novih mlekarn v Bohinju in Zgornji savski dolini itd. Zastran razvijanja družbenega samoupravljanja bo Socialistična zveza morala poživiti delovanje vseh njegovih organov in posvetiti osnovno skrb zborom volivcev. Sama stvarnost bo zahteval« od Socialistične zveze, da odpravi razne napačne nazore i« mobilizira vse svoje sile za pravilno rast komune in utrditev delavskega samoupravljanja. V teh nalogah želi odbor SZDL za radovljiški okraj vsem svojim članom mnogo uspeha v let«, ki je pravkar prišlo. r TEDEN D\I PO SVETU PREDSEDNIK REPUBLIKE JE IZVOLJEN 23. decembra je francoski kongres senatorjev in poslancev v versaillskem dvorcu pri Parizu končno vedar-le izvolil novega predsednika francoske republike. Pri desetem neuspešnem glasova-vanju še ni bila dosežena absolutna večina. Tedaj je kandidat, ki je imel največ izgledov za uspeh, dosedanji predsednik vlade krščanski demokrat Joseph Laniel umaknil svojo kandidaturo. Po trinajstem glasovanju so razglasili, da je bil za trinajstega predsednika republike Francije izvoljen Rene Cotv, dvainsedomdesetletni advokat in strokovnjak za ustavna vprašanja. SE KAJ POJASNJEVANJ 23. decembrer je bil zadnji dan »pojasnjevanj« korejskim in kitajskim vojnim ujetnikov. Izmed 292 jih je 12 zaprosilo za repatriacijo. Tako majhen rezultat je vzpodbudil zastopnike Severne Koreje in Kitajske, zahtevajo nadaljevanje pojasnjevanj. Tudi general Tl-maja, predsednik, nevtralne komisije je predlagal, naj nadaljujejo s pojasnjevanjem, zlasti zato, ker se ni pravočasno pričelo. NOVA VIETMINOVA OFENZIVA Po vesteh tujih agencij so Ho Si Minhove sile začele veliko zimsko ofenzivo in presekale francosko-laoške enote na dva dela. Pred dnevi so vdrle v severni Laos In odrezale ozemlje ob kitajski meji. Menijo, da hoče Ho Si Minh z ofenzivo pokazati svojo moč in izsiliti premirje, ki ga je pred mesecem predlagal po neki Ivedski agenciji. ZDA BODO ODPOKLTCALE ČETE S KOREJE Predsednik ZDA Dwight Eisenhower je sklenil odpo-klicati ameriške čete s Koreje. Ameriške oborožene sile se bodo manjšale postopoma. Ta odločitev je naletela na neugodne komentarje zlasti na Japonskem. Opazovalci sodijo, da je ta ameriški sklep strogo opozorilo Južni Koreji, naj se ne spušča v pustolovščine. Tudi menijo, da je Eisen-hower s to odločitvijo hotel vzpodbuditi japonsko vlado k večjim naporom za oborožitev Japonske. BEVAN PRI NAGIBU Vodja levega krila britanske laburistične stranke Aneurin Bevan je dopotoval ▼ Kairo s svojo soprogo Jennie Lee. Po krajšem odmoru v Zgornjem Egiptu se je vrnil v Kairo, kjer ga bo sprejel egiptovski predsednik vlade general Nagib. Po hladni vojni - hladen mir? Itesk sa se $m... . . . potem pa samo tri leta 18. decembra je bila na Bermudskih otokih na Atlantiku končana konferenca predsednikov vlad ZDA, Velike Brita-nje in Francije. Priprave na bcrmudsko konferenco so trajale domala celo leto. Javnost je od nje pričakovala velikih odlo-tev, časopisje je obetalo velik dogodek. Bcrmudski komunike pa je pokazal, da so minili časi velikih sestankov velikih državnikov, kakor so bile kairska, teheranska ali moskovska konferenca. V komunikeju je le nekaj zvenečih fraz o »zahodnem prijateljstvu«, ki samo kažejo, kako jim ga primanjkuje. Iran je avgusta doživel vrsto napetih dogodkov, ki so si sledili s filmsko naglico. Najprej je vsedržavni referendum odobril, da dr. Mosadek razpusti parlament, v katerem so sedeli njegovi najhujši sovražniki. Nekaj dni potem je odločni starec zatrl poizkus reakcionarnega državnega udara. Sah je pobegnil v inozemstvo in že so pričeli govoriti, da bo Mosadek sledil Nagibovemu zgledu in proglasil republiko. Niti teden dni ni potekel in že je general Zahedi, znan po tem, da je bil med vojno nemški vohun, z vojsko napravil državni udar, poklical šaha v »ogroženo domovino« in postavil Mosadeka pred vojaško sodišče. Obtožnica mu je očitala, da je spravil Perzijo na rob gospodarske katastrofe, ko je v pe-trolejskem sporu z Veliko Britanijo tako trmasto vztrajal. V greh so mu šteli, da je pripravljal republiko in koketiral z »brezverskimi elementi«. To- ščila korenitejšo mero. Mosade-žilec je zahteval smrt. Na bur- kov ugled v ljudstvu je še ved-nem procesu je obtoženec stra- no močan, prav tako tudi v t«- Velik? pred Eisenhower je startal svojo kariero predsednika Združenih držav Severne Amerike poln veselega optimizma. Zmagoslavje volilnega uspeha je v prvih mesecih predsedovanja gnalo njegov avtomobil z bučnim in mnogo obetajočim tempom. Vendar se že takrat trezni komentatorji niso zmotili, ko so obetali, da se bo avtomobil ustavil že takoj za prvim vogalom. Prej tako popularni »Ike«, odločni zmagovalec iz druge svetovne vojne ln skrbljen. Pri naslednjih volitvah prav gotovo ne bo več kandidiral za stanovalca Bele hiše. Kako tudi ne bi bilo tako, ko pa se mora na vsakem koraku srečevati z velikimi težavami, ko pa sklepanje v politiki ni tako preprosto kot odločanje o strategiji na bojišču. »Ameriški predsednik se je izkazal kot neodločen človek,« piše nezadovoljen ameriški tisk. Videti je, da je res tako. V lastni republikanski stranki vse organizator preveč popušča tistim nad vse reakcionarnim elementom, za katere se pred volitvami ni nikdar potegoval. Prvi med njimi, senator Joseph Mc Carthv iz Vi-sconsina, izvaja nezaslišan pritisk na ameriško javno mnenje in spravlja državne uradnike in javne delavce v pravo blaznost. Grozi, da bo zrasel čez glavo tistim, ki odločajo o ameriški politiki. V svojih predvolilnih govorih Eisenhower ni bil posebno jasen, nekaj stvari pa je povedal dovolj glasno. Predvsem je obljubljal 7nižanje davkov. Preteklo je že eno leto in sedaj »Ike« že vidi, da ne more izpolniti obljube. Stroškov za obrambo ni mogel občutno zmanjšati, ko stno pobijal vsako besedo obtožnice, imel dolge ognjevite govore in padal v nezavest. Pričakovali so najhujše, obsojen pa je bil le na tri leta zapora. Vsi se sedaj čudijo, zakaj tako. Menimo, da se seda- jini. Vse preveč se je raznesla resnica, da so bili »čerukeši« (ljudje z nožem), ki so ob Mo-sadekovem padcu do zadnje o-peke razdejali njegovo hišo, plačani za 4 milijone tomano^ da je bil ta znesek vnovčen s 60 politični seizmografi odkrili, nja vlada ne čuti dovolj trdno čekom, ki je bil podpisan z da tudi Malenkov razpolaga z vodikovo bombo. Davki se bodo še povečali. Odtod dejstvo, v sedlu, da bi si lahko privo- kim ameriškim imenom. „Mir hočemo" so dejali Angleži, ko so poslali svoje čete v Gvajuno da je v preteklem letu zelo tr- Britanski lev je letos postal hudo nervozen. Gentlemanska hladnokrvnost in aristokratska perspektiva gledanja v nebesa britanskega imperija sta se poslovili od Churchillovega kabineta. Konservativni minister za kolonije Lvttelton mora neogibno iz enega nasilnega ukrepa v drugi, če hoče ohraniti še tisto malo, kar [je ostalo od nekdanjega svetovnega carstva. Ze dve leti se tresejo britanski uradniki in naseljenci, ki so »pošteno kupili« zemljo kenijskih kmetov. V bojih proti u-pornikom gibanja Mau-Mau je pred dnevi padel tudi sin nekdanjega angleškega »podkralja Indije« generala Wawela in s tem simbolično napravil nič kaj romantičen uvod v nič kaj do- so morali odstaviti še kralja Bu-gande Cva II, ki se je uprl pela njegova popularnost, zlasti mantično britansko gospodstvo v »prekomorju«. London je moral razveljaviti gvajansko ustavo in tudi tja poslati nove kon-tigente čet »za ohranitev miru in zakonitosti (!)«. Nazadnje pa med kmeti ki jih ne podpira več z umetno vzdr.tvaiimi visokimi cenami poljedelskih pridelkov. Je ta zagata samu trenutna? Cva II P Pravzaprav Trst ni trd oreh. Tržaško vprašanje bi bilo že davno rešeno, če bi jugoslovanski narodi v obrambi svojih nacionalnih pravic in upravičenih resignirano odlagati v nedogled, interesov naleteli na vsaj malce Nemara prav to tudi hočejo — realizma pri svojih apeninskih ohranjevati večno žarišče, ki ga sosedih! Se dosti laže bi bilo je vedno možno izrabiti za izsiljevanje in v svojo korist, ne glede na želje in razpoloženje neposredno zainteresiranih. To jim seveda ne bi bilo mogoče, ko jih italijanska uradna politika v tem ne bi podpirala. Nerealistični imperializem italijanske iredente odklanja vsako stvarno, tudi začasno rešitev. Rimski volkulji primanjkuje mleka za svoje dojenčke, zato sanjari o nadomestni hrani, ki bi jo rada dobila v Primorju, Istri in Dalmaciji. Kaže jim vabljive igrače z napisi »Mon-tenegro«, »Lubiana« in seveda — »Trieste« ter se dobrika: »Vidite! Vse to dobite, samo če boste pridni!« Ta fantastična fata morgana je rotislovja, ki jih je prikrival, in slabosti, ki jih je priznaval, sovjetski stag-nantni sistem ni mogel odpraviti niti pred Stalinovo smrtjo. Ko jo zmanjkalo Stalina in ko se je začela tresti avtoriteta njegovega sistema, ko so v birokratskem carstvu pričeli aktivneje delovati socialistične sile, so birokratski vrhovi v Sovjetski zvezi začeli na hitrico iskati izhoda iz stalinskega precepa ln novo avtoriteto zase. Eden najmočnejših udarcev je padel rešitev sploh ni mogoča, da bo P° Beriji. Ukrep je bildovolj gib-Trst stalna nevarnost za mir, ki ten- z enim udarcem so ubili jo je iz leta v leto postavljati k™ dve muhi: likvidirali rivala na dnevni red in potem spet Kdo je lopou?.! Sialirtski atit\siaUnl%em Atlantskega pakta, nasmejani »oče« in »Amerikanec štev. 1« je izgubil svoj samozavesten smehljaj. Postal je resen in za- ravne smrti. Da se je ta absurdnost spet ponovila, samo do- v smrt mu je sledilo toliko in toliko ljudi, v zapore in koncen- pa kaže, da človek, ki se je poslužuje, ni nič manj nemoralen od svojega predhodnika, da »nova garnitura« sovjetskih oblastnikov v bistvu ni prav nii drugačna. Te metode nam kažejo, kako huda je notranja kriza današ- kazuje, kako globoko krizo pre- racijska taborišča tudi toliko in njega sovjetskega ustroja. Ce se življa današnja sovjetska druž- toliko. Kje je tu logika? Kako ba in kako zagrizena je borba za oblast po Stalinovi smrti. Notranji procesi v sovjetskem bloku, ki že dolgo tlijo in ki jih je veter porušenega ravnotežja po Stalinovi smrti še bolj raz-pihal, so se razvili do te mere, da nasledniki »velikega učitelja in voditelja« lahko vzdržujejo svoje pozicije in pozicije vladajoče birokracije samo tako, da polagoma zapuščajo sta-linsko politiko. Sklicevanje na Stalina je prenehalo z naravnost presenetljivo naglico. Nekatere poteze v zunanji politiki kažejo, da niti sami ne vedo, to, da so šefi policije »mogočne kaj naj počno. Javno so prizna- Sovjetske zveze« petindvajset prvi Stalinovi procesi začasno utrdili njegov položaj, so ga zadnji že omajali in diskreditirali v ljudstvu in tujini. Ma-lenkova pa odkritje »dolgoletne zarote« in pokol, ki je sledil, samo smeši. Ostal je edinole strah — strah oblastnika pred ljudstvom in ljudstva pred oblastniki. Kdo se koga bolj boji? Noben« spremembe Letos je bilo v Sovjetski zvezi in v njenih evropskih podružnicah mnogo sprememb, zlasti personalnih. Samo eno področje »politično-vzgojne dejavnosti v li svojo blamažo, ko so nam let nepretrgoma sami agenti tu- smislu nadaljnjega napredova ponudili redne diplomatske sti- jega imperializma? ke. Zelo je značilno, da je sekira birokratskega vršička v naporih za okrepitev pozicij in dosego ugleda v množicah odsekala prav desno roko stalinskega tiranstva — Lavrentija Berijo. Ko je bil šef Ceke še Dzer-žinski, je odšlo v zapor precej ljudi. Toda Dzeržinski se je odpraviti ta kamen spotike, ko okoli njega ne bi vozlali svoje štrene vsi tisti, ki jih Trst sploh ne zadeva in, ki bi iz njega radi napravili »evropsko in odstranili enega najbolj osovraženih nosilcev stalinskega tiranstva, da bi se prikupili množicam. Sefa tajne policije, kontrolor- odkrili, da je bil ta šef poja mreže agentur v inozemstvu sumljivo hitro prehladil in ne-in organizatorja proizvodnje a- nadoma umrl. Sledil mu je dru-tomske bombe, Stalinovega so- gi šef. Tudi ta je poslal mnogo žil le iluzoren privid. Vse, prav delavca Lavrentija Berijo so po ljudi v zapor. Toda kmalu so vse sestavine v računu so umiš- dvotedenskem tajnem procesu lici je sovražnik in imperialistič-ljene. Italijanski proletariat ni obsodili in ustrelili kot ljudske- ni agent. Z njim vred je šla v dojenček. Tudi italijanski Jug, ga sovražnika, zarotnika in agen- smrt in zapore nova množica vprašanje«, »problem evropske ki živi v bedi in nezaslišani za- ta tujega imperializma, ki je že sovjetskih enotnosti« in »problem 1. reda«, ostalosti ni navaden samosraj- dolga leta vršil svojo zločinsko svetovno vprašanje, od katere- čnik, ki ne ve, zakaj nima hra- dejavnost proti Sovjetski zvezi.« ga je odvisno nič več in nič ne. Jugoslavija ni igrača, zavita To bi bila senzacija prvega re-manj kot sam obstoj človeštva, v vabljiv staniol. Je jeklena da za vse človeštvo, ko ne bi Ze polne tri mesece »odmotava- enotnost, ki ve, kaj hoče in kaj bili že tako navajeni prav tak-jo« ta klopčič in so ga uspeli že bo dosegla. In končno je tudi snih obtožb in enakih koncev, tako zavozlati jn vanj vplesti volkulja že dolgo vsa škrbasta, ki so v Rusiji v navadi že od svoje posebne račune in koristi, Zadnje zobe si je polomila prav pamtiveka. Kot vsi pretekli tuda so svet domala prepričali, da na naših tleh. da ta šef policije ni umrl na- državljanov. Potem je Jagoda nadaljeval z množičnimi »čistkami« (beri: ubijanjem), pa so kmalu »ugotovili«, da je bil tudi ta »agent ln zagrizen sovražnik«. Zamenjal ga je Jezov in ker se je prav isto »odkrilo« tudi zanj, ga je zamenjal Berija. Sedaj pa beremo enake »ugotovitve« še o njem in Nekoč sem videl karikaturo, ki prikazuje, kako nekdo nekoga obeša na vislice. Tudi sam ima že zanko okoli vratu in tisti, ki mu jo nadeva, jo ima tudi, zakaj nad njim so še višje vislice, na katerih sedi spet nekdo in vleče za vrv. In tako naprej v nedogled... Kdo je pravzaprav lopov? — Domiselna karikatura! V zadevi Berija je najbolj zanimivo, da se novi oblastniki, ki se tako hitro otresajo stali-linizma, poslužujejo v likvidaciji Stalinovega prvega pomočnika prav tistih starih, preizkušenih metod, ki jih je uporabljal sam Stalin, ko se je znašel v podobnem položaju. Čeprav o Stalinu več ne govorijo, čeprav ob letošnji (prej tako hrupno proslavljeni) obletnici stalinske ustave sovjetski tisk ni črhnil niti besedice o njem, pa vendarle uporabljajo prav ista sredstva. Ze sama metoda nja iz socializma v komunizem« ni bilo deležno nobene spremembe. Našim bralcem bi radi prihranili čas in dober okus. Ker so se zdavnaj naveličali vedno eno in isto poslušati, naj si to pot kar ogledajo, katere »dejavnost« imamo v mislih. Na sliki: Golob miru moskovskega radia. Slika je tudi veren posnetek vseh relejnih radijskih postaj v Bolgariji, Romuniji, Albaniji, na Madžarske«, Cchoslovaškem in Poljskem. MM fiOElKJSa Po prvem prazniku občine Dovje-Mojstrana Prebivalci občine Dovje-Moj- v dvorani položili nov pod, nastrana so izbrali 16. december za bavili nove stole, zavese za o-*voj občinski praznik. To je ob- der in podobno. Skoraj vsa dela letnica upora, ki je pred 12. leti so opravili s prostovoljnim de-▼ gornjesavski dolini prekrižal lom. Največ je napravila mla-račune nemškemu okupatorju, dinska organizacija. Z obnovile lansko leto so v počastitev tvijo dvorane pa bodo ostala te-spomina padlim borcem, talcem sno povezana tudi imena posa-tn taboriščnikom odkrili na Do- meznikov, kakor Franc Gaber, ▼jem lep spomenik. Delavec Cvetko Miha Lakota •*T j j ux- i • m ^Llt,vl-L v.vcL«.u, nuna j_,utt.oLd, mishio število članov osrednje Na svoj prvi občinski praznik Rudolf in Anica Tomazin, Ivan so se občani pripravljali že ne- Simič, Valentin Tot in še drugi, kaj mesecev. 16. decembra po- z njihovo izredno požrtvoval- poldne so se poklonili spominu nostjo in s finančnim prispev- irtev fašističnega divjanja. Ce- kom OLO Radovljica so dobile tudi je bil delovni dan, je spo- Dovje dom kulture, ki minski svečanosti prisostvova- med naše najlepše lo domala v«e prebivalstvo obči- kulturne domove ne Dovje-Mojstrana. Govoru zastopnika Zveze borcev so sledile žalostinke, ki jih je odpel jeseniški pevski zbor. Zvečer pa so 'meli v obnovljeni dvorani KUD »Jaka Ra-bič'< proslavo v počastitev prvega občinskega praznika z lepim kulturnim pjogramom. Izvajali so ga domači pionirji in člani Skoraj jeseniške Svobode. V počastitev nično! Več novih trgovskih podjetij Omogočili bodo konkurenco - Kaj bo s kranjsko »Komunalo« -Gospodarski svei ima iesvnejše^siike s proizvajalci M Ze dalj časa so v Kranju go- poslovala kot novo podjetje »Go- bilo najpametneje reorgan'zirati železarni pripravljajo Vorili, da bi bilo treba reor- renjec«. Trg. podjetje »Merkur« to podjetje, tudi na volitve novih delavskih ganizirati trgovsko mrežo, tako bo tudi reorganizirano. Iz nje- Na predlog rredsednika mest-svetov v °bratih in novega o- omogociti konkurenco in doseči ga bodo nastali še »Zeleznina«, nega odbora Vinka Hafnerja so V delavskem upravljanju bo sodeloval vsak deseti delavec Poleg priprav za občne zbore sindikalnih podružnic se v jeseniški srednjega delavskega sveta. Vo- deiansko samoupravljanje pod-litve bodo v prihodnjem mese jetij. Spremembe v novem gospodarskem sistemu so privedle spada podeželske P. U. cu. Po dosedanjih razpravah sodeč, nameravajo razširiti obrat- ne delavske svete, medtem ko stvar do zaključka. Na zadnji seji ljudskega odbora kranjske ielavskega sveta nekoliko mestne občine so sklenili, da se omejiti. S tem bodo delavsko bo od trgovine »Kokra« odcepi- upravljanje še bolj približali lo grosistično podjetje z živil- kolektivu in pritegnili več ljudi skhni potrebščinami »Živila«, k aktivnemu upravljanju. Ra- detajlistično podjetje s pravico prodaje na debelo železnine, barv, lakov, stekla in gradbenega materiala, in »Oprema«, podjetje za drobno prodajo železnine, stekla, lesene robe in drugih gospodinjskih potrebščin. na s-aclnji sej' izvolili nov g<> spcdavski svet ljudskega odb »-ra kranjske mestne občine. Sestavljen je take, da bo tesne, e kot doslej rovezan z lnd-ist"— jo, kar bo vsekakor posejalo zanimanj;- delovnih kolektivov za gospodarska vprašanja vse čunajo, da bo pri novih delavskih svetih sodeloval vsak deseti delavec jeseniške železarne. dočim se bo staro podjetie bavilo samo z manufakturo in galanterijo. Ena od poslovalnic »Tkanine« se bo osamosvojila in Gorenjski novorojenčki na prvem mestu Gospodarski svet je bil tudi občine Namesto dosedanjih predlagal naj se kranjsko »Sa- najst članov, jih svet sedaj šte-dje« spremeni v grosista, nje- je trinajst. ^^^^ govih šest poslovalnic pa osamosvoji v dve trgovski podjetji na drobno. Vendar je razprava uresničenje tega predloga odložila za nekaj mesecev. Razmišljanja o osamosvojitvi obratov je >.adflo tudi kranjsko dobila na nedavni jugoslovan-»Komunalo<-, ki je v kratkem ski razstavi usnja in obutve v Lepo priznanje za dnhre izielke Kamniška tovarna usnja je neverjetno je, a res- Prav malo jih je iz obrobnih ne babice in stare ženske od- slovenskih pokrajin. Prometne vračajo porodnice od strokovne prvega občinskega praznika je Pred kratkim so v ljubljanski zveze so slabe, vožnje dolge in zdravniške pomoči in jih nava- obnovljeno dvorano zasedlo pre- porodnišnici delali statistiko o drage, marsikateri tam sploh ne jajo na »zanesljivejšo« domačo bivalstvo kmečke občine do zad- tem, koliko otrok iz posamez- ve, kakšne so možnosti spreje- oskrbo, njega kotička. Na lepo dvorano nih okrajev je bilo pri njih ro- ma v porodnišnico, ali so po-8o ponosni ne le odborniki in Jenih po osvoboditvi. Dobili so stelje proste. Se kup drugih te- obdobju jiarasla v pomembno organizacijo gospodarsko močnih obratov in uprav. Doslej sicer še niso bili doseženi konkretni sklepi, vendar pa se vsi Zagrebu za svoje razstavljene kvalitetne izdelke veliko priznanje: zlato medaljo. To je že drugič, ko si je ta gorenjska tovarna priborila to pomembno zma- strinjajo v tem, da bi bilo prav, go s svojim res vzornim delom. člani gospodarskega odbora, ki so za obnovitev največ prispevali, temveč vsi vaščani. Sele junija tega leta so se odločili za to delo. Imeli so nekaj desettisoč dinarjev in so se obnove ^proračun je zanjo predvideval okrog 2 mili'ona izdatkov) kljub vsemu oprijeli. Preuredili če bi se tudi od »Komunale« odcepila nekatere, nova podjetja, Vse to seveda ne bi bilo nič k*t«rih do javnost ne sodi ne-posebnega, če pri sestavljanju posredno v čisto komunalne po- Njihovih izdelkov številni inozemski obiskovalci razstave Švicarji, Francozi, Švedi, Nemci ln drugi kar niso mogli prehvaliti. irSikn P°Čat« Jnf,L°k-M' lZ ovir\s°yazmeren Prihod po- gtatistikVne bi "bili naleteli na sle? kakor' sV vzdrževanje" cVst Razprodali bi lahko mnogo iz-ja toliko, iz onega toliko itd. rodnic iz teh okrajev. Tudi raz- dejstvo< ki kar preseneča. Za lh kanalizacije, parkov, nasa- delkov, žal pa njihova proizvod Železarji in višja ltvcilifitcacijui so oder in dvorano. Med delom di med člani delovnega kolekti so si zamislili, da bi ustanovili va Železarne na Jesenicah veli na Dovjem kino podjetje in preuredili dvorano tako, da bi lahko v njej predvajali filme. Toda je. Nad dve sto delavcev je vlo-kje dobiti sredstva? V stari ce- žilo prošnje za polaganje izpita mentarni so pričeli zbirati_staro za kvalifikacijo in 180 prošenj kaj gre? I fjov, javne razsvetljave in po- Vsako leto v porodnišnici zač- dobnega. Razmišljajo o osamo- no novo knjigo, v katero vpisu- svojitvi njenih izrazito produk- jejo novorojenčke, nekak delo- t'vnih in pridobitnih obratov — vodni protokol. Vpisujejo seve- ekonomije, kamnoloma, gramoz- da vse potrebne podatke, med niče, morda tudi vodovoaa. Ta- drugimi tudi okraj, iz katerega ke spremembe seveda zahteva- Visok je 38 metrov. Kljub ne- je prispela porodnica. Ko so se- jo še resnega premisleka ln prav ugodnemu vremenu je delo hi- stavljali statistiko, so si izpiso- bi bilo, da o tem razpravlja tu- tro šlo od rok. Tudi gradnja to- ko zanimanje za polaganje izpi- Žirovnici, Hidrocentrala Moste vali vse te podatke. Ko so kon- di javnost. Do marca bo poseb- varniškega poslopja ob cesti le- eno knjigo, so prišli na na komisija proučila, kako bi po napreduje. Kakor v vsej industriji, je tu- nja še ne zmore tolikih naročil. ' Kamničani gradijo Dimnik nad kotlarnico v tovarni usnja je bil na predvečer dneva JLA končno dograjen. škega okraja. Tako »Plamen« v Kropi, Tovarna verig v Lescah, »Elan« v Begunjah, »DES« v stavljali statistiko, so si izpiso- tov za dosego višje kvalifikaci- in drugje. Člani kolektivov bo- čali železo, da bi ga prodali. Trbo veljska cementarna pa je to prepovedala. Požrtvovalnim občanom Dov za polaganje izpita za visoko kvalifikacijo. Izpite za kvalificiranega delavca polagajo jeseniški železarji pred izpitno ko- do polagali izpite v prihodnjih drug0 in tako naprej. Nenado-mesecih. ma jjn je prešinila čudna mi- sel: »Poglejmo, iz katerih okra-PiOtlirji SS Jev s° tisti, ki so v vsaki knji- zshvdljuie?o ^-v£isa.n/pod številkb 1!* ""pa^so se lotili. Leto 1946 jega in Mojstrane je priskočil misij o ljudskega odbora mestne V času' ko se PoslavlJamo od kranjski okraj, leto 19... (in na pomoč Okrajni ljudski odbor občine Jesenice, izpiti za visoko starega leta in stopamo v novo, t fc naprej) _ kranjski okraj. Radovljica. Investiral je 1,690.000 kvalifikacijo pa pred izpitno se Pionirji radovljiškega okraja * " _ J J din. Kupili so kino aparaturo, komisijo Okrajnega ljudskega z radostJ° spominjamo minulih ^ranjsKi <-KrdJ- dni v letu 1953, ki so bili za nas kranjski ekraj! Predvoiaški centri so tekmovali Z Dnevom ljudske armade so zaključili predvojaški centri tekmovanje v počastitev Dneva JLA, ki je pričelo 1. decembra. odbora Kranj, ki posluje kranjski in radovljiški okraj. V P°lni doživetij in nepozabnih Zanim'vo in hkrati še resnic mesecu septembru je polagala sP°minov. Se se spominjamo no! Od 1946. do 1953. leta so bi prva skupina izpite za visoko Prelepih in veselih dni, katere kvalifikacijo. Iz jeseniške žele zarne jih je bilo 36. Izpite so opravili s povprečno prav do smo preživeli v počitniških kolonijah tam daleč na modrem Jadranu v Pečinah, Izoli, Cri- li vs! novorojenčki /. izjemo leta 1949 iz kranjskega okraja. Ali bo tisti, ki se bo 1. I. 1954 nekaj minut po polnoči rodil brim uspehom. V minulem tednu kvenici in v pionirskih taborih ljubljanski porodnišnici, tudi je polagala izpite za visoko kvalifikacijo druga skupina 46 v naših visokih slovenskih gorah. Pri tem nismo in ne bomo Gorenjec, tega lanske statistike Ustanovitev kmetijskih posestev Okrajni ljudski odbor v Kra- Sedanji sistem je zaviral nanju je pokrenil prve korake za predek v kmetijstvu. Zemljo so ureditev in delo zemljišč sploš- samo izkoriščali, nihče pa nI nega ljudskega premoženja. V ničesar investiral. Prav tako so okraju je veliko ekonomij, ki bile plače delavcev manjše kot niso pokazale dobrih rezultatov, v industriji, zato so raje odšli Zato je bilo nujno, da se to na v proizvodnjo po tovarnah. Se-kakršen koli način popravi in daj pa bodo imeli prav tako naide nova, boljša oblika orga- «voJ tarifni Pravilnik kot: vsa- j so ka druga ustanova ali podjetje. poljedelski posestvi v MavČ in Smledniku. Posestvi sta u- Vsi obvezniki so se zbrali na železarjev. Povprečen uspeh pa P°zabili na našega preljublje praznik Dneva armade na Jese oleah. Na velikem zborovanju Pripadnikov predvojaške vzgoje je govoril major tov. Janko Prezelj. Govoru je sledila razglasitev rezultatov tekmovanja. Prvo mesto je dosegel center Mojstrane, drugo center Železarne in tretje center Ccrnivec nega načelnika pionirskega sta- je bil nekoliko slabši. Z odličnim uspehom sta napravila izpit ba tovar}_^°^0}a, ?f™e_ta- T_° dva kandidata, s prav dobrim 16, z dobrim 12, z zadostnim 7 in z nezadostnim 8. Padlo je torej 17 odstotkov kandidatov, kar pomeni, da je komisija imela ostro merilo, kar je vsekakor pravilno in v interesu podjetja. je v največji meri njegova zasluga in tudi to, da so bila ta letovanja v letošnjem letu tako uspešno izvedena. Tovariš Božo Černe nam je s svojo nesebično požrtvoval- žal še ne morejo povedati. Ne- stanovljeni kot podjetji s samo-mara se bo to vendarle zgodilo, stojnim finansiranjem. Selitev z Gašteja Kot smo že v eni prejšnjih verjetno številk na kratko poročali, se tak.) bo bivši »Obrat II« Tiskanine Selitev gumarske industrije v nizacije in dela. Ustanovili so čičah Vsekakor bodo posestva v začetku potrebna materialne pomoči. Za posestvo v Smledniku, ki ima sedaj skupaj 110 ha obdelovalne zemlje, je denar za traktor pieskrbel okrajni ljudski odbor. Drugo poljedelsko posestvo bodo sestavljale dosedanje eko-drugje, vsaj vtis je nomije na Jami, v Prašah in v Mavčičah, ki so bile sprva nostjo in ljubeznijo do nas pio- na Gašteju pri Kranju preselil bivši »Obrat II« je bila vseka- Istega dne je bilo tekmovanje Kakor v jeseniški železarni, se nirjev omogočil preživeti ne- v »Intex«. Spor in boj tega kor nujna. Res bi bila zgradi- v streljanju z vojaško puško, kjer je dosegel prvo mesto Pavel Srečko iz Krope. V patrol-nem teku s streljanjem je dosegla prvo mesto skupina jeseniške Železarne. Skupno je prejelo odlikovanje zanimajo za omenjene izpite tudi v drugih podjetjih radovlji- Konferenea Ljudske pr vete V Domžalah je bila pred krat za predvojaško vzgojo državnega kim sektorska konferenca za skrb, za ljubezen in požrtvoval pod upravo tovarn, od januarja 1952. pa pod upravo občinskega ljudskega odbora. Ekonomije so pozabne počitnice, na katerih vprašanja je trajal dobro leto, tev novega objekta boljša re- ves čas nazadovale, nihče ni smo spoznali nešteto novih kra- preden se je posrečilo prepri- šitev, vendar, ker so stroji za nikdar ničesar investiral. Občin-jev naše širne domovine in smo čati ljudi iz tega obrata, da je nov obrat že na poti in čas ni ski odbor je pričel dajati zem-pridobili novo moč za nadalj- selitev nujno potrebna. Delov- dopuščal drugačne rešitve, je Ijo v najem, najprej samo par-nje učenje. Zato se svojemu ni kolektiv je poslal resolucijo bila ta edina. Ponovno poudar- cele, nato pa cela posestva. Po-načelniku tovarišu Černetu ob celo na kabinet predsednika re- jamo, da je selitev edina mož- sestvi na Jami In v Mavčičah koncu leta 1953 za vso njegovo publike, vendar so tudi od tam nost, če želimo ohraniti gumar dobili isto vest — preselitev sko industrijo pri nas. imata po 7.5 ha kmetijske površine, kar pa je premalo za samostojno ekonomijo. Novo ustanovljeno posestvo bo imelo 38 obdelovalne zemlje. Poleg sekretarja za narodno obrambo ljudsko prosveto. Sklical jo je nost najlepše zahvaljujemo s nujna, ker se v obrate seli gu- Krediti za preselitev so že pola mladincev, okrajni ljudski tajnik ljudske prosvete za Ljub- skromno željo, da tudi v letu marska industrija. No, menda trjeni ter bodo s selitvijo v odbor pa je podelil številne ijano-okolioo tov. Kušar. Udele- 1954 ne bo pozabil na nas — je ta zadnja instanca le prepri- kratkem pričeli. Okrajni ljud. značke predvojaške vzgoje in žili so se je predstavniki vseh svoje pionirje in nam še nada- Čala ljudi z Gašteja, da četrt odbor je na zadnji seji z manj-knjižna darila. Predavatelj pred- SKUD, KUD in Svobod na seve- Ije ostal to, kar doslej, mi pa ure daljša pot v sosednjo tovar- šimi korekturami potrdil inve-vojaške vzgoje Koren pa je pre- rovzhodnem delu ljubljanskega obljubljamo, da bomo ostali no »Intex« le ni tako strašna sticijskl program tovarne »Sa- posestvo obsegalo 60 ha, od tega jel odlikovanje za voj. zasluge, okoliškega okraja. vredni vseh skrbi in truda. žrtev. (Pravi vzroki so prav va«. pretežno orno zemljo. ha tega pa jo bo dobilo še 22 ha iz agrarnega sklada, tako da bo Norda je naslov malo čuden. Vendar je tako. — Na Trati pri Loki, tam kjer železna cesta dela o-vinek proti Kranju, opaziš z vlaka več tovarniških objektov in med njimi skladovnice desk in hlodov. Tu živi, dela in raste eno največjih lesnih in Industrijskih podjetij v Sloveniji, ki je nastalo po osvobojenju. V začetku leta 1948 je stala tu skromna baraka. V njej sta bili takrat le dve krožni žagi. Lesa za obdelavo pa je bilo polno. Naši preprosti ljudje so se zagrizli v delo kot črvi v les. Iz malega obrata je vidno raslo vse večje lesno podjetje. Dali so mu naslov »Jelovica«, v spomin na legendarne, herojske borbe naših partizanov, ki so se borili v njenih gozdovih. O naglem razvoju in moči podjetja ve mnogo povedati tovariš Sehič, tehnični direktor. »Iz nič je takorekoč zraslo šest modernih objektov,« pravi skoraj zanosno s širokim zamahom roke, kot bi hotel poudariti: »Vidite vse to je naše, vse to smo »apraviil z lastnimi močmi.« Napotimo se iz obrata v obrat. Najprej v žago. Tu neprestano ropočeta dva velika večlistna ffatera, ki jih je izdelal »Lito- stroj«. Požirata vase debelo hlodovino in mečeta ven razrezane deske. Le par ljudi streže tem strojem. Delo v podjetju je precej mehanizirano. »Štirideset kubičnih metrov hlodov zrežemo tu dnevno in vse to gre za našo tekočo proizvodnjo,« pojasnjuje Sehič. Od tu odpremljajo deske v sosednji obrat, v veliko moderno sušilnico. V 24 urah je tu les osušen kot bi stal na soncu šest meseev. Takšen les roma potem v njihove delavnice, ki stoje druga ob drugi. To so tesarske delavnice, delavnica za izdelavo oken, delavnica za izdelavo vrat, zabojarna in manjši obrati. Takšnega delovnega poleta kot tu, pri delavcih zlepa ne najdemo. Pri njih se je obnesel brigadni sistem dela. Mladi Zavrl, ki je vodja strojne izdelave oken, pravi o sebi in tovariših: »Delo mi je všeč in nam gre od rok. Izdelamo 600 do 700 oken na mesec in samo 40 nas je. Sedemindvajsetletni Molkovič, ki je pred kratkim z uspehom položil mojstrski izpit in je dober delovodja v montaži, je dejal: »Izdelali bi tudi 800 kosov mesečno, če bi imel vse ljudi tu. Pa jih je zdaj dosti na orož- nih vajah in dopustih. Ko bodo vsi tu, bomo spet prvi. Zunaj izgotovljene izdelke sproti nalagajo na vagone. V zabojarni je posebno živo. Tu delajo tudi ženske. Urne so in pridne. benih zaslug. Govori le o drugih. »Poglejte jih, one ustvarjajo.« In res. Ženske je veselje gledati. »Pok ... pok ... pok ...« odmeva kladivo v njihovih rokah. Z enim zamahom je debel že- O »JELOVICI", ki ni Jelovica V podjetju delajo tudi za Crno goro, Bosno in Hrvaško. Obrat, ki izdeluje okna, vrata in notranjo leseno opremo zgradb iz prvovrstnega smrekovega, borovega in hrastovega lesa, opravlja mohtažo na licu mesta, s čimer zagotavlja kvalitetno izdelavo. Za družbeni standard je »Jelovica« precej storila. Zgradila je dva dvonadstropna stanovanjska bloka in še ostalih stanovanj »Mesečno izdelajo 10.000 zabojev.« Tudi vodja delavnice za izdelavo vrat Ciril Štrukelj je še mlad človek. Vajencu je kazal fino izdelavo vrat, ko smo ga zmotili s svojim obiskom. Pa se je vseeno smehljaje odzval naši radovednosti: »Kaj bi vam dejal. Sami lahko vidite, da so naši delavci pridni. To vam pove tudi to, da izdelamo 40 m2 vrat dnevno.« I O Ignacu Pogačniku, ki je delovodja v delavnici montažnih barak, hangarjev in hišic, gre glas, da je zelo sposoben. Sam pa je skromen in si ne lasti no- belj zakovan v les. »Katka Podolinova se v tem delu ne ustraši nobenega moškega,« pohvali najmlajšo, ki ima kakih 20 let. Kolektiv je dober«, poudari na koncu razgovora. Po eno barako izdelajo v najkrajšem roku. V delavnici za izdelavo lahkih gradbenih plošč, ki jim pravijo »jugolit« je že bolj težavno delo. Obrat je še bolj enostaven in hladen. Lesna volna, ki jo prekuhajo v velikem bazenu, gre v stroj za mešavo s cementom. Takšno zmes potem dajo v razne kalupe, kjer se str-dijo plošče jugolita. za 60 družin ter kopališče. Za varnost imajo vzidana dve betonska rezervoarja za vodo s kapaciteto pol milijona litrov vode. Podjetje ima lastno gasilsko društvo, člani kolektiva pa sodelujejo tudi v »Svobodi« na Trati. Vletu 1953 je »Jelovica« iz čistega dobička prispevala 3 milijone dinarjev za zgraditev vodovoda in kanalizacije na Trati. Prav tako je letos zgrajena moderna tesarska delavnica. Obrati lesnoindustrijskega podjetja »Jelovica« v Skofji Loki GLAS GORENJSKE 3 Z VASI IN ZA VAS Nasveti in pogovori s kmetovalci za Zdaj je čas, da premislimo, kako bomo gospodarsko najbolje Izkoristili zimski čas, se pripravili na borbo za izboljšanje nagega kmetijstva, na dvig proizvodnje, na obrambo proti živinskim in rastlinskim boleznim in vseh vrst živalskim škodljivcem. Pa tudi lastnemu zdravju in zdravju naših otrok moramo posvetiti več pozornosti. Izredno ugodno jesensko vreme je omogočilo, da je večina kmetijskih gospodarstev z vsemi zunanjimi deli na tekočem. Končali so zimsko oranje in •benem tudi že zaorali še razpoložljivi hlevski gnoj. Pripravili so steljo, nekateri so v sporazumu s pristojnim logarjem čistili v gozdovih in se oskrbeli s hosto. Mnogi pa tožijo, da bi si lahko nasekali že tudi drv za prihodnje leto, kakor vedno ob tem času, ako je bilo vreme ugodno. »Toda sečna dovoljenja še niso izdana«, se pritožujejo kmetje, »in če bo zapadel visok sneg, bomo sekali, ko bo drevje v polni muževnosti in za drva manj vredno, pa tudi poljska dela nas bodo takrat že priganjala.« »Gotovo bi ne bilo nikomur v Škodo,« pravijo kmetje, »da bi logar smel v primeru, kot je ravno ta jesen, odkazati vsaj določen del lesa za domačo porabo že tudi pred izdajo pismenega dovoljenja ter s tem omogočil, da bi kmetje izkoristili ugodni čas in vreme.« Tudi so mnenja, da bi vsaj vestnim in razumnim kmetom pri sekanju lesa za lastno porabo ne bilo treba odkazovati vsakega stebelca posebej, ker oni najbolje poznajo svoj gozd in gotovo ne bodo delali škode. Več nadzorstva in navodil bi bili morda potrebni nekateri mlajši neizkušeni gospodarji, ali tudi tisti, ki so toliko brezvestni, da se ne držijo danih navodil. Priznavajo pa, da je večina logarjev uslužnih in uvidevnih, ki kmetom ustrežejo, kolikor Jim dopušča čas in predpisi. V več krajih so tudi že prav lepo popravili in nasuli svoja pota, marsikje so pa ta v zelo slabem stanju in si jih še nihče ni ogledal. Ugoden čas za to delo je letos žal že zamujen. Ponekod bo treba Še dosti prepričevanja in dokazovanja, da se v te namene vložen trud bogato obrestuje. Vožnja je hitrejša in varnejša, tudi živina manj trpi in voz se dalj časa ohrani. Mnogo si prihranimo pri vzdrževanju poti z rednimi manjšimi popravki. Redno odvajanje deževnice in uravnava nastajajočih kotanj je še posebno važno v klancih, kjer napravi vsak naliv ogromno škode. Ker smo vso jesen lahko opravljali zunanja dela, je najbrž marsikdo pozabil na potrebno oskrbo poljskih strojev, plugov in drugega orodja. Spravite Jih v ostrešen prostor, kjer " TJ----- »jjn i, ...u ..Mi«'."! jih ne moči dež, očistite jih in tanko prevlecite z oljem ali mastjo. Ne pustite, da bi vam jih je celo zimo razjedala rja. Oglejte in preizkusite vse, da ugotovite, če je potrebno popravilo. Za popravila poskrbite čimprej! Kako zadovoljni boste spomladi in kako lepo vam bo šlo zimo in Novo leto jeli vsaj vse obrobne dele gozda ob njivah in travnikih, kjer se zadržuje ta škodljivec. Udeležencem sestanka naj bi benega materiala ni mogoče delati novih stranišč, ko komaj krijejo druge neodložljive potrebe. Zadovoljstvo in upanje pa V delo od rok, ako boste imeli vse podali za to naprošeni strokov- izražajo nad tem, da bo za leto stroje in orodje v uporabnem njaki nauke in nasvete: o pra- 1954 obdavčenje odmerjeno po stanju. vilni uporabi gnojil, apnenju, katastru, ter da bo s tem obre-V dolgih zimskih večerih si uporabi raznih sredstev proti menitev znosnejša in sorazmer-boste poiskali tudi večinoma rastlinskim škodljivcem, zlasti nejša. Ako bo to izvedeno, in premalo upoštevane strokovne takim, ki so močno strupeni, o bi se cene nekaterim najdraž-kmečke knjige in časopise, ki pravilnem oskrbovanju sadnega Jim potrebščinam še znižale (n. prinašajo kmetijske nasvete, ter drevja, Čiščenju, obrezovanju, Pr. gradbenemu materialu), po-jih skrbno prečitali. Mnogo ko- cepljenju in gnojenju. Dalje, o tem bi šele zopet mogli misliti ristnega je v njih. dobri oskrbi in negi živine, pra- na take izboljšave. Te bi ne bile Tudi kmetijske zadruge naj vilni odbiri živali za pleme, koristne samo jcmetu, temveč zimski čas bolje izkoristijo, ne pravilni in tudi higienični mol-pa samo za redne občne zbore. ži- Pa tudi o čistoči v kuhinji Cimvečkrat naj bi sklicalii še in stanovanju bi bilo vedno še članske sestanke, h katerim bi kai dodati. V tem pogledu so se pritegnili zlasti mladino^ Ne iz- razmere na Gorenjskem res pregovarjajte se s premajhno ude- cei izboljšale, so pa še primeri, ležbol Ako boste napravili se- kjer trpe zlasti majhni otroci stanke zanimive, bodo ti kmalu v hladnih letnih časih v zatoh-dobro obiskani. Koliko zadev lih. neprezračenih prostorih, v imajo kmetijske zadruge, ki bi vzdušju, ki Je pravi strup za-jih najbolje reševali v čim šir- nJe- šem krogu. Pogovorili bi se o Kanalizacija v hlevih, uredi- uporabi in pravilnem oskrbova- tev gnojišč in gnojničnih jam je nju strojev, o nabavi novih še tudi ena zelo perečih zadev, strojev, ki bi zadovoljili čim ki še na mnogih kmetijah čaka širši krog članstva, o nabavi u- rešitve. Dragocene gnojilne sno- metnih gnojil in zaščitnih sred- vi, zlasti dušik in kalij nam od stev, o škropljenju sadnega dre- tekajo v gnojnici po vaških po vja in krompirja, ipd. Spomladi bomo imeli zopet drugič zopet ogreva sonce in majskega hrošča in tudi o zati- zaradi česar se kvari ozračje ranju tega se bo treba že zdaj bližnje okolice. Le za silo zava- pogovoriti. Prihodnjo pomlad rovana, muham dostopna «>tra- naj bi povsod, kjer le še lega nišča, so pa še hujše zlo. Ve- di svoji zadrugi, posebno zdaj, stvari, stanje ni zdravo zemljišča to dopušča, uporabili čina prizadetih resno uvideva ko smo pred letnimi občnimi Predsednik zadruge ne proti majskemu hrošču motor- nujnost teh ureditev, tožijo pa, ne škropilnice, tako, da bi za- da pri tako visokih cenah grad- tudi skupnosti. Pridelali bi več krme, dobili večji prirastek živine in več mleka, ki bi bilo pri novih pogojih tudi bolj zdravo, takega si pa želi vsak naš potrošnik. S takimi načrti, upanji in željami, katere uresničujemo sebi in skupnosti v korist, začnimo novo leto! as počiva pod snežno odejo. Toda ta idilični mir je samo na videz. V resnici tudi pozimi na naši vasi ni dosti časa za počitek. Kmetovalec že razmišlja o tem, kaj in kako bo delal spomladi. Prebiranje strokovnega čtiva mu vzame precej časa. Pred vrati pa so tudi občni zbori kmetijskih zadrug. Vsem delovnim ljudem na vasi želimo, da bi bilo novo leto uspešno in plodno! Jože Praprotnik V. J O čem naj kmetje na letnih občnih zborih vprašanja. Zato bi bilo da se med drugim posvetijo tu- zbori. na progi Kranj-Naklo-Kokrica-Goriče-Predd?or«Visoko*Velesovo-$enčur ? Pozimi tudi kmetje pridejo do vodstvo svoje zadruge, odnosno ne, se mnogokrat napačno sodi, teh, katero enkrat izpira dež, tistega časa, da lahko prečitajo člane upravnih odborov. Tam- to pa zaradi tega, ker važnost kako knjigo, gredo na sestanke kaj, kjer ima glavno in odločilno dela ni pravilno ocenjena, in se poglobijo v razna javna besedo samo upravnik ali pošlo- Ker je osnovna naloga zadru- prav, vodja zadruge, odbor pa le for- ge, da organizira pomoč za dvig malno potrjuje že napravljene proizvodnje in znižanje proizvodnih stroškov, pa naj bo to sme na zadružnih posestvih ali pose- dovoliti, da bi uslužbenci, ki stvih svojih članov, bodo člani Najprej naj kritično presodijo sploh niso izvoljeni zadružni or- zadruge dali zaupanje najbolj gani, izrabljali svoje delovno požrtvovalnim na tem sektorja mesto za osebni vpliv in odloča- dela in jih izvolili v vodstvo, nie. Boriti se moramo za demo- Nadzorni odbori bodo letos kratiČnost v upravljanju. Nede- opravili pregled poslovanja v začetek za oktober, nato za no- mokratične oblike vodstva je zadrugah verjetno bolje kot v vember, zdaj pa se menda obeta potrebno javno označiti za ne- prejšnjih letih. To pa ne pov- Zivinorejci že pravilne in napake odstraniti. sod, saj imamo 16 zadrug, iz ka- irj0 Zadružniki naj zelo ostro pre- terih se nadzorni odbori nise sploh kaj. Zaradi tega bi rad tehtajo, v kakšni smeri vodstvo udeležili niti seminarja, katere- pojasnil, zakaj se je zadeva tako zadruge uravnava gospodarski ga je organizirala OZZ Kranj razvoj, ali gre s splošno gospo- za izpopolnitev nadzorne službe, darsko družbenim razvojem ali Konferenca predstavnikov ga ovirajo tendence izkrivljanja Kmetijskih zadrug, ki Je bila Kdaj bo začelo osemenjevanje krav za Novo dvomijo, Kmetje iz vasi okoli Kranja drugi živinorejci v okraju začeli so že pred letom dni spoznali misliti, da bi se poslužili umet- vse prednosti, ki jih nudi živi- nega osemenjevanja, kot sodob- noreji umetno osemenjevanje nega načina za ozdravljenje čre- zavlekla krav. Okrajna veterinarska služ- de, v kateri razsaja spolna o leto. da bo Z razširitvijo osemenjevanja ba je poleti 1952. sklenila, da kužba in jalovost. Tako so zdru- na tako veliko področje, kjer bi bo pričela odpravljati plodnost- žene kmetijske zadruge Škofja bilo zajeto okrog 3.000 krav, je na staro. Vodstvo zadruge mora prejšnje dni, je pokazala, da se ne motnje z umetnim osemenje- Loka, Trata, Godešič in Zabni- nastalo vprašanje centralne ose- Diti nosilec in propagator naše pogledi na naše nove gospodar- menjevalne postaje. Postaja v vanjem. Ta prvi začetek je bil ca odprle letos v novembru me pravzaprav poizkus veterinar- secu moderno opremljeno ose- Kranju je doslej delala v ne jev, kako se bo stvar obnesla v menjevalnico v Virmašah. Okr. primernih prostorih, naših prilikah in kako jo bodo zadružna zveza Kranj pa si je sprejeli živinorejci sami. Odločili smo se s pripravlja napredne socialistične stvarno- ske predpise zelo različni. Zato sti, ne pa zagovornik škodljive Je bil sprejet sklep, da se sredi preteklosti. januarja ponovno sestanejo, da Člani zadrug ne smejo poza- bodo obravnavali aktualna vpra- v začetku leta skupno z Okraj- njem prostorov na ekonomjil biti pretresti svojih uslužbencev, §anja zakona o gozdovih, zako- Veterinarska služba si je iz- no veterinarsko službo zamisli- LOMO Kranj na Hujah. brala območje mestne občine la, da bi uvedla osemenjevanje Kranj, čeprav se je zavedala, na širšem področju okraja, kjer zakasnila. Avtomobil čaka, la- da je tak poizkus zelo tvegan, naj bi bile zajete kmetijske za- boratorij bo dokončan do konca saj je bilo prav to področje naj- druge Kranj, Naklo, Kokrica, meseca, aparature so tu in živi- bolj okuženo in je bilo tu šte- Gorice, Preddvor, Visoko, Vele vilo jalovih krav največje. Po- sovo in Šenčur. morda jih je preveč ali prema- na ° zemljiškem skladu in osnu-Zaradi teh "del se je cela stvar lo, potrebno jih je pohvaliti ali tek zakona o zadrugah. Pred- grajati ali celo odpustiti iz služ- met razprave bo tudi gospodar-be. ska analiza kmetijstva in go- Drugo važno vprašanje Je go- zdarstva, kar je pripravil OLO norejci se lahko nadejajo, da bo gspodarski rezultat zadruge. Za- Kranj. Ta razprava se bo nada- družniki naj zahtevajo od odbo- IJevala še pred občnimi zbori z novim letom začelo tudi ose- izkus je uspel. Postal je vsak- Okraj, zadružna zveza Je v ta menjevanje. Seme, s katerim se rov gospodarskih odsekov (živi- KZ na svojih sedežih v sodelo- danja praktična metoda oploje- Okrajna zadružna zveza je v ta osemenjuje, je od kvalitetnih norejski, poljedelsko-strojni, vanju z občinskimi odbori ter vanja krav, brez katere bi si namen kupila poseben avto, ki bikov, ki so bili kupljeni v Av- itd.), kaj so med letom naredili političnimi organizacijami. Za- kranjski živinorejci težko za- bo služil izključno za prevoz striji in so prav gotovo boljši za povečanje proizvodnje in ko- družniki naj se zaradi tega domišljali normalno proizvodnjo, osemenjevalca. Pri vseh orne- kot naši. Zaradi tega bodo mo-V pičlem letu so bile odprav- njenih zadrugah pa so bili do- rali kmetje povsod vpeljati ro- ljene skoraj vse plodnostne mot- ločeni prostori. Večina zadrug je dovnik in kontrolo proizvodno- naprednih agrotehničnihnih u- logov in lastne pomoči, da bo nje; krave zopet redno telijo, te prostore že preuredila v ose- sti živine, tako, da bomo uspeh krepov. Ni prav, da temu ne dajo kmetijstvo in gozdarstvo v gospodarstva zopet redno pro- menjevalne postaje. Zdaj samo osemenjevanja zasledovali tudi glavnega poudarka in da vidijo kranjskem okraju v letu 1954. Še čakajo, kdaj se bo delo pri- z gospodarsko-rejskega stališča, le uspeh trgovine. O tem, ali so clm hitreje napredovalo. Ing. Pavle Kump liko se Je proizvodnja pocenila bro Pripravijo za te sestanko, zaradi uvedbe mehanizacije in kJer naj dajo kar največ pred- izvajajo mleko. Zaradi teh uspehov so tudi čelo Prvotno je bil objavljen gospodarski odseki rentabilni ali Ing. Janez Perovšek IVO PORENTA - VOJKO NA POTI V SVOBODO Pričenjamo z objavo kronike borb Gorenjskega, kasneje Kokrškega odreda, od 1943. leta do osvoboditve. Za boljše razumevanje navajamo le nekaj pojasnil. V prvih dneh meseca novembra 1941. je bila ustanovljena Kokrška Četa. Vanjo so stopali številni prostovoljci in že leta 1942 je prerasla v bataljon in kasneje v Kokrški odred. Ker je nastala potreba po enotnem odredu in vodstvu na obeh straneh Save, je bil 1943. ustanovljen Gorenjski odred z operativnim področjem vse Gorenjske. Ta je imel v začetku 3 čete, iz katerih so nastali postopoma štirje bataljoni. 30. avgusta 1844 pa sta se iz bataljonov formirala Škofjeloški in obnovljeni Kokrški odred. Pisec Kronike se opravičuje, ker je moral Izpustiti mnogo imen hrabrih borcev, komisarjev in komandirjev, čeprav so bili prav oni tisti, ki so pisali zgodovino s krvjo. Tovariš Vojko jo hotel podati predvsem celoto. Neslaven konec Italije Po prestani ofenzivi poleti 1943 je nepričakovano prišla vest o italijanski kapitulaciji. V obdobju razkroja Italije so se edinice na Gorenjskem zelo povečale ln se dobro oborožile. Velike količine orožja, ki so ga na Dolenjskem zaplenile Tomšičeva, Sercerjeva, Cankarjeva in Gubčeva brigada, so prišle tudi na Gorenjsko. Čete odreda, pomnožene z novimi prostovoljci, so krenile v napad. V krvavih spopadih, ki so trajali od kapitulacije Italije do decembra, so Gorenjci pokazali, da se znajo boriti. Bolj aH manj so znane srdite borbe, ki so jih vodile enote širom po Gorenjski. Pogum in kar nepo- pisna samozavest moči sta vodila borce iz Juriša v juriš, ko so se borili v skalah, snegu in ledu z nadmočniml nemškimi silami. Ves nemški aparat, ki je bil doslej tako samozavesten in dostojanstven, je bil po teh borbah prestrašen in zbegan. i Toda to je bil le uvod k vse večjim zmagam. V glasilu Gorenjskega odreda »Gorenjski partizan« čitamo med drugim tudi naslednje: »Enote Gorenjskega odreda napadajo, rušijo in ubijajo. V času od 1. do 15. decembra 1943 je bila uničena ena lokomotiva, šest vagonov, en avto, eno motorno kolo in ubitih štiri in petdeset sovražnih vojakov. 1. decembra: minerski vod »Grintovec« minira železniško progo med postajama Zabnica— Kranj. Na mino privozi brzovlak, poln Nemcev. V borbi ubijejo partizani sedem in štirideset sovražnikov. 3. decembra: prva četa Gorenjskega odreda izvede napad na sovražno postojanko Gabrk v Poljanski dolini nad Skofjo Loko. Po dveurnem boju še enota umakne. Od 6. do 12. decembra: vse čete GO uspešno čistijo terene Gorenjske. 7. december: v Ločnici nad Skofjo Loko napade prva četa GO iz zasede dva nemška oficirja, ju ubije ln zapleni dve pištoli. 13. decembra: prva četa Gorenjskega odreda ujame v vasi Svetje dva nemška vojaka. 14. decembra: četrta četa GO razbije in uniči telefonske naprave v čuvajnici na postaji Radovljica. 15. decembra: drugi minerski vod minira med postajama Škofja Loka—Zabnica tovorni vlak, ki se v trenutku eksplozije zruši v jarek. 18. decembra: minerski vod »Grintovec« minira železniški nadvoz pri Kranju in poškoduje progo. Promet na železnici je ukinjen za 14 ur, cestni promet pa do zgraditve novega mostu. Napadi čet Gorenjskega odreda so se vrstili ves mesec december, vmes pa so minerci vseh bataljonov vznemirjali Nemce v postojankah in rušili železniško zvezo iz Ljubljane proti Jesenicam. S pritokom novih prostovoljcev in s povečanjem odreda je bila naravna posledica razširitev in poglobitev propagandnega in kulturnega udejstvovanja v teh enotah. Lepo uspeli mitingi, pestri kulturni večeri in izdajanje žepnih časopisov v vseh enotah, potrjujejo pravilnost te trditve. V vseh četah so bili aktivni propagandni referenti, ki so mnogo pripomogli k uspešnemu delu kulturnih krožkov. Žepno časopisje je postalo tako številno, da Je pri medsebojnem izmenjavanju nudilo obilico čtiva tovarišem v enotah in izzivalo medsebojna tekmovanja. 1. decembra Je izšla prva številka žepnega časopisa »Gorenjski partizan«, glasila Gorenjskega odreda, ki je izhajalo vsakih štirinajst dni. Prva četa je izdala decembra še četrto številko žepnega časopisa »Partizanski glas«, ki govori o Cankarju, domovini, svobodi, okupatorju in prinaša kratke reportaže iz borb čete. Po-žrtovalna druga četa je izdala tretjo številko svojega glasila »Naša borba«, ki je pisana z roko, tretja četa pa svoj žepni časopis »Kovači smo«. »Glas Jelovice«, glasilo četrte čete, je obsegalo poleg čisto vojaških akcij tudi članke o socialnih problemih stare Jugoslavije in poli-čnem delu enote. Se tole je važno za zgodovino! Dne 20. decembra 1943 so v Gorenjskem odredu prvič spregovorili o kroniki. Čeprav je niso pisali stalno in v vseh enotah, so takrat sklenili, voditi dnevnik in v njem opisovati dogodke, kakršni se ne dogajajo vsako stoletje. II. Mraz 1944 Po manjših praskah, ki so jih imele čete okoli Novega leta, je prva četa dne 3. januarja na cesti Sora—Draga iz zasede napadla sovražno patrolo štirinajstih mož. V enournem boju je imel sovražnik tri mrtve in štiri ranjene. O drznem napadu na skladišče Gestapa na Bledu en dan kasneje vemo le toliko, da je prvi minerski vod po kratki borbi zaplenil tri brzostrelke, osem pušk, šest pištol, devetnajst nahrbtnikov, več bomb, dva foto aparata, en daljnogled, en pisalni stroj, več dežnih plaščev itd. Ker je bilo za prihodnji dan pričakovati večjo sovražno hajko, se je vod premaknil čez Jelovico v Poljansko dolino, kjer pa je bil dne 7. januarja napaden. V hudih bojih, ki so se razvlH, se je minercem posrečilo najti v obroču najšibkejšo točko in jo prebiti. Ubili so dva sovražna vojaka, potem pa poiskali dva dni odmora v gozdovih pod Ratitovcem. Istega dne je druga četa napadla stražo delavskega taborišča pri Žirovnici in jo pregnala. V taborišču je bilo 200 Slovencev in štirideset Francozov, ki so gradili cesto. Politkomisar Je navzočim delavcem pojasnil namen te akcije in jih pozval v partizane. Nemci, ki so stalno tipali za partizani, so takoj prihiteli z vseh strani v Žirovnico, misleč, da je tam glavnina partizanske vojske na Gorenjskem. Toda druga četa se je že umaknila na Stol, takoj naslednji dan, 8. januarja pa je četrta, četa napadla presenečene Nemce v postojanki Kamna gorica. Napad je bil demonstrativnega značaja in ubitih je bilo več sovražnikov. Od 9. do 22. januarja so divjali neprestani boji z nadmočnimi nemšimi silami. Od Škofje Loke do Jesenic je ropotalo in pokalo. (Nadaljevanje prihodnji*) HINKO SMREKAR v Kranju Morda je le malo naših someščanov, ki bi jim bilo znano, da je najznamenitejši slovenski karikaturist Hinko Smrekar določeno dobo Preživel tudi v Kranju. Tu je živel s svojimi starši v začetku tega stoletja, vsaj do !eta 1911, ko mu je umrl oče, ki je bil znan kranjski postrešček, muzikant in šaljivec. Poleg očeta ima Hinko Smrekar v Kranju pokopanega tudi brata Pavla, kateremu je dal napisati na grob: Zaprt Ti je življenja vrt, a ni rekurza zoper smrt.« S starši je stanoval takrat v Matjašičevi hiši (današnja Miši-čeva) na Glavnem trgu. Tu ga je tudi obiskoval Ivan Cankar, s katerim je gojil tesno prijateljstvo. Smrekarja je vezalo na Kranj še dolgo po njegovem odhodu nekaj tovarišev, ki so že takrat zrli na nekatere naše kulturne in družabne pojave s kritičnimi očmi. Eden teh, sedaj častitljivi osemedesetletnik Ivan Rozman, nam je dal na vpogled svojo korespondenco z umetnikom. Na ita pisma opiram naslednje odstavke. Predvsem bi rad opozoril na neko intimno Smrekarjevo potezo, ki je ni rad pokazal, to je hvaležnost. Znan je bil njegov sicer nežen, sinovsko vzoren odnos do svoje »majke«, čustva pa je prekril s hrupnim smehom in norčevanjem. Prijatelji v Kranju so namreč posredovali pri nekaterih tukajšnjih bogataših, da so ti od-časa do časa odrinili tudi kako drobtinico od svoje bogato založene mize za študirajočega in od lakote trpečega umetnika na Dunaju. In kljub burkastim šalam na račun mecenstva, je vendarle lahko zaslediti v predloženi korespondenci tanko rdečo nitko tople hvaležnosti vsem, ki so mu omogočili vsaj bedno *lvotarjenje v tujini. Vendar pa se že v naslednjem Pismu, ki sledi, zasramuje svo-3e2* čustva in trdi, da b6 »prijel nad Kranj z zrakoplovom, da bo lahko izkazal slavnemu mestu ljubezen in spoštovanje z vrha dol — brez besed — v konkretni obliki«. Med pisma uvršča fotografije svojih risb pa tudi originale. Dobrotnikom podarja za prejeto Podporo slike, zahvele zanje pa noče sprejeti. Ko potrjuje prejem zneskov, obžaluje, da vsak denar pri njem sprhni kot kaplja vode na razbeljeni plošči. Drugič spet meni, da ne bo zaradi njega noben pek ali mesar shujšal. Znani so očitki naših spodobnih rojakov, da je bil Smrekar grob, neolikan, trivialen. Te svoje napake se je zavedal in v pismu, ki je datirano 27. decembra 1895, sam piše o tem: »Skoraj bi bilo boljše, da ne bi vedel zanje. Jaz sem namreč •d sile neolikan človek, če si smem lastiti ta pridevek. Imel sem oliko že v mezincu leve noge, ali šment! Nekoč se mi je čevelj ravno v bližini tega nesrečnega kremplja ogulil in olika, hajdi v blato! Sicer nekoliko lažje hodim, a vrag vedi, koliko bi mi nesla, če bi jo kazal po svetu. Zato me sedaj silno akrbi, kaj naj ljudem, ki imajo srečno cela obuvala, pokažem aamesto nje, kar bi ne bilo nespodobno. Svetuj mi! No, 'se Prispevek za njegov življenjepis bom že izmotal iz te zadrege. Za sedaj se jim še enkrat lepo zahvalim, da ne bo zamere.« igio, je mogel pač le tako pro- kritiki za »Zeit« prikrito stru- O svojem študiju in svobodo- nicljivi duh, kot je bil Smrekar- pen! Kolegi ga zahrbtno gonijo ljubnosti odkriva Smrekar zani- jev> pravilno oceniti pomemb- domov. — No, Meštrovič je se- mive misli: nost mladega kiparja. O njem pi- daj še gmotno dobro podprt. Ne »Ne obiskujem nobene {javne niti privatne šole. Oni kurz, ki sem ga lani obiskoval, nameravajo drugo leto odpraviti, nobenega upanja na štipendijo ali podporo, moreča »klasarska« disciplina, jaz pa tak prostosti-željen, bosjaški človek. Treba je jesti, treba torej zaslužiti, za to pa ni prostega časa. Z Gaspa- se: boji se in dela protinačrte. U- »Zdaj ima razstavo v »Salonu« parn> da se mu posrečijo! Naj Slovani združijo, pa se bo Meštrovič. Postavil je dva kipa pred zgradbo. Čudno groteskna sta, čudna pretiravanja, v zasmeh vsem ljudem, nečutečim in čutečim. Ču videlo, koliko je Nemcev, pristnih v Avstriji!« Tako bi se dalo nanizati še den možakar! Zdaj se je zaljubil nekaj misli, ki jih je sporočal v Egipčane in stare Grke. V prijatelju v Kranj, na katerega rijem stanujeva in delava doma dveh letih je zmodeliral skulp- je bil gotovo še navezan, saj je za kruh in zase, študirava, ski- ture za ogromen tempelj! Vsa tu imel nekaj česa dom in svojo cirava povsod — spomladi pa čast in občudovanje njegovi e-greva v Prago, če mogoče k nergiji! Morda moram svojo sod-Sc:hwaigerju, ki je imeniten deč- bo o njem čisto predrugačiti! ko. Kdor ima pojem o umetno- Morda ni le silen talent, ki se sti, razume resnico: šola je za- naravnost igra z plastikami vseh vod, ki plačuje modele. Včasih vekov, morda je silen ženij, zdaj ljubo »majko«. In tudi ria Bekslnovo Tončko se je spominjal, veseleč se, »da ji je le ušel iz preteče sužnosti, v kateri jih toliko zdihuje.« Naj bodo navedeni citati skromen prispevek k spoznavanju Prizor iz Jurčič-Tomažičevega »Domna«, ki ga je jeseniške mestno gledališče prvič uprizorilo 12. decembra 1953 Za podeželje ni vse dobro Še neobjavljena Smrekarjeva karikatura na rovaš ponižujočega mecenstva je bilo drugače: takrat so frkov- še kaotičen, razbeljen in požira ci, stari 10 — 12 let pričeli s teh- vse, kar mu pride v obližje in niko. Ko pa doseže človek to najde v sebi. Zdi se: mi, da bo stopnjo, ko se mora sam korigi- to pravo; potem se povrnem k rati, potrebuje samo modelov; svojemu mnenju, ki sem ga imel senci profesorji so zanj »morivci«, če še pred dvema letoma, da je niso tako ustvarjeni kot je prej od njega nekaj neznanskega pri-imenovani Hanuš Schweiger.« čakovati. V Ljubljani se ni dosti Pozneje, ko je videl, da ne gre videlo od njega! Kdo vidi na-in ne gre, da so vsi njegovi sta- prej? Ima silno šumo nasprotnikov, zdi se mi, da so mu dovo- V Naklem smo imeli ta me- naštudirani, saj so se napake po-sec dvoje gostovanj, o katerih je plesi izvajani brez mladostne vredno spregovoriti nekoliko be- sameznih plesalcev vrstile dru-sed. ga za drugo. O salonskih plesih Mlada igralska skupina KUD v poročnih oblekah z neokusno človekove strani umetnika Smre- p0dnart se nam je predstavila izvedenimi baletnimi prvinami karja, ki je v naši kulturni in z Millerjevo dramo »Vsi moji si- raje ne govorimo. Brez škode družbeni rasti bil potreben, nu- novi«. Najbrže so bili redki, ki bi odpadli. jen pojav, saj ni le kritiziral so verjeli, da bodo Podnarčani Višek vsega so bili pevski svojega časa in z budnim oče- kos težkemu in zahtevnemu de- vložki. Tercet s pobalinskim som opazoval vse naše javno lu' toda gostje so nam PriPra" spakovanjem in s hreščeče pija-živlienie- bil je v še večii mP vili Pri3etno presenenčenje in nimi glasovi bi res ne smel na-. , , . J izreden kulturni užitek. Drama stopati pod imenom kulturno- n pomemben kot samosvoj, iz- je bila naštudirana do vseh po- umetniškega društva. Ne vemo, viren in oster javni delavec, ki drobnosti in psihološko preprič- kako drugje sprejemajo kuplete je z risbo prikazoval neumnost, l j ivo podana. Zlasti glavne vloge a la »Stanislav — ki ne dela omejenost in smešnost malome- so bile tako interpretirane, da nič in ne zna nič, a je le od meščanov, opozarjal, rotil, sme- publika že zlepa kakega dela vseh deklet občudovani ptič«, šil in obsojal vse naše napake, ni tako močno podoživela. Go- toda pri nas take vrste «umet-Z vso prizadevnostjo je kazal na štovanje je bilo na taki višini, nost« že zdavnaj ne uspeva več. kakor jih v Naklem še nismo Edina kvalitetna točka progra-imeli. Takšnih obiskov si še že- ma je bil »ksilofon-solo«. Za njo limo. je žel izvajalec zasluženo priz- Zal, moramo o drugem gosto- nanje. Tako ksilofonist kakor vanju, folklorni skupini KUD vsi ostali člani folklorne skupi-Tone Šifrer iz Škofje Loke, zapisati prav nasprotno. Njihova »Revija narodnih in umetnih ne naročil, ne podpor. Zaradi plesov« je temeljito razočarala nja pripraviti z vso resnostjo i» tega konflikta med človečnostjo sicer ne razvajeno, toda kritič- odgovornostjo in da si tudi ob-in nečlovečnostjo je tudi kot u- no publiko, ki zna ločiti kulturo činstvo na deželi želi kvalitetni* pornik in talec izkrvavel. Tako °d plaže. stvan- * ,,_ _ Skupina je izvajala ob harmo- _ je spomin na umetnika Smre- niki srbgka Jn belokraniska ko_ karja danes svetel, četudi je ži- la> tri gorenjske piese in nekaj vel vse svoje bedno življenje v umetnih. Ne le, da so bili vsi ognjevitosti, ki je za folkloro C. Z. značilna, bili so tudi zelo slabo izrabljanje slabotnih, trpljenje in revščino ljudstva, z žolčnostjo pa je bičal bahaštvo in razvrat-nost bogatinov. Smrekarjeve risbe so bile živa vest takratne družbe. Zato pač ni mogel dobiti od te gospodujoče družbe ne KUD Tone Šifrer iz Škofje Loke so se ob tej točki lahko prepričali, da je treba gostova- KULTURNE NOVICE ,novski kolegi srečnejši, da je Šantel postal asistent, da dobiva Gaspari obilje naročil, da Bi-rollo od doma znatno podpirajo Pregledali so svoje delo 30-letnica lešeanske Svobode Iz Kamnika lili kolektivno razstavo le, da ga bodo Dunajčani poteptali. Nedavno od tega je DPD Svo- tero je v Lescah tudi največ za-Zdaj je domalega cela secesija boda v Lescah imelo svoj redni nimanja. Poleg organizacijskih in da le njemu ne zašije »sreča proti njemu. Tudi drugod kujejo letni občni zbor, katerega se je nalog in študija je ta sekcija mila«, je zapadel z brezupje, ki komplote proti njemu. Ima tr se zrcali tudi v pismih 29. I. dne mecene za seboj, torej se 1910: lahko drži pokonci; če mu le »...da mu je žal, da se ni še teh ne spodmaknejo! Zdi se že v materinem telesu s popko- mi, da rujejo proti njemu le, vo žnoro vratu zadrgnil in da bi ker se ga boje, in ker je Slo-moral zamujeno zdaj, zdaj sto- Van. Večina kritik mu je bila riti . . .« In na drugem mestu: naklonjena! Doma se ga boje ter » . . . kakor koga volja! Jaz tako, kujejo komplote zoper njega in pa naj še drugi! Osebna pro- ce rnu še mecene izneverijo, stost! Jaz se zavedam, da sem kam hoče titan. Renesančnih pašam in hočem biti sam, tako, da pažev ni, — kam? — Zdaj šele mi je včasih ves drug svet buršt, prav jasno vidim, da je vse na da niti na razžalitve ne reagi- SVetu bordel, politika in vamp. ram, Ko, da sedim na drevesu Mislil bi človek, vsaj umetnost in jabolka jem, spodaj pa renči je vzvišena nad tem nagnusnim psetina, pa misli, da me bo z pehanjem za kruh in za moč renčanjem oplašila. Komična mrha!« Nadvse zanimivi so odstavki iz pisem, kjer govori o svojih poklicnih tovariših. Morda naravnost dokumentaren zaradi ljanski dalmatinski razstavi itd. svoje bistrovidnosti, je del ko- Kupili niso ničesar, ker je Hr-respondence z mislimi o danes vat. Pika! Profesor Strzygowsky, največjem kiparju sveta, našem (ki je prišel letos iz Gradca), Meštroviču. Takrat, 29. 1. hud nacionalec, je bil v svoji nad drugimi! Kaj vidiš tu v slučaju Meštrovič? Naučni minister Sturgk ga je diplomatsko zvijal, ker je slutil tudi v njem veleizdajalca, vpraševal po ljub- udeležilo 114 '•ianov. V Lescah je prosvetna dejavnost v okviru DPD »Svoboda« že tradicionalna. Tako je leska »Svoboda« praznovala letos 30-letnico svojega obstoja. Udej-stvovanje v prosvetnem delu je Leščanom postalo nujnost in potreba, ki jo vsak dan bolj občutijo. Iz poročil upravnega odbora DPD »Svoboda« v Lescah je bilo razvidno, da je to društvo v preteklem letu napravilo korak naprej. Število članstva so podvojili in ustanovili so nove sekcije. Ustanovili so salonski in zabavni orkester, ki sta že kar kvalitetna. Ustanovili so tudi tamburaški zbor, mladinski ženski pevski zbor, ki šteje 40 pevk itd. Poleg tega so imeli še dramsko sekcijo, glasbeno šolo, knjižnico, vzgojno in plesno šolo. Prav gotovo pa je najaktivnejša dramatska sekcija, za ka- ljica. delala pri adaptaciji dvorane in odra. Prav zaradi teh del se je lanska igralska sezona tudi nekoliko zakasnila. Kljub temu so naštudirali šest dramskih del in uprizorili 24 predstav. Med drugim so zaigrali Mire Pucove dramo »Ogenj in pepel«, Schu-rekovo komedijo »Pesem s ceste«, Brankovo mladinsko igro »Mačeha« in pastorka« itd. Največ predstav in obiska je doživela komedija »Pesem s ceste« in jo je videlo nad 2000 ljudi. Harmonikarski zbor in folklorna skupina »Kajuh« iz Ljubljane sta gostovala v Kamniku z izbranim programom. Popoldanska predstava za mladino je bila dobro obiskana, večerna pa slabše, čeprav bi po ugledu, ki ga uživajo gostje, pričakovali večje pozornosti pri kamniškem občinstvu. Iz Krope Prebivalci Krope in okoliških vasi pričakujejo Novo leto z novimi pomembnimi uspehi. Poleg tistih, ki so jih dosegli v proizvodnji, bodo za konec leta — na Silvestrovo — odprli tudi veliko dvorano v novem kulturnem domu. Dvorana bo priprav- Poleg nastopov jia domačem ljena za vse prireditve. V njej odru, so Leščani gostovali tudi so že montirali kino-aparaturo v drugih gorenjskih krajih in in na Silvestrovo bodo predva- sodelovali na raznih prireditvah, jali prvi film. Tako bodo Kro- proslavah ipd. To je obračun, s pa, Kamna gorica, Dobrava, kakršnim se le malokatero kul- Lipnica in Jamnik pridobili po- turno društvo na Gorenjskem membno kulturno središče. Na lahko ponaša. * ta dogodek se v Kropi in oko- Občni zbor je po obširni raz- lici marljivo pripravljajo in ga pravi sprejel tudi vrsto sklepov bodo proslavili s kulturno pri- in tekmovanje republiškega od- reditvijo. Od 31. decembra da- bora »Svobod« ter OSS Radov- Ije bodo v dvorani tudi redne kinopredstave. Vvarnem objemu obeh Sor in v senci gradu se je v visokem srednjem veku razvila Škofja Loka. Listine jo te 1. 1274 iemnujejo oppidum — mesto. Po svoji legi predstavlja podobno kot Kamnik izrazito dolinsko pregrado, ki zapira ,ali vsaj nadzira dohode v Poljansko in Selško dolino. Širok pomol, ki sta ga ob sotočju izoblikovali obe Sori, 5n na katerem mesto stoji, je odlično ustrezal takratnim obrambnim zahtevam, obenem pa ohranil mestu zvezo z ostalim svetom, predvsem po važni tranzitni cesti, ki je vodila z Gorenjske v Italijo, in tako vezala sever z jugom. Res, da izbrani teren na pogled manj ■aogočno učinkuje kot n. 'pr. pomol, na katerem stoji Kranj, ki se navpično dviga iz savske i* kokrške struge, a je zato njegova ploščad tesneje povezana « reko, da se nam zdi, kot bi kiše rasle iz nje. Nad gmoto h grajskemu hribu »tisnjenih meščanskih hiš se dvi-5a okameneli simbol srednjeveške družbene ureditve, gospodstva in podložništva — grad 'reisinških škofov, ustanoviteljev mesta. Ce ga primerjamo * ljubljanskim, ki kakor velika« prerašča svojo okolico, se nam zazdi ta mnogo bolj intimen v svojem odnosu do naselja pod seboj. Še je krona mesta in nepogrešljiv poudarek v njegovi silhueti, toda povezava med njima tesnejša, v predelu samostana pa kar neposredna. Voda, mesto, grad in kulise zelenih hribov v ozadju so v mehkem stopnjevanju ustvarile nepozabne slikovite poglede, ki vabijo tudi razvajeno oko k vedno novemu občudovanju. Ce odpremo staro katastrsko mapo, v kateri je začrtan tloris mesta, opazimo, kako se je ta popolnoma prilagodil pravokotni obliki terasastega terena med vznožjem grajskega hriba in o-bema Sorama. Preprezata , ga dve beli široki lisi Zgornji in Spodnji trg in kup ožjih in krajših prog, ki pomenijo ulice ia prehode, ki so posebno gosto na-sejane v spodnjem delu mesta v smeri proti Kapucinskemu mostu. Z razpadom srednjeveMcega obzidja, ki je mesto stoletja dolgo oklepalo v trden okvir, izgi-gine tudi njegova pravokotna oblika — naselje se razraste na vse strani. Zgornji trg pomeni središč* mestnega gospodarskega udej-stvovanja — trgovine in obrti — in je obenem arhitektonska hrb- Cene Avguštin Škofja Loka t? luči umetnostne kulture tenica celotnega naselja. Cesta, ki prihaja iz Poljanske doline, se nedaleč od starih mestnih vrat lijakasto razširi v obsežen pravokoten tržni prostor, ki sega prav do današnje Homanove hiše. Tako kot lega na pomolu, oblika tlorisa, razmerje gradu do naselja, kaže tudi škofjeloški tržni prostor močne sorodnosti z ostalimi našimi in sredjevrop-skimi mesti. Podobnost ekonomskih, kulturnih in klimatskih pogojev se je izrazila tudi v arhitekturi. Ostenje trga, ki ga sestavljajo pročelja hiš, je docela enotno. Ozke ulice in dva podvoza prav nič ne rušita njegove kompaktnosti, saj ju komaj opazimo. V smeri proti ka- Homanova hiša v Loki pucinom je trg učinkovito zaključen s široko fasado Homanove hiše. Pred časom že projektirana odstranitev tega važnega objekta, bi popolnoma uničila prostorninski kubus celotnega trga. Ponovila bi se napaka, zagrešena s podrtjem nadstropnega pomola na fasadi današnje Mestne restavracije, ki je s svojim sesedom onkraj ceste učinkovito zajezoval prostor v smeri proti Poljanski dolini. Pred razkrojem ga je vendarle srečno rešila hiša na oglu Zgornjega Karlovca in Poljanske ceste, ki je po porušitvi mestnih vrat morala prevzeti njih vlogo. Trg se ob Homanovi hiši rogo-vilasto razcepi v dvoje manjših ulic. Podoben pojav (Opažamo tudi na poljanski strani, kjer se onstran nekdanjega mestnega jarka cesta dosledno enako razdeli. Ta oblika rogovilastega razcepa je na Kranjskem zelo redka. Najdemo jo pa drugod po Srednji Evropi, ponekod v mnogo bolj komplicirani sestavi. Vlogo Bavarske, domovine frei-sinških fevdalcev, pri reševanju urbanističnih problemov bi bilo treba šele določiti. V vzporedni črti z glavnim se kasneje razvije spodnji tržni prostor. Po tipu je pravi obcestni trg. Ob le malenkostno razširjeni komuni- kaciji se vrste hiše za hišo, sledeč rahli krivulji ceste. Ker je obzidje preprečevalo razvoj mesta v širino, se to veča v vertikalni smeri. Nastajajo dvonadstropne stavbe na Zgornjem trgu, na Spodnjem pa množica na kamnite nosilce oprtih pomolov, ki preprezajo prv8 nadstropja ;n Širijo stanovanjski prostor, ne da bi pri tem trpela prvotna širina oeste. Pomanjkanje stavbnih površin vodi do navidez popolnoma neurejenega kopičenja arhitekturnih objektov med Zgornjim trgom in Kapucinskim mostom. Vendar ne smemo prezreti, da je ta »nered« odlično odgovarjal obrambnim smotrom izpostavljenega predela in da je bil v neki meri celo hoten. Iz tega živega vrvenja stavbnih gmot se srečno izvije in reši na pobočje grajskega hriba uršulinski samostan ter tako ustvari poleg danes že podrtega obzidja edino arhitekturno vez med mestom in gradom. Zupna cerkev se podobno kot v Radovljici umakne v zatišje in izoblikuje v ozadju Homanove hiše lasten trg, ki bi se po prostorninski učinkovitosti lahko meril z Glavnim, če ga ne bi v toliki meri pokvarile kasnejše prezidave. (Dalje prihodnjič) LEVINJA RESILA KROTITELJA V nekem cirkusu Aleksandri]e se je nekemu krotilcu zveri, ki je ravno nastopal s tremi tigri in tremi levi, pripetila nesreča,. Spodrsnilo mu je tako, da je padel. Pri tem mu je ušel bič iz rok. Dveletni tiger je takoj napadel krotitelja, vendar se je pred njega postavila levinja jn podrla tigra. Med tem je krotitelj vstal in pobral bič. Levinja je mirno odšla na svoje mesto in točka sporeda se je lahko nadaljevala. STAROST STARŠEV IN OTROKOV SPOL Pred nedavnim je dr. Edward Novickv, eden izmed voditeljev »biroja za vitalno statistiko« univerze v Missouriju (ZDA) objavil statistične podatke iz leta 1947, 1948 in 1949, ki so imeli za cilj, da ugotovijo ali je kaka zveza med spolom deteta in starostjo roditeljev. Po teh podatkih se s povečanem starosti poveča verjetnost, da bo novorojenček hči. To potrjuje dejstvo, da je v številnih družinah skraja več sinov, a kasneje več hčera. MANJ MEDNARODNIH FILMSKIH FESTIVALOV Na londonskem sestanku administrativnega sveta mednarodne federacije združenja filmskih producentov, so delegati u-gotovili, da je preveč filmskih festivalov. Zato je svet sprejel resolucijo, v kateri zahtevajo občutno zmanjšanje festivalov. Sporazumeli so se za en sam nagradni festival letno. Svet je sklenil, da zaradi povečanja proizvodnje mladinskih filmov povabi producente k mednarodnemu sodelovanju. Svet je za leto 1954 odobril te-le nenagra-jene festivale: v Canneu, Benetkah, Berlinu, Bruslju in Locar-nu. Na sestanku so bile zastopane Anglija, Italija, Francija, Španija, ZDA, Švedska, Nemčija in Mehika. SUEŠKI SPOR IN BOLEZEN Na prošnjo majorja Saleka Sa-lema, egiptovskega ministra za propagando in posebnega odposlanca generala Nagiba v Su- danu, so prispeli iz cone sueškega kanala v Kairo angleški vojaški zdravnik in dve britanski vojaški bolničarki, da bi zdravili njegovega dveletnega sina, ki je zbolel za otroško paralizo. V Kairo so poslali tudi poseben medicinski aparat. ZGODOVINSKA ŽELVA NA OTOKU TONGA Na svečanostih, ki jih je priredila kraljica Tonge, Salote v čast obiska kraljice Elizabete II. in vojvode Edinburškega 19. decembra v Nuku alofi, je sodelovala tudi še živa zveza z velikim angleškim pomorščakom iz XVIII. stoletja, kapetanom Jamesom Cookom. Za časa syojega tretjega in zadnjega križarjenja po Tihem oceanu 1777. leta je kapetan Cook ponovno obiskal otok Ton-ga, kjer je bil lepo sprejet, Potrdili so prijateljstvo. Pri odhodu je otoškim poglavarjem dal dve darili: zastavo in želvo. Tej želvi, ki je še danes, kljub spoštovanju ivredni starosti, še čila in zdrava, so Tonganci dali naslov poglavarja Tui Malila. Želva živi na vrtu kraljičine palače v Nuku alofi. Tui Malila se je nemoteno sprehajala med povabljenimi gosti svečanosti, ker je kot poglavar imela pravico, da prisostvuje kraljevskim ceremonijam. PIKAPOLONICE NA JAMAJKI V Kingstonu so zaključili znanstvena raziskovanja o škodi, ki jo na plantažah sladkornega trsa povzroča neka mušica. Dr. Simmonds, tomolog, ki vodi biološko postajo na Trini-dadu, je z dr, Jamesom iz Jamajke ugotovil povzročitelje bolezni. Prav tako sta našla tudi preventivno sredstvo proti povzročitelju. Raziskovalci so ugotovili, da morajo vzrediti ali prinesti na Jamajko posebno vrsto žuželk, ki uničujejo mušice sladkornega trsa. Sklenili so, da bodo te in-sekte »uvozili« s Havajskih otokov. Prav tako pa so priporočili lastnikom plantaž, da prično gojiti pikapolonice, ki škodljivce jedo. Za prvo pomoč pa bodo pikapolonico poslali na Jamajko iz Britanske Gvajane. N ekega jesenskega dne v letu 1843. je opazil falan-gistični čuvar španske »neodvisnosti«, nedaleč od mesta Huerta, ki leži na jugovzhodni obali Španije, kako je val naplavil na obrežje truplo nekega vojaka. Ko si je mrtveca pobliže ogledal, je ugotovil, da gre za visokega britanskega častnika. O najdbi je takoj obvestil Francove civilne oblasti . . . Tako so našli majorja Martina, kurirja zavezniške vojaške komande za Sredozemlje. Naslednji dan &o ga v Huerti z vsemi slovesnostmi pokopali. V istem času pa je hitel iz Španije v Hitlerjevo Nemčijo poseben sel s strogo zaupn pusto naslovljeno na Glavni stan nemške vojske. Kar je nosil, je imelo za Nemce neprecenljiv > vrednost, saj so bili v pismu dokumenti, ki so jih našli pri majorju Martinu, med njimi tudi kopije vojnih načrtov zaveznikov v Sredozemlju. Iz teh načrtov je bilo razvidno, da nameravajo zavezniki po izgonu nemških in italijanskih čet iz Afrike razširiti svoje operacije na Sardinijo in Peloponez. Franco je znova potrdil svoje globoke simpatije do nacistične Nemčije. V Glavnem stanu nemške vojske so vse načrte skrbno proučili. Čeprav so bili takrat trdno prepričani, da bo cilj nadaljnjih zavezniških operacij Sicilija, so jih najdeni dokumenti popolnoma odtegnili od te misli. Sam admiral Donitz, takratni vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, je ob robu zavezniških vojnih načrtov pripomnil, da »je orignilanost teh načrtov nesporna«. Nekako v istem času 'je Hitler na sestanku Z Mussolini-jem slednjega prepričal, da je neupravičena njegova bojazen, da bi se zavezniki izkrcali na Siciliji, ker sta po zanesljivih in- Uaka ie usftda eua uapeiiik futeuat formacijah cilj njihovih prihod- mando v Sredozemlju. Razen njih operacij Sardinija in Pelo- tega je imel major Martin pri ponez. sebi tudi originalno osebno iz- V »originalnost« majorja Mar- kaznico in kopico svojih oseb- tina na podvomil nihče. Nemška nih, intimnih dokumentov, k( so obveščevalna služba je bila identiteto samo podkrepljevali. ne službe, v katero so se Nemci ujeli. Po zlomu Rommelovih sil r Afriki je bilo vsakemu, še take naivnemu kavarniškemu strategu popolnoma jasno, da bo naslednji korak zaveznikov Sicilija. Zakaj brez Sicilije si ni mogoče zamisliti uspešne kontrole nad Sredozemskim morjem. Vse dokler so bili Nemci na Siciliji, noben zavezniški pomorski transport ni bil varen pred sovražnikovimi podmornicami, ki so namreč informirana, da je res Tako je imel major Martin v e- imele svoje baze prav na Sici- prav major Martin vzdrževal nem svojih žepov sliko svoje za- liji. redno kurirsko zvezo med vi- ročenke in nekaj njenih pisem. Zaradi takega položaja Sicili- hovno komando Zavezniških o- nato potrdilo neke londonska je jp bilo očito, da bodo Nemci boroženih sil in zavezniško ko- draguijarne, da je naročil pri in Italijani ta otok posebno do- njej dva zaročna prstana, obve- bro zavarovali. Ce so ga hoteli nouoleina nagradna križanka V o d or a v n o : 1., 36., 70. -in sta cvetic, 43. vratolomen skok, 97. novolteno voščilo našega li- 45. ime južnokorejskega oblast- sta, 16. povrnitev stroškov, 16.a nika, 46. na njem igrajo, 48. o- francoska denarna enota, 17. pri- zemlje, ki ga je naseljevalo sta- padnik slovenskega naroda, 18. roslovansko pleme (tožilnik), 50. veznik, 19. števnik, 20. skrhani- del voza, 51. japonska dolžinska posoda za vino, 74. otroška ustanova, 75. igralne karte, 76. pogan, 78. predlogi 80. vošči, 83. kakor 18 vodoravno, 84. ploščinska mera, 86. kakor 24. vodoravno, 88. leteti, brez prvega samoglas- na, 22. samo, 23. medmet, 24. Nada, 25. avtor drame »Krog s kredo«, 27. vas v Srbiji, zname-■ita po rudnem bogastvu, 29. nogometni izraz, 31. okrajšava za uraden naslov ene satelitskih držav, 32. nagon, 34. hudobna, 41. prislovno določilo časa, 42. vr- mera, 52. nedeljiva soglasniška skupina, 53. grška črka, 54. pijača starih Slovanov, 55. inicial-ke slovenskega pesnika s Pod-reče, 56. grški bajeslovni letalec, 58. žensko ime, 60. kakor 52. vodoravno, 62. italijanski skladatelj, 64. pravkar, 68. pokrita, 73. nika, 89. gledališče na Gorenjskem, 90. latinski predlog, ki ga uporabljamo na zapisnikih, 91. pritlikavec, 94. žensko ime (tožilnik), 95. lahko storite. Navpično: 1. zoprna bolezen, 2. nedelaven, 3. nemška kratica za delniško družbo, 4. oster (pogled),."), dedna zasnova, 6. kakor 50. vodoravno, 7 predvojna znamka dvokoles, 8. moško ime,, 9. vzklik, 10. kratica za Komunistično partijo, U. Krški bog vetrov, 12. obrobni del strehe, 13. vzklik, 14. pripadnik sosednjega naroda, 15. pravoslavna sveta podoba, 20. peča se s slamo, 21. pripadnik evropskega naroda, 24. labod, 25. ni voda, 26. okrajšava za docent. 28. pribežališče, 30. humano, bla-gosrčno, 31. organ ljudske oblasti (druga beseda okrajšana), 33. to se . . . (ni primerno, nespodobno je), 35. začetnici imen in priimek ruskega pisatelja. 37. o-krajni ljudski odbor, 38. inicial-ke avtorja filma »Jara gospoda«, 39. kakor 84. vodoravno. 40. priimek znanega Kitajca, 41. znana denarna kratica, 44. kakor '50. vodoravno, 47. grška črka, 49. meri čas, 55. krat. za sveti, 56. in drugo, 57. vrsta kitice, 58. lepiti, 59. moško ime, 61. kazalni zaimek, 63. moško ime, 65. osebni zaimek, 66. okrašeno, 67. predlog, 69. polet, 71. prebivalec pokrajine v Istri, 72. nadležna žuželka, 73. vodopad, 77. pihalni instrumenti, 79. poljski pridelki, 81. bivališče, stanje, poklic, 82. ilnat, 83. prirejajo jih nog. klubi in igralske družine, 85. abesin-ski poglavar, 87. greje sobo, 89. tečaj, 90. očetu, 92. ljudska republika (kratica), 93. če jo dodamo »tevilki 87 navpično, dobimo jabolčna semena, 95. inicial-ka predsednika ljudske skupščine LR Slovenije, 96. latinski veznik. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Za pravilne rešitve Novoletne nagradne križanke je uredništvo »Glasu Gorenjske« razpisalo naslednje nagrade: 1. Moška srajca, 2. Blago za moško srajco, 3. 1000.— dinarjev, 4. Grelec, 5. Blago za moško spodnje perilo, 6. Dvajset leposlovnih in strokovnih knjig. Rešitve pošljite uredništvu »Glasu Gorenjske« do 20. januarja 1954. stilo poznane londonske banke, v katerem ga obveščajo, da je njegov tekoči račun skoraj popolnoma izčrpan, dve gledališki vstopnici, vozno karto za podzemsko železnico, spremno pismo generala Sir Arćhibalda Nyea takratnemu komandantu britanskih sil Sredozemlja generalu Alexandru in pisma generala Mountbattena generalu Ei-senhowerju in komandantu angleških pomorskih sil v Sredozemlju admiralu sir Andrewu Cunninghamu. Takoj, ko so zvedeli za ze-vezniške vojne načrte, so Nemci začeli z obsežno pregrupacijo svojih sil na južnem bojišču. Prva oklopna divizija, ki je bila prvotno namenjena na Sicilijo, je dobila ukaz, naj se nemudoma premakne iz južne Francije prav na Pelopone/.. Močni oddelki torpednih čolnov, ki so bili dotlej v lukah Sicilije, so dobili povelje naj odplovejo v luke Peloponeza. Minonosci so položili ob obalah Sardinije in Peloponeza cele mreže minskih polj. Ko pa so bile vse priprave kočane, so se zavezniki izkrcali na Siciliji. Osvojili so jo brez večjega napora, ker so bili Nemci na ta napad nepripravljeni in ne malo presenečeni. Zaveznikom je uspelo Nemec iznenaditi. Zakaj? K temu je pripomogel »major Martin in njegovi dokumenti«. Major Martin je bil samo spretna past zavezniške obveščeval- zavezniki osvojiti, so morali o-brniti pozornost sovražnika na druge dele južnega bojišča. To je bila velika naloga, ki jo je morala rešiti zavezniška obveščevalna služba, morda najtežja v njeni zgodovini. Zavezniški obveščevalci so vedeli, da Nemci ne bodo nasedli /i poznanim — takorekoč klasičnim — vojnim zvijačam. Morali so si izmisliti nekaj originalnega. Porodila se je misel — zelo preprosta, a vendarle učinkovita — o »majorju Martinu«. V Severni Afriki so med mrtvimi vojaki našli tudi truplo nekega Angleža, ki je bil na moč podoben majorju Martinu. Pre-oblekli so ga v majorsko uniformo in ga opremili z vsemi potrebnimi dokumenti in načrti. Preskrbeli so mu tudi zaročenko — uslužbenko angleškega zunanjega ministrstva — njena o-riginalna pisma in fotografijo. * Nekega jesenskega dne ' so iz podmornice »Seraph«, ki je takrat križarila ob španski obali nedaleč od mesta Huerta, vrgli v morje truplo nekega angleškega vojaka, ki je našel smrt v boju proti sovražniku. Morski tokovi so ga zanesli na špansko obalo . . . Tako začenja resnična zgodba, čeprav morda fantastičnejša od fantazije, o »majorju Martinu«, navadnem angleškem vojaku, ki mu ne vedo niti imena, ki pa je vendarle, sicer šele po smrti, svoji domovini in vsemu človeštvu napravil neprecenljivo u-slugo. Labirint v Manhattanu Newyorški kolodvor, ki leži na Manhattanu, je pravi labirint. 45.000 ljudi valovi dnevno skozi ta največji in po prometu najbogatejši kolodvor na svetu, glavni kolodvor v New Yorku. Vsako uro odpelje in pripelje 200 vlakov po podzemnih dvonadstropnih tirih, ki vežejo središče mesta s predmestji,, važnimi velemesti in z zapadom. Kljub temu, da je bil kolodvor zgrajen 1913. Jeta, so bili graditelji toliko iznajdljivi, da še danes popolnoma zadošča za ogromen promet. To je pravo velemesto za sebe, s številnimi halami, dvoranami, predori za lju- di, ogromnimi dvigali, restavracijami, kopališči, bari in trgovinami. Po labirintih njegovih cest, hodnikov, predorov, preko trgov, po dvigalih in vogalih gre razburljiv in skrivnosten lov za zločinci in ugrabitelji otrok v New Yorku. Dnevno se tu namreč zgodi do 200 velikih in malih zločinov. Glavna čakalnica je velika 3600 m2 in je 45 m visoka. Prostora je za 10.000 ljudi. Stalno prihajanje in odhajanje, daje temu ogromnemu prostoru posebno atmosfero napete nervoze UUS GORENJSKE POSTEN NAJDITELJ Za kratek čas Obiskal sem svojega prijatelja Tineta, v zahvalo za to pa me je hotel ožicati za denar. Tega res ne ljubim, zakaj — prvič: ljudje tako izgubijo svoje najboljše prijatelje, — drugič: sprejemanje posojil nimam za načelom ustrezno sredstvo in — tretjič: tudi sam sem ga nameraval ožicati. Toda že vnaprej bi si bil moral biti na jasnem, *a Tine pač ni primeren objekt za take poizkuse, kajti po poklicu je slikar. Bil sem torej zlovoljen in sem dejal: »Veš kaj, Tine, tu se že vse neha! Hočeš izsiliti iz mene zadnje trdo /prigarane dinarje, Pri tebi se pa kar tako meni glavi. Vprašal sem ga: »Recimo, da bi bil našel takšno dozo na cesti. Kaj bi storil?« Tine ni dolgo premišljeval: »Pobral bi jo in pri najbližjem zlatarju vprašal, koliko je vredna.« »In kaj bi storil potem?« »Prodal bi jo seveda.« »Da te ni sram! Kje pa je tvoja zavest! Rajši si zamisliva, da si vzor poštenega najditelja in z ogorčenjem odklanjaš, da bi obogatel ob nesreči svojega bližnjega. Se več, celo nagradi se odpoveduješ, greš v uredništvo in objaviš inserat: »Najdena cigaretna doza. Dvigniti proti povračiln stroškov pri . . .« Ko potem pride lastnik. pri Tinetu, zakaj navedel sem bil, naj se lastnik zglasi med osmo in dvanajsto uro. Tri minute čez osem je pozvonilo. Primajal se je nek debeluh.« Prihajam zaradi doze — darilo moje žene — zelo iherodno — lahko bi mislila, da sem jo kakšnemu dekletu...« Široko se je krohotal. Tine je vzel eno svojih doz in jo pokazal debelemu človeku: »Prosim? je to vaša doza?« »Seveda! Presrečen sem! — Pa se še najdejo pošteni ljudje! Koliko dolgujem?« Tine je oddrdral svojo recitacijo, ki sva jo bila skupaj (sestavila in debeluh je bil takoj pripravljen odkupiti risbo. Ko inserat. Vsi so bili radostni, da lahko kupijo sliko slavnega akademskega slikarja Tineta Pen-zeljna, ko pa se ljudje tako trgajo za njegove slike. Do poldneva seveda še nisva končala. Ob štirih je odšel poslednji. Sedem in devetdeset izgubljenih doz sva vrnila njihovim polnopravnim lastnikom in inkasirala 29 tisoč 400 dinarjev za stroške in-serata ter 893.600 dinarjev za prodane slike, zakaj kmalu sva morala dvigniti ceno na 10.000 dinarjev, ker hi sicer trpel Tine-tov slikarski ugled. Prejel sem .svojih deset odstotkov in eno preostalih doz. »Vidiš, Tine,« sem dejal, »nisi notel verjeti, da človek še največ doseže s poštenostjo!« Tudi Tine si je obdržal eno dozo za spomin, tretja pa je še vedno na razpolago. »Najdena zlata cigaretna doza. Dvigniti proti povračilu stroškov. — Naslov v upravi Glasu Gorenjske.« nič tebi nič valjajo same zlate cigaretne doze. Prodaj že vendar to rumeno kramo! Obema bo pomagalo.« Tine se je grenko nasmehnil: »Prosim, kar pripelji mi takega idiota, ki jih bo kupil! Saj niso zlate, ;le pozlačene so. In kar st° jih imam.« »Te je zapustila pamet, Tine? ^akaj pa ti bo sto cigaretnih doz?« »Seveda jih ne potrebujem, toda še vedno je bolje imeti 100 cigaretnih doz kot pa prav nič. Je pa to dolga storija: Leta 1947 sem dobil veliko naročilo za podjetje »Jugodoza«. Pravkar so o-premljali nove prostore, pa sem moral na hitrico izdelati pet Platen za direktorjevo pisarno ln sliko udarnika za rdeči ko-iček. Plačali mi niso. Terjal sem in spet terjal, tako dolgo, °-a Je podjetje zaradi nerentabilnosti prišlo v socialistični konkurz. Preden je direktor od-^el v zapor, me je še lahko poplačal le tako, da mi je pustil tele doze.« Takoj mi je začelo rojiti po zahtevaš tri sto dinarjev za oglas. Ce potem lastnik brezpogojno hoče igrati plemenitega človeka, mu ponudiš, naj kot izraz majhne pozornosti odkupi kako skico ali akvarel za recimo tisoč dvesto diharjev. No, kaj praviš k temu?« Tine me je nepotrpežljivo poslušal in izbruhnil: »Da si tak idiot! :Dozo, ki bi danes, če bi bila prava, veljala najmanj deset tisočakov, oddati za navadno ničlo, — to bi storil popoln osel!« Odvrnil 'sem sladko: »Dragi moj, zapomni si: poštenost in dostojnost zmerom naletita na plačilo! Napraviva preizkušnjo! Plačal bom inserat, ti pa mi boš zato odstopil deset odstotkov morebitnega dohodka. Se strinjaš? Tine se seveda še dolgo ni strinjal. Najprej sem mu moral dati pismeno jamstvo, da ne bom zahteval od njega nobenih stroškov za objave. Končno je le privolil. Objavil sem inserat in tistega dne sem bil že ob osmih zjutraj je še izbiral med slikami, je spet pozvonilo. Šel sem k vhodnim vratom. Spet en lastnik. Naprosil sem ga, naj počaka v predsobi, ker da je notri nek tovariš, ki pravkar kupuje slike. Tudi sem pojasnil, da bo prišlo še več ljubiteljev umetnosti, ker je akademski slikar Tine Penzelj danes zelo v modi, in naj zato pred ljudmi nikar ne govori o takšni malenkosti, kot je cigaretna doza. Nisem se še vrnil v atelje, ko me je spet poklical zvonec. Prišleca sem prestregel pred vrati in mu zašepetal isto navodilo. V ateljeju je bila med tem kupčija že opravljena in srečni lastnik se je poslovil z glasnimi ,izrazi hvaležnosti. »Naslednji prosim!« S podrobnim opisovanjem nadaljnjih dogodkov vas ne bom dolgočasil. V predsobi je stalno sedelo šest do sedem nesrečnikov, ki so vsi izgubili zlate cigaretne doze, takoj zatrdno spoznali pokazani predmet za svoj in se zelo veselili, da jim je plačati samo tri sto dinarjev za GORENJSKI PIONIR Tudi jaz vam želim Da, dragi moji! Tudi jaz vam želim v prihodnjem letu mnogo veselja, zdravja, uspeha in sreče. Ko zdaj veselo pozdravljate mlado, komaj rojeno leto 1954, vas prosim, da ga sprejmete, fantka, v svojo družbo. Vedite, da bo hitro rasel. Kar bliskovito naglo bo živel, čez leto dni pa ga že ne bo več. V tem času, ko bo pri vas, mu bomo morali prav vsi dati nekaj določenega. Nekdo bo v tovarni delal zanj toliko in toliko časa, kdo drug se bo spet trudil na polju ali v uradu, vi, pionirji, pa boste popisali cele kupe papirja, prebrali precej knjig in se v š(*.i precej naučili. Vse, česar se boste naučili, vse boste dali temu svojemu gostu, letu 1954. Nič ne bo vzel. Le pokazati mu boste morali, sicer tisti gost, ki pride čez dvanajst mesecev, leto 1955, ne bo nič kaj prijazen z vami. Je že tako in nič drugače. To sem izvedel od nekega zelo starega in zelo, zelo pametnega možaka, ko sem bil še na Triglavu. K o s o b r i n je pa ravno ta dan nekaj govorilo, da se bosta prav tisti večer vrnila sinova. »Iti moram!« je sklenila in šla kar sama. Težko se je vzpenjala v hrib. Bila je že temna noč. Veter je močno pihal in cesarica je z muko napravila ogenj. Komaj je plamen razsvetlil okolico, je mati ^zagledala starejšega sina z mlajšim bratom v naročju. Bil je mrtev. Razjokala se je. V tem se je zabliskalo, udarila je strela in matere in sinov ni bilo več. Dragi Kosobrinček ! Napisal Ti bom spis o miškah. Poslušaj me! Vsako noč je praskalo v sobi pod deskami. Nisem mogel spati. Te jgodbe sem se naveličal, pa sem nastavil mišjo past. V treh dneh sta se ujeli dve miški. Opazoval sum ju. Bili sta zelo nesrečni in lačni. Zasmilili sta se mi in dal sem jima z mastjo namaznih koščkov kruha. Zdelo se mi je, da sta se pogovarjali • prostosti. Svetlejša miška je govorila in razmišljala, kako bi se rešila ječe. Miška, ki je bila lepo siva, jo je tiho poslušala. Zasmilili sta se mi, pa sem jima edprl vratca. V hipu, ko sta porabili priliko in ušli, sem se spomnil, da tega ne bi bil smel storiti v stanovanju. Ušli sta na srečo skozi okno. Malce sem se Prestrašil, a poleg tega sem se iz srca smejal, ko sem videl, kake sta druga za drugo poskakali v sosedovo stanovanje. Želim, dragi Kosobrinček, da *• jima še Ti nasmeješ. S pionirskim pozdravom Te Pozdravlja i * 4. c. raz. osn. šole v Tržiču Franci Kristan Kako je nastalo drago kamenje Cesar je imel dva sinova. Nekega dne so mu sovražniki u-kradli mlajšega. To ga je zelo zadelo. Poslal je sle na vse strani,. Ker ga niso našli, je od žalosti zbolel. Tako ije bil bolan, da je umrl. Na smrtni postelji je naročil ženi: »Vzgajaj starejšega sina in ga pošlji iskat brata. Dokler se ne vrneta, vladaj ti.« To je rekel in je umrl. Cesarica je modro vladala. Ko je starejši sin ©drastel, ga je poklicala in mu ukazala: »Pojdi iskat (brata in se vrnita čimprej. Vsak dan vaju bom čakala na vrhu hriba. Vsako noč bom prižgala na hribu veliko grmado, da vama bo razsvetljevala pot.« Mladenič je šel in dolgo ga ni bilo nazaj. Mati se je že postarala in je s težavo hodila na hrib čakat sinova. Zato so jo odslej najmočnejši fantje iz plemena na hrbtih nosili vsak dan na hrib, da je lahko sama prižgala ogenj. i Nekoč je divjala nevihta. Nihče si ni upal iti na hrib. Starki Drugi dan, ko se je nevihta polegla, so ljudje zaman iskali mater. Niso je našli. Na mestu pa, kjer je prejšnjo noč stala, so našli le blesteče kamenčke, to so bile njene solze. Spremenile so se v drago kamenje. (indijanska) Dopisujte »Glas Gorenjske** Natakar: Želite še kaj, prosim? ,' l Gost: Da, kaka sekira ali pa žaga bi mi kar prav prišla. Moda, obutev in zdravje Sodobna ženska polaga veliko pozornosti tudi na svojo obutev. Osnovni pogoj za dobre čevlje je, da so udobni, lepi in trpežni. Naše trgovine imajo že kar lepo izbiro, tako, da so ženske marsikdaj v zadregi, kakšne čevlje naj si kupijo. Delovna žena, ki veliko hodi. si bo za službo izbrala čevlje z nizkimi petami. Take čevlje priporočajo zdravniki, pa tudi sedanja moda jih upošteva. Pred nakupom čevlje vedno pomerimo, da nam potem ne delajo težav. V naših trgovinah so se že tudi pojavili čevlji z izredno nizkimi petami »Pepel- ka« imenovani. Te vrste čevlji so dvignjeni od tal komaj en centimeter in njihova dobra stran je, da so lahki in zelo udobni. Hoja v njih je pravi užitek, zato so ti modeli pri ženskah po vsem svetu že nekaj let zelo priljubljeni. Francozi in Italijani izdelujejo te čevlje v dveh barvah. Seveda se marsikatera ženska ne bo mogla sprijazniti z nizkimi čevlji. Ta si bo lahko izbrala polvisoko ali visoko peto, ki napravi nogo veliko lepšo. Peta postaja izpodrezana in to pri visokih in polvisokih modelih. Zdravniki priporočajo, da višino pet pogosto menjamo. Stalno nošenje visokih pet skrajša namreč glavno petno kito in o-slabi njeno elastičnost. Temu sledi pritisk na živce, bolečine v hrbtu in kolenih. Če pa nosimo čevlje z različnimi petami, ohranimo ahilovi kiti elastičnost in tako premikanje pri hoji dobro funkcionira. I Igra je tesno povezana z delom Moderna dvodelna obleka v črni barvi Starši imajo do svojih otrok veliko dolžnosti — naučiti jih morajo živeti. Otroci pri igranju posnemajo življenje odraslih. Zato moramo na njihovo igro vzgojno vplivati in paziti, da se ho otrok pri igranju nečesa naučil, da se bo razvila v njem ljubezen do dela. Igra je namreč tesno povezana z delom. Najbolj zaželene igrače so predmeti, ki jih uporabljajo odrasli. Kupujmo jim vedno le preproste igrače, kocke, svinčnike, slikanice, kjer del skic še ni pobarvanih in podobno. Otrok bo s faptazijo lahko tudi sam nekaj novega napravil iz njih. Nikakor ni prav, da nekatere matere zabičujejo otrokom: »I-grač ne posojaj drugim, pa naj jih še njim kupijo!« Morda je to le varčnost in se matere niti ne zavedajo, da s takim ravnanjem podpirajo v otroku egoistične težnje, ki lahko škodljivo vplivajo na oblikovanje nje- MM govega značaja. Zato je bolje, da take opomine opustimo. Cut odgovornosti do drugih otrok, do tovarišev pri igri in do manjših bratcev in sestric moramo pri otroku že zgodaj vzgojiti. Igra je tista, ki v otroku najlaže in najhitreje vzbudi ljubezen do dela, ki v njem ustvari zavest, da je sam nekaj napravil. Pričenjal bo razumeti, da delo ni nasilje nad našo voljo, da je to le svobodno izražanje volje do življenja. Otrokom pripoveduj mo enostavno bajko o življenju. Ze od prvih dni zavestnega odnosa di sveta naj polagoma spoznavajo vse, kar so ustvarila nešteta pokolenja do njegove dobo. Tudi njihove aktivnosti nesmemo zavirati, po-spešeVati jo moramo in jih naučiti ceniti delo. Izvedo naj, da nobena druga sila ne napravi človeka tako velikega in tako modrega kot svobodno delo. , ■ 2B8222ŽS8SO Prijeten kotiček v našem stanovanju Gotovo je želja vsake žene, da ima v svojem domu prijeten prostor, kjer po delu lahko po-kramlja s člani svoje družine, ali pa s prijatelji, ki pridejo na obisk. Danes je to bolj ali manj težko — stanovanjske krize še nismo odpravili in večina družin je utesnjenih v majhnih stanovanjih. Če imamo skromne želje, bomo tudi zato našli rešitev in zlasti iznajdljivost žene pri tem lahko največ pripomore. Gotovo bo našla kotiček, ki ga bo po svojem okusu čim prijet-neje opremila. Če bo res lepo urejen, bo Ustvaril v nas hitro dobro razpoloženje, na gosta pa bo napravil vtis neprisiljene, tople domačnosti. Morda bi lahko postavili v vogal 2 kavča v pravokotni legi, če tega nimate, pa samo mizico in nekaj stolov ali dve klopici ob steni. Prostor si pa lahko od-delite z zaslonom iz lesonita, samo paziti morate da kotiček ne bo preveč temen. To bi bil nekak grob načrt. Sedaj pa si ^lahko omislite podrobnejšo opremo zanj. Zberite si blago in vzorec za namizni prt in blazine za stole, umetniško sliko za steno in blago, polivinil ali papir, s katerim boste preoblekli lesonitni zaslon. Z ročnim delom boste lepo poživili prostor, dali mu boste lahko svojstven slog. Tudi lepo vazo z nekaj cveti lahko postavite na mizo. Združite vaše želje jn iznajdljivost s pridnostjo in napravili boste gotovo prijeten kotiček sebi, družini in gostom v veselje. Nasveti Pečatni vosek je precej težko spraviti iz volnenih tkanin Ko odstraniš otrdeli vosek, navadno ostane pod njim rdeč madež, ki se prav trdovratno drži tkanine. Preprosto in ceneno .'•-redstvo ti pomore iz zadrege. Omoči pečatni vosek na obleki s špiritom, da se vosek zmehča, potem ga odloči s topim nožem. Zrak v sobi izboljšaš, dim tobaka preženeš, ako vliješ v ko-vinasto posodico kolinsko vode in jo užgeš. Zelo lepa garnitura — namizni prt in blazina, ki bo gotovo ugajala vsakemu ljubitelju ročnega dela. Stilizirani listi in sadovi jesenskega kostanja so uvezeni s prejico v štirih zelenih in treh rjavih barvnih odtenkih. (i£o deveto lelo gradimo socializem) Že drugo leto prihaja iz sosednje vasi v šolo na Dvor. Po šoli odhaja spet domov, zadovoljen sam s seboj, kajti drži se načela: qd nobenega nič in nobenemu nič! Ima pa tovariša, morda prijatelja, morda pravim, ker je malo verjetno, da imajo takšni značaji prijatelje. Torej, ta mu svetuje nekega deževnega dne: — Zakaj se, kolega, ne pobrigaš tu v vasi za stanovanje? Po zakonu ti pripada in če treba, naj se ti umakne nekdo od teh proletarcev. Glej, pobrigal sem se, da je tudi tvoja žena prišla na našo šolo in priznati moraš, da sem veliko tvegal, da sem dosegel premestitev prejšnje moči ... i —Diplomat si res! ga je prekinil učitelj Racman in dvignil nos, kajti rad ga je visoko držal: — Čeprav brez laježa ni šlo! —Seveda so lajali, toda meni niso kos! In zasmejal se je učitelj Go-stolevek, si pomel roke, nagnil glavo in pogledal kolegu pod nos: — Ti veš, da mi je mnogo do tega, da bi se naše cehovstvo utrdilo! Skupaj držimo, kar nas je učiteljev in nihče ti ne more do živega. Zato bi moral ti pravzaprav sem, da ne bomo takole ločeni. In se je učitelj Racman od srca zasmejal, kajti bil je dobre volje, ker je spet nekaj »postrani« zaslužil. — Kaj mi le morejo te uboge reve! je dejal zaničljivo, dvignil nos, pogledal preko sobesednika in dodal: — Kaj bi oni . . Kmetavzi . . Plebs!... — Motiš se kolega! je hitel Gostolovek, — to niso več stari občinski možje! Predlani — lani tudi še, smo jih nekako okrog prinašali. V dokaz moje prenovljeno stanovanje, ki še ni bilo gotovo, pa so že nekateri dvigali glave, ker so jim šli računi na živce. Ha, če bi letos poskusil, bi moral pač v tako stanovanje, kakršno je izpraznil stari učitelj, ki ga je trideset let uporabljal. Ti odborniki so od vraga, ti rečem! Presneto so postali natančni in oprezni. — Beži, beži! ga je prekinil Racman. — Vidim, da se resnično bojiš teh siromakov! — Kaj bi se bal, je skoraj užaljen odvrnil Gostolevek. Le previden sem, ker jih poznam. To spada k diplomaciji, veš. Škoda, da nas je samo par učiteljev, ki smo za slogo. Morda pridobim še dva, tri i— ostali pa ne dado nič na naše cehovstvo! Družijo se z delavci in kmeti, se udej-stvujejo na prosvetnem polju in nas prezirajo ... | Mladi učitelj Racman je po-drgnil z nosom ob zavihani o-vratnik, si pogladil rdeče ščeti-nice pod nosom in odločno zamahnil z roko: — Bilo, kakor bilo! Najraje vidim, da nimam posla s temi Govedarji, Hlodeti, Ravli in drugimi prostaki! Vendar ideja, da bi se preselil sem, ni napačna, ker sem precej »komod« . . . No, bomo videli . . Učitelj Gostolevek je mehko segel v roko kolegu Racmanu in bodrilno zagostolel: i — Poskusi, poskusi! Boš videl, da bo bolje za vse nas, če bomo skupaj! In tako je misel na selitev vrtala visoko gori v možganih učitelja Racmana, da je od dne do dne teže prenašal napore pešpoti do šole in domov. Stopil je v stik z občino, zahteval po zakonu stanovanje in uspel . . Nekega mrzlega večera so se zbrali občinski možje k seji. Bili so zidane volje, kajti nameravali so razpravljati o bodočem investicijskem planu, in vsakdo je imel svoje predloge pripravljene. Seja je potekala živahno in zadovoljni so prišli do za ključka, da so uspeli vnesti vsak svoj načrt v občinski plan. — Še slučajnosti! je opozoril predsednik nekatere, ki so že vstajali. — Rad bi, da bi danes odločili zastran stanovanja tovariša Racmana. — Odločili? Kaj še ni odločeno? se je oglasil Gostolevek, ki je tudi to pot prisostvoval občinski seji. Vabil je tudi Racmana, vendar je ta odklonil, da bi prišel med »plebs«, kakor se je rad izražal. Predsednik, resen in pošten možakar, ki je bil z veliko večino izvoljen na občinskih volitvah, je pogledal iznad svoje mape in mirno dejal: — Situacija se je precej spremenila od časa, ko smo sklepali, da se dogradi stanovanje v občinski hiši. Kakor veste, je učitelj prišel iz mesta z zagotovilom, da bo gradnjo podprl okraj. Res pa je, da smo. ostali brez denarja, ker smo svojega vložili v stanovanje. To je eno! Drugo pa je — qdnos tega mladeniča do skupnosti in soljudi. Naprosili smo ga, da bi nam včasih kaj pomagal, ker smo trenutno brez tajnika. To je on gladko odbil — češ, da ima bolj pametnega dela . . . — Našli bomo drugega, ki bo rad kaj storil za nas! je prekinil predsednika star odbornik. — Tako je!« so izjavili ostali, predsednik pa je nadaljeval: — Ker je v hiši še druga stranka, smo ga obvestili, da bo moral z njo deliti uporabo kopalnice. Ogorčeno nas je zavrnil: Še nikdar se nisim kopal za drugim pa se tudi ne bom! — Naj si torej išče stanovanje kje drugje! — V mesto naj se preseli! — Tovariši! . . . Tovariši! ... je končno le prišel do sape učitelj. — Morda vam ni znano, da je tovariš Racman — literat, da piše povesti, romane in, da je že zdavnaj priznan pisatelj? Tovariši! Mislim, da smo pa vendarle lahko ponosni nanj — na pisatelja na Dvoru! Vsaka občina se pa res ne more postaviti s tem, da ima v svoji sredi takega umetnika! Bodite uvidevni; prav vsakega dela mu pa-res ne morete naložiti! Tedaj je Polanec, — izobražen in odkrit človek — ki je začasno pomagal na občini, dejal sprva čisto mirno: Veš kaj, Gostolevček, tole ti bom povedal: v njegovem literarnem delu nc najdemo opravičila za njegov odnos do preprostega delovnega ljudstva, ki ga v svoji oholosti imenuje plebs! In kdo ga je priznal, praviš? Mar ne delovni ljudje, ki jih on zaničuje, on — aristokrat duha, kakor se sam naziva? Ali je to ljudski učitelj? Učitelj naše socialistične stvarnosti? O, da! Bili bi ponosni nanj, če bi se pokazal vreden današnje demokracije, če bi bil res v naši sredi! Tako nas pa sploh ne vidi. Človek, ki se mu studijo otroci, ker diše po hlevu in živini, ki jo pasejo, ko on še sladko spi — to za nas ni ljudski učitelj. Odborniki so mu iz srca pritrdili, drug za drugim so se pritožili: — Iz mojih oti-ok se je norčeval, ker prihajajo v blatnih čevljih v šolo. Vsi veste; da po tej ilovnati poti s Hriba ne moreš priti čist in svetal v šolo. kot na primer vi, se je obrnil Gorjanc na Gostlevka, »ki zdrsnete dol po stopnicah in ste že v razredu!« — Saj se iz vsega in vseh norčuje, se je takoj oglasil drug odbornik. j — Mojega fanta je smešil zaradi prekratkih hlač in srajce, da je sinko pri jokal domov in sploh noče več v šolo. — Menda bo že vedel, kako se postopa z otroci, saj je študiral dušeslovje, se je [vtaknil vmes Gostolevek. — Mi ga nismo študirali, pa vendar ne bomo tako ravnali z otroci, ker imamo srca! ga je hitro zavrnil predsednik. Otroci se mu gnusijo. — Udariti otroka pa se mu ne gnusi! je pripomnih odbornik, ki je bil poučen o tem slučaju. — Ne bodite malenkostni, tovariši! je mehko dejal Gostolevek. — Kaj pomeni vse to spričo njegove genijalnosti! Sicer pa... Ni prav, da udrihate čez tovariša, ki ga ni tu in se ne more zagovarjati! — Dobro torej! je smehljaje dejal Poljanec: — Govorimo o tebi! Ti pa nisi genialen, imaš torej več časa, kot tvoj klient, ki ga tako uspešno zagovarjaš. Zakaj torej ti ne daješ ljudski prosveti tistega, kar si dolžan dajati. Ali bi rad samo počival v senci lavorik svojega genialnega tovariša? Ti in tistih par, ki ti jih je uspelo vpisati v svoj ceh? Kako, je z vami, jara gospoda? Ali boste res samo služili? Samo za denar služili narodu? Kar si do sedaj delal, si delal za sebe, za svoje koristi! Delavci, trgovci vodijo prosveto na vasi — vi učitelji pa lovite plačane nadure! Kaka neumestna, destruktivna kritika je kvečjemu sad vašega vmešavanja v ljudsko prosveto! In še in še so bruhali odborniki svoje nezadovoljstvo in razočaranja nad Racmani in Go-stolevki, in še potem, ko so se vračali domov. skozi mrzlo noč .. . Lehrman Ciril r anketa Vsak bralec na| pove svoje mnenje o listu, kaj je dobrega in k« j je slabega v njem, kaj bi bilo treba opustiti, kaj dodati - Bralcem našega lista bomo v prihodnjem letu lahko ustregli samo, če bomo vedeli kakšno čtivo najraje prebirajo. Tudi oblikovno ne moremo lista izpopolniti, ne da bi vedeli, kake naj bi izgledal naš list po mnenju bralcev. Zanima nas prav vse: kaj mislite o razporeditvi materiala po straneh, o aktualnosti objavljenega materiala, o naših reportažah, o posameznih rubrikah itd. Radi bi slišali tudi vaše mnenje o prilogi »Glasu Gorenjske« in o podlistkih, ki srn* jih v tem letu objavili. Ko pa odgovarjate na anketo, bi morda lahko pripisali, kakšen podlistek želite brati v 1954. letu. Lanskoletna anketa je uredništvu zelo pomagala pri dele. Saj smo dobili kopico res dobrih predlogov, ki smo jih pe svojih močeh poskušali v 1953. letu uresničiti. Pričakujemo, da bomo tudi letos dobili cel koš predlogov za vsebinsko in oblikovno izboljšanje našega gorenjskega lista. Lansko leto je večina udeležencev ankete odklonila misel, naj bi »Glas Gorenjske« izhajal dvakrat tedensko. Letos menijo morda drugače. Naj nam napišejo svoje mnenje tudi o tem. Odgovore bi radi dobili prav od vseh bralcev. Zato naj se ne zanašajo drug na drugega, češ, bo že kdo drug odgovoril namesto mene. Vsak naj vzame kos papirja in svinčnik ter napiše vse, kar mu leži na srcu. Tudi še tako ostre kritike se ne bomo ustrašili! Da pa trud ne bo zaman, bo uredništvo najboljše odgovore nagradilo, in sicer prva dva s po 1000 dinarji in druga dva s p» 500 dinarji. Odgovore pošljite do 20. januarja 1954 na uredništvo »Glasu Gorenjske« v Kranju. Sporočite svojim sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naročnina na »Glas Gorenjske« za leto 1954 ostala neizpre-menjena, torej 400 dinarjev, medtem ko bo v kolportaži cena posamezni številki 10 dinarjev. Fazen tega je vsak naročnik našega lista nezgodno zavarovan. Naj se torej tudi oni naroče na svoj, gorenjski list in že kar v začetku povedo kakšnega bi radi imeli t? r « d n • 5 1 v o Vse kaže, da bodo ljubitelji zimske narave letos prišli na svoj račun. Sezona belega športa je že pričela Ariel K a s h a. k : 14 Sodnik se je vrnil zmagoslavno kot Pompej, vodeč s seboj nekega opitega av-tomobilista, ki se je Liliani in Mary bedasto nasmehnil. Harry ga je moral podpirati, da ni povsem zlezel vase. To je bil višek. Lilian je bila zaradi tega tako raztresena, da ni slišala od vse ceremonije niti besedice. Sele Mary jo je predramila. — Ej, zbudi se! Si že omožena! Harry je odložil neznanca na stol in pristopil k svoji nevesti. Bil je zelo bled. — Bilo je lepo, je zašepetala Lilian sladko. Dragi, ne boš poljubil svoje gospe Kingove? Harry jo je brez besede objel. — Doslej sem bila z vama, sedaj mi je pa že vsega dovolj, je rekla Mary, ko so bili spet v avtu. Hvala bogu, pogreb je končan. Odložita me na prvi železniški postaji in se odpeljita! — Kam se želite odpeljati, je vprašal Harry. — V New York. — Prav. Tudi midva sva tja namenjena. Edino tam naju časnikarji ne bodo iskali. — Lepo, res! je rekla Mary. Obedovala bosta lahko v avtomatičnih bifejih, hodila na izprehode v nedotaknjene divjine Central Parka . . . Končno, če je vama všeč! Jaz se, k sreči, nisem omožila! Ko so prispeli v mesto, je Mary izstopila pred dostojnim hotelom za same gospe. Prijateljici sta si obljubili, da ne bosta prekinili medsebojne zveze. — Jutri. .. jutri ti bom telefonirala, je še zaklicala Lilian. Potem je hotel izginil iz vidika in nevesta je ostala sama ob svojem molčečem možu. — Kam se Jpeljeva? je vprašala. —V hotel „Denmark", tam naju ne bodo našli. Izstopila sta. Vratar je poskrbel za avto in prtljago. Harry je z odločno pisavo vpisal v seznam gostov: „Bert King z gospo". Z dvigalom sta se odpeljala v višja nadstropja, prešla dolg hodnik in se ustavila pred vrati s številko 1724. Eden izmed strežajev je razgrnil zavese in odprl okna v salonu in spalnici. Bila sta sama. — Kako lepo! je rekla Lilian, da bi prekinila molk. „Ali ne bi sedli, gospod King?" Stal je sredi sobe s klobukom na glavi in neprižgano cigareto med prsti. — Lilian! Nekaj v njegovem glasu jo je prisililo, da je počasi odložila klobuček in slekla rokavice. — Kaj je, dragi? — — Imam še nek opravek. Veš, je nujno! Naročil bom, da ti prinesejo večerjo v sobo. Obrnila se je, da ne bi videl njenega razočaranja. — Se boš kmalu vrnil? Kaj je, kar ni v redu? Upam, da ne boste že po eni uri zapustili svoje nevestice! se je poizkusila šaliti. — Na svidenje, ljubica! Slišala je, kako so se vrata zaprla. Samo nič misliti! Začela je zlagati perilo iz kovčkov. — Ah, seveda! Na cvetice je pozabil! Tekel jih je kupit. Vsak hip bo nazaj! Slekla se je, skopala, oblekla drugo obleko. Bilo je še zgodaj. Lahko bosta šla še ven. Potekli sta dve uri. Harryja še ni bll<», Stopila je k hišnemu telefonu in rekla vr?. • larju: — Govori gospa King. Ni prišlo zame nikako obvestilo? — Ne, gospa. Sedla je v salonu k oknu. Nasproti njenega okna je bilo v isti višini tudi hotelsko okno. Zgradba je imela namreč obliko velike črke U. — Nekdo je tam, si je rekla. Soba je bila osvetljena. Opazila je, da se je nekdo kretal po njej. Luč je ugasnila. Ni si več delala utvar. Harry jo je zapustil. Ne! Ni mogoče! In vendar je res! Resnica je bila preveč jasna, da bi si jo še mogla prikrivati. Opolnoči je zaslišala trkanje. Njeno srce je poskočilo. Nič zato, da je tako pozen, toda vrnil se je, vrnil! Stekla je k vratom i njih odprla. Marga Bolle je stala na pragu in se smehljala. — Smem vstopiti? — Pojdite proč! je rekla Lilian. Pojdite, sicer ukažem, naj vas vržejo skozi vrata! Marga je vstopila in mirno sedla. — Ste zares omožena? —Res, prosim odstranite se! — Ne prej, dokler ne povem vsega, kar sem se namenila. Seveda vem, da ženina ni. In ker je ostala nevestica sama, sem jo prišla tolažit. — Kako veste, da ga ni? Kako ste izvedeli, kam sva prišla? — Ker je bilo vse naprej domenjeno, je rekla Marga posmehljivo. Lilian se je opotekla k naslonjaču ob oknu in sedla. S tresočimi prsti je prižgala cigareto. — Uboga mala, je vzdihnila Marga. — In pri vsem tem tako pogumna in nespametna. Res ste ga poročili. Nisem verjela, da boste tako neumni. Toda njegov načrt se je le uresničil. — Njegov načrt? — Ah, da! Seveda ničesar ne veste? Vse mi je že naprej povedal. Vedela sem prej kot vi, da se boste poročili, vedela sem, kam se bosta odpeljala. — Proč, proč! — O, še ne! Marga je stopila za Lilia-nin naslonjač in se ga oprijela. Lilian je čutila na vratu njeno sapo, a ni imela moči, da bi se okrenila. — Lahko ste srečni. Bert vam je rešil življenje. Gotovo se zavedate tega, da ni nož kar sam od sebe priletel na vašo posteljo. Niti se ni vaša kobila sama spod-taknila. In kaj mislite o incidentu v garaži? — Dovolj! je zaklicala Lilian. Vem, da ,<;te bila vi, vi, vi! — Da res? se je zasmejala Marga. Kdo bi si mislil, da ste tako brihtni! Toda napadov nisem pripravljala samo jaz! Tega doslej gotovo niste vedeli, kajne? Bila sem jaz . . . in še nekdo. — Še nekdo! je vzkliknila Lilian. — Da, jaz in . . . Objave - Sporedi - Oglasi DEŽURNA SLUŽBA Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesenice -od 1. do 8. januarja: dr. Tancar Avguštin. — Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sreda, 30. decembra ob 14. uri: Gri mm-Skufca: »Trnuljčica«. — Predstava v okviru Novoletne jelke — izven. Četrtek, 31. decem. ob 10. uri: Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Predstava v okviru Novoletne jelke — izven. Sobota, 2. januarja ob 16. uri: Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Predstava v okviru Novoletne jelke — izven. Nedelja, 3. januar, ob 16. uri: Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Izven. Torek, 5. januarja ob 20. uri: Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Red Torek, sedeži še v prodaji. Četrtek, 7. januar, ob 20. uri: Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Red A, sedeži še v prodaji. Pri predstavah v okviru"Novo-letne jelke je enotna vstopnina in sicer za odrasle 40 dinarjev ter za otroke do 14. leta 20 dinarjev. Stojišča po 10 dinarjev. KUNO Kino »Storžič«, Kranj: od 1. do 3. januarja ameriški barvni film »Amerikanec v Parizu«, i— Predstave v petek ob 14., 16., 18. in 20. uri, v soboto ob 16. in 18. uri, v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri. V soboto 2. januarja ob 14. uri »Sneguljčica«, «b 20. uri »Veliki Caruso«. Matineje 2. januarja: ob 8.30 uri »Sneguljčica«, ob 10. uri »Veliki Caruso«. Matineje 3. januarja: ob 8.30 uri »Amerikanec v Parizu«, ob 10. uri »Praznik«. Kino »Svoboda«, jStražišče: J. januarja amer. barvni film »Sneguljčica«, predstave ob 14. Uri, 1. januarja amer. barvni film »Veliki Caruso«, predstave ob 16., ,18. in 20. uri. 2. januarja amer. barvni film »Ljubezen je lepa«, predstava ob 14. uri. t. januarja amer. kavbojski film »Velika reka«, predstave ob 16. uri, 2. januarja amer. film »Veliki Caruso«, predstave ob 18. Uri- 2. januarja amer. barvni film »Amerikanec v Parizu«, Predstave ob 20. uri. Matineje januarja ob 10. uri »Sneguljčica«, 3. januarja amer. film »Zaklad Siera Madre«; predstave ob 14. uri, 3. januarja francoski film »Praznik«, predstave ob 16., 18. in 20. uri. Matineje i. januarja ob 10. uri »Amerika-*ec v Parizu«. Kino »Zadružnik«, Primskovo: 1. januarja amer. kovbojski film »Zaklad Siera Madre«, predstave ob 14. in 16. uri! 1. januarja •mer. film »Kraljevi brivec«, predstave ob 18. uri, 1. januarja amer. film »Velika reka«, predstave ob 20. uri. 2. januarja amer. barvni film »Amerikanec v Parizu«, predstave ob 14. uri, 2. januarja amer. barvni film »Veliki Caruso«, predstave ob 16. uri, 2. januarja amer. kovbojski film »Velika reka«, predstave ob 18. uri, 2. januarja amer. barvni film »Ljubezen je lepa«, predstave ob 20. uri. 3. januarja francoski film »Praznik«, predstave ob 14. uri, 3. januarja amer. film »Velika reka«, predstave ob H6. uri, 3. jaguarja amer. film »Ljubezen je lepa«, predstave ob 18. in 20. uri. Kino »Triglav«, Cerklje: 1. januarja amer. barvni film »Ljubezen je lepa«, predstave ob 16., 18. in 20. uri, 1. januarja francoski film »Praznik«, predstave ob 11. in 14. uri. 2. januarja a-mer. film »Kraljevi brivec«, predstave ob 14. in 18. uri, 2-januarja amer. kovbojski film »Zaklad Siera Madre«, predstave pb 11., 16. in 20. uri. 3. januarja amer. barvni film »Sneguljčica« predstave ob 9.30, 11. in 14. uri, 3. januarja amer. barvni film »Veliki Caruso«, predstave ob 16., 18. in 20. uri. šport * šport * šport Tržičani na tekmovanju za „Perov pokal11 V nedeljo, dne 20. decembra 1953 je bilo v Ljubljani že sedmo tekmovanje v patrolnem teku za prehodni pokal »Franja Pera«. Tekmovanje je tradicionalno in organizirano vsako leto v počastitev dneva JLA. Zmagovalec prejme za nagrado prehodni pokal »Franja Pera«, strelca-rekorderja, ki je padel Madio Ljubi j cinici V ljubljanskem radiu boste od 1. do vključno 9. januarja 1954 med drugim slišali: V petek 1. januarja: od 6. do 8. ure zjutraj Srečno Novo leto — pester glasbeni spored —, ob 8.15 sledi pisan spored slovenskih narodnih pesmi, ob 9.40 dopoldanski simfonični koncert, ob 12.00 oddaja za naše brate v zamejstvu. Popoldne ob 16.00 je na sporedu radijska igra — Ivana Trčana: Vse in prazen nič, ob 17.00 Med kmečkimi pevci in godci, ob 18.00 operne melodije in ob 21.00 glasba za ples in razvedrilo. - V soboto, 2. januarja: ob 8.00 veseli domači napevi, ob 10.00 Želeli ste — poslušajte, ob 13.00 Novi filmi. Pionirji bodo gotovo veseli oddaje ob 15.30, ob 17.00 pa bodo lahko slišali radijsko igro »Sneguljčico«. Ob 19.30 se nam bodo predstavili jugoslovanski operni .solisti, ki so v letu 1953 nastopali v našem Radiu. V nedeljo, 3. januarja: ob 8.00 bo zanimiva oddaja za naše športnike: V borbi s snežnimi plazovi, ob 9.00 Ije na sporedu literarno-glasbena oddaja: Pesniška žetev v letu 1953. Otroci bodo slišali ob 11.00 zgodbo o veverici Rjavki. Ob 13.00 je oddaja za naše kmetovalce, ob 13.15 za žene, ob 13.25 pa glasba po željah. Ob 15.45 je na sporedu radijska igra Pod svobodnim soncem, ob 18.20 vesele slovenske narodne in ob 20.00 Z dobro voljo v Novo leto. V ponedeljek, 4. januarja: ob 7.00 oddaja za gospodinje, ob 13.00 bodo pionirji zapeli nekaj narodnih in umetnih pesmi. Ob 13.50 sledi kulturni pregled, ob 15.30 šolska ura za nižjo stopnjo, ob 16.00 V svetu oper in baletov. Ob 17.10 se bomo zabavali ob plesni glasbi znanih orkestrov, ob 20.00 pa bomo prisluhnili predavanju dr. Vilko Novaka o slovenskih ljudskih običajih. V torek, 5. januarja: ob 7.00 so na sporedu nasveti kmetoval- MALI OGLASI Prodam nov pralni kotel — bakren ali zamenjam za les. Naslov v upravi lista. Smuči in sanke kupite najugodneje pri Dolenc, Kolarstvo Stražišče 94. Preklicujem namerno izrečene besede o Miheli Štefki, stanujoči v Tržiču. Josef Marija -Tržič. Prodam skedenj. Naslov v u-pravi lista. OBJAVE Ljudski odbor mestne občine Kranj obvešča delavce in nameščence podjetij, da je uvedel zanje od 6. januarja 1954. popoldanske uradne ure v sredah od 14. do 17. ure za vojaške zadeve, volilne imenike, odjave in prijave bivanja in za zadeve matičnega urada. cem, ob 11.30, v šolski uri za višje stopnje, Vasje Ocvirka Pohorski bataljon in ob 12.00 pisan spored slovenskih vokalnih in instrumentalnih skladb. Ob 18.00 Prekmurje in Bela Krajina v noši in narodni pesmi, ob 20.00 Okno v svet, ob 21.00 literarno-esejistična oddaja o slovenski socialni liriki. V sredo, 6. januarja: ob 7.00 bodo gospodinje slišale odgovore na svoja vprašanja, ob 13.15 i-grajo veliki in majhni zabavni ansambli, ob 14.40 pojo naši zbori, ob 16.00 pa 'jugoslovanski solisti. Zdravstvene nasvete boste slišali ob 17.50, ob 18.30 pa nekaj zunanjepolitičnih dogodkov, i V četrtek, 7. januarja: športno predavanje »Novosti v smučarski opremi! bo na sporedu ob 13.50, ob 14.40 umetne in narodne pesmi moškega komornega zbora, ob 15.30 Cicibanom dober dan, ob 16.30 Želeli ste — poslušajte, ob 17.30 oddaja za žene in ob 19.30 zabavna glasba. V petek, 8. januarja: ob 7.00 nasveti kmetovalcem. Polke in mazurke vam bodo ob 13.15 zaigrali Veseli godci, Vaški kvintet in Štirje fantje. Ob 16.00 Ivan Bertoncelj: Poklicna vzgoja, ob 17.50 urednikova beležni-ca in pionirska pošta, ob 18.45 igra veseli trio, ob 21.00 «Svet v satiri in humorju« in ob 21.20 plesni ritmi. V soboto, 9. januarja: ob 13.00 oddaja o novih knjigah, ob 14.00 zabavna glasba za prijetno popoldne in ob 15.30 Zgodba o Sampu iz dežele večnega snega in leda za naše pionirje. Ob 15.50 pa boste slišali še to in ono z vseh strani in ob 20.00 se boste zabavali ob pisanem programu sobotnega večera. v partizanih. Program obsega tek na 1200 m dolgi progi s streljanjem na 50 m odaljene tarče, premera 50 cm. Tega tekmovanja se od lani udeležujejo tudi tržiški strelci. Preteklo leto se je tržiška ekipa v hudi konkui-enei plasirala na 2. mesto za akademiki iz Ljubljane. Letos pa so tržiški strelci bili zastopani na tem tekmovanju kar s tremi ekipami. Da so se to pot tržiški strelci res potrudili, nam potrjuje njihov uspeh. Vse tri ekipe so se med 61 nastopajočimi ekipami plasirale na drugo, tretje in četrto mesto. Le ekipi Ljudske milice iz Ljubljane se je posrečilo priti pred Tržičane. Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva, le vsaka ekipa ni imela svoje tarče za streljanje, kar je onemogočilo točno kontrolo doseženih krogov. „Glas Gorenjske" v TMiko hišo Še pred dobrim tednom je zelo slabo kazalo. Snega ni in ni hoteli biti. Hudomušneži so prerokovali, da bo tako do Novega leta, potem pa še boljše. Toda sneg je na veliko veselje smučarjev, vendarle zapadel. Vsem belim športnikom z Gorenjskega, posebno tistim, ki se pripravljajo, da bodo zastopali Jugoslavijo na velikih mednarodnih srečanjih, želimo v novem letu čimveč uspehov in čimmanj polomljenih nog, rok in smuči. ***** «rjM O) *# W S sodtsca Precej zanimanja je med prebivalci Škofje Loke vzbudila aretacija vodilnih uslužbencev trgovskega podjetja »Loka« v Skofji Loki. Pred kratkim je bila zoper te uslužbence kazenska obravnava. Na zatožni klopi so sedeli ravnatelj Janko Gruden, knjigovodja Anton Primožič, komercialni vodja Bogo Fale in nakupovalec Anton Pogačnik. Prvi trije uslužbenci, t. j. Gruden, Primožič in Fale so v knjigovodstvu podjetja izkazovali razne izdatke, ki praviloma bremenijo fcklad za plače ter so te izdatke vnašali in knjižili na druge konte, se zakrivali z lažnimi razbremenitvami, pri tem pa seveda niso odvajali akumulacije in davka od presežka sklada za plače. Prav tako so si v letu 1952 dali izplačati neizkoriščene dopuste v višini enomesečnih plač. Z gotovino Drzen roparski napad v Radovljici so ravnali zelo malomarno. Pobirala se je po raznih poslovalnicah, z njo se je nakupovalo v coni B, ni pa se o tem vodila točna evidenca. Konec ju-» nija 1953 so si dali izplačati kot nagrade neupravičeno in brez dovoljenja vsak po 10.000 din. Teh zneskov na ustrezni temeljnici niso zabeležili. Gruden in Fale sta v podjetju nadalje zamenjala svoje »Super« radio aparate, katere sta kupila v coni B po 35.000 din, za radio aparate znamke »Savica«, katere je podjetje prodajalo po ceni. 53.000 din. Prav tako sta si pri dveh radijskih sprejemnikih prilastila vsak po 5000 din. Fale je v coni B nabavil z denarjem podjetja kolo za Primožiča, katero je Primožič nameraval pozneje plačati podjetju. Ravnatelj Gruden je pri svojem poslovanju dal v dveh primerih tudi razne nagrade osebam, ki so sodelovale pri prometu s podjetjem, kar ne sal svoje ime, četudi denarja ni prejel, ampak se je denar uporabil za druge, neugotovljene namene. Pri vseh računih, kjer je bilo treba odtegovati davek na promet proizvodov, tega ni točno odtegoval, prav tako je dopuščal, da so v poslovalnicah de"lali inventure poslovodje in uslužbenci poslovalnic. Bogo Fale je službeno mesto komercialista izrabil na ta način, da se je bavil tudi z nakupi v svojem imenu. Tako je nakupil za nekega nakupoval-ca iz južnih krajev 3.000 kg krompirja. Nabavil je 3.000 kg cementa za nekega svojega znanca. Kupil je tudi 1 radio aparat za 37.000 din ter istega prodal za 40.000 din. Ob priliki nakupov za podjetje »Loka« v coni B je razne stvari nakupo-val z gotovino, katero je dajal osebam, ne da bi od njih zahteval kakšna potrdila, ter seveda tako onemogočil točno kontrolo nad tem prometom. Tudi posredovalca v coni B, ki je Vajenec Jože Kveder, star 17 let, zaposlen kot vajenec v trgovskem podjetju >Zeleznina« v Radovljici, je bil 7. decembra proti večeru sam v poslovalnici. Ko je napravil dnevni obračun in preštel denar, je šel zapirat okna in nato stopil nazaj v trgovino. V trenutku ko je stopil v lokal, je za njim stopil neznani moški, ki je za seboj potegnil roleto navzdol in vajenca z revolverjem v roki prisilil, da mu je izročil 70.000 dinarjev. Ko je preštel denar, je vajenca prisilil, da mu je moral dati dve vreči usnja v vrednosti nad 200.000 dinarjev. Nato se je vajenec moral vleči na tla, na kar mu je na hrbtu z vrvico zvezal roke. Z revolverjem ga je dvakrat udaril po temenu, tako da je vajenec izgubil zavest.. Zavezal mu je glavo v sedlarsko belo platno in zvezal z vrvico tudi noge. Ko je tako vajenca ukrotil, je dvakrat odnesel iz trgo- ff Plamefl", Kropa iovavna vijakov in iehljev I z d s 1 u j e : vijake in žeblje vseli vrst, zakovice, iiinelne kovaške izdelke, smučarsko okovje ild. Vsem odjemalcem in delovnim ljudem želimo srečno Novo leto 1954 in nino^o delovnih uspehov vine pripravljeno usnje in odpeljal iz trgovine novo dvokolo znamke »Partizan«, — vredno 31.000 din. Organi okrajnega tajništva za notranje zadeve Radovljica so o tem drznem dejanju takoj uvedli temeljito preiskavo, ki je v nekaj dneh dosegla popoln u-speh. Preiskava je dognala, da so roparski vlom zasnovali in napravili jštefan Snedic, roj. 1. 1928 v Tržiču, brivski pomočnik, zaposlen kot delavec v' gradbenem podjetju Tržič, Jože Srbčič, roj. 1. 1930 v Kaličah, občina Kostanjevica okraj Krško, po poklicu čevljarski pomočnik, delavec v »Verigi« Lesce, Ciril Snedic, roj. 1. 1936 v Tržiču, delavec v predilnici v Tržiču. Vlom in napad na vajenca je napravil Štefan Snedic, Srbčič je stražil pri vratih trgovine, Ciril Snedic pa je fetražil nekaj korakov stran. Storilci so del plena skrili v nekem gozdu pri Radovljici, del pa sta ga brata Snedic skrila v Tržiču in ga pozneje prenesla V druga bolj varna skrivališča. Pri tem poslu pa jima je pomagal Tomaž Snedic, roj. 1934 leta, zaposlen v tovarni »Runo« v Tržiču. Da je družina Snedic vedela za storjeno dejanje, je dokaz, da je Štefan Snedic svoji materi Frančiški povedal, kaj je napravil, ji dal 5.000 dinarjev od plena in ji naročil, da naj drugo jutro že ob 4. uri zažge njegove čevlje, v katere je bil pri ropu obut, da bi s tem zabrisal sled. Storilci so pri zasliševanju drug drugega zelo obremenjevali. Iz medsebojnih očitanj je bilo ugotovljeno, csa t>0 nameravali še vlomiti v trgovino manufakture Savnik, v podružnico Narodne banke, v restavracijo »Triglav« in v novo kinodvora-no v Radovljici, iz katere so mislili odnesti veliko odrsko zagri-njalo. V načrtu so imeli tudi roparski vlom v neko stanovanje v Radovljici, ker je Srbčič vedel, da je lastnik stanovanja prodal njivo in nekaj lesa in, da ima denar. Vse te načrte pa so preprečili varnostni organi, ko so storilce vtaknili pod ključ. (Odreži in izpolni) i* 3 w bj H f* O H* I w 3 X O O 3* S1 pr o 5 S 3 d. 3 -i I K Dopisnica Uprava 10 din »Glasu Gorenjske" KRANJ Savski breg 2 (Odreži in izpolni) bi smel. Knjigovodja Anton Primožič je proti koncu leta 1953 ugotovil, da se mu pri prometu s podjetjem »Zeleznina« v Ljubljani izkazuje presežek ca 70.000 din. Tako je prišel na misel, da bi se dalo ta višek uporabiti v osebno korist. V lo je vpletel tudi nakupovalca Antona Pogačnika ter mu naročil, naj si za ta znesek nabavi raznega tekstilnega blaga in da bo tudi sam prejel polovico od nakupljenega blaga. Pogačnik je nekaj časa odlašal, končno pa je le po Primožičevem naročilu nabral v Ljubljani nekako v marcu 1953 raznovrstnega tekstilnega blaga za cea 70 tisoč dinarjev. To blago sta si Primožič in Pogačnik po vrednosti razdelila. Primožič si je tudi v letu 1952 dal kar dvakrat izplačati neizkoriščeni dopust, četudi do obeh izplačil ni bil upravičen, prav tako pa ni imel zato dovoljenja. Seveda je izdatek za en dopust v višini 9.249 din v knjigovodstvu kril z lažno temeljnico. Tudi =vojo službo ni ravno najbolje opravljal. Tako je n. pr. na blagajniško temeljnico za znesek 6317 dinarjev kot prejemnik p^dpi- nakupoval za trgovsko podjetje »Loka« razna živila, ni nadzoroval po kakšni nabavni ceni kupuje ta živila in kako jih zaračunava trgovskemu podjetju »Loka«. Sam je prejel od tega posredovalca 15.000 din v osebno uporabo. 50 kg prave kave in 37 parov perlon nogavic je iz cone B izvozil z lažnimi računi, prav tako pa ni mogel o-pravičiti izdatka 45.000 din za pisalni stroj. V samem podjetju ni vodil točne evidence, kara se je razdelilo 5 kg ostankov blaga, iz samega skladišča pa je za prodajo raznim uslužbencem v podjetju vzel 17 parov perlon nogavic pri prevzemu iz skladišča in prejema ni pismeno potrdil. Sodišče je zaslišalo več prič, nato pa po dvodnevni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin obsodilo ravnatelja Janka Grudna na eno leto in 6 mesecev zapora, računovodjo A. Primožiča na 2 leti in 4 mesece zapora. Boga Fale na 2 leti zapora in Antona Pogačnik na 20 tisoč din denarne kazni. Blago, ki sla si ga prisvojila Primožič in Pogačnik, ter kolo, ki je bilo kupljeno za denar podjetja, je bilo vrnjeno podjetju »Loka«. (.! AS GORENJSKE Okrajni ljudski odbor Kranj Okrajni odbor SZDL A Okrajni komite ZKJ želijo vsem delovnim ljudem in svojim članom srečno in zadovljno Novo leto! Kod doslej bomo tudi v prihodnjem letu vložili vse svoje sile za dobrobit naše socialistične domovine! Invalidsko podjetje Tovarna gumbov želi vsem odjemalcem ■rečno Novo leto Kamnik (Odreži in izpolni) Dragi bralci! Učenec Kong Tu je nekoč vprašal: »Vsi smo enako ljudje, toda eni so veliki ljudje in drugi majhni ljudje; kako je to?« In Konfucij je odgovoril: »Kdor posluša tisti del samega sebe, ki je velik, je velik človek; kdor posluša tisti del, ki je majhen, je majhen človek.« Ljudje — m narodi — so lahko veliki, če imajo velike ideale in če razumejo svoj čas. — Pri nas so veliki časi in bolj kot kdaj koli poprej je potrebno, da jih poznamo. Tudi naš list je nastal s tem namenom. Sedaj stopa v svoje sedmo leto. Tisk je veliko okno v svet. Odprite ga še svojim prijateljem in znancem in jih za novoletno darilo naročite na »Glas Gorenjske«! To lahko storite s tem, da izpolnite tole položnico in nam jo pošljete. Tudi novi naročniki se sami lahko prijavijo na isti način. Ne bo jim žal. Uredništvo »Glasu Gorenjske« (Odreži in izpolni) Občinski ljudski odbor Zminec želi vsem svojim občanom, predstavnikom ljudske oblasti in vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno Novo leto 1954 Zadruga parketarjev Ljubljana Kolodvorska 35 dpbavlja in polaga vse vrste parke-lov. 'lv\\ vsem svojim odjemalcem na (iorcnjskem srečno novo lelo 1!K>4 ter so še nadalje priporoča Vsem cenjenim odjemalcem želi Mestna klavnica Kranj • 43 poslovalnicami srečno in vedro Novo leto fi Elektrotehna elektrotehnično podjetje Ljubljana 1A Uprava: Pannova 33, tel. 0-09 Prodajni odd.- Kotnikova 12, tel. 21-706 Skladišče: Kotnikova 12, tel. 21-350 želi vsem odjemalcem srečno Novo leto Delovni kolektiv Tovarne usnja Kamnil čestita in želi vsem delovnim kolektivom polno delovnih zmag v nastopajočem Novem letu Titan" tovarna Uovinshih izdelUov in livarna Kamnih izdeluje ključavnice vseh vrst, pohištveno okovje, kuhinjske strojčke, avtomatske tehtnice, odlitke iz sive in temper litine, cevi za daljnevode itd. želi vsem odjemalcem srečno in uspeha polno novo ietol OPEKARNA BOBOVK z najboljšimi željami za prospeh in procvit nase občine Čestitajo k novemu letu 1954 vsemu prebivalstvu Občinski ljudski odbor in občinska podjetja Cerklje pri Kranju IHBI 1 SV0Jim cenJemm odjemalcem J!IP^^B™ i*1 vsem delovnim kolektivom i mnogo sreče in uspehov gBS^SB^i v letu 1951 Trgovsko podjetje „KLASJE" - Krati Čestita in Zeli mnogo uspehov v nastopajočem letu 1954 vsem svojim cenjenim odjemalcem obilo poslovnega uspeha in zadovoljstva v letu 1954 Zeli svojim Članom in ostalemu prebivalstvu KMETIJSKA ZADRUGA ŠENČUR Delovni kolektiv polno zidane volje, zadovoljstva in sreče v novem letu zeli vsem Hotel „Pošta66 - Jesenice Gozdnega gospodarstva Kranj ^vft^auL vsem delovnim kolektivom sz?V ^firel* srečno in uspeha polno Novo leto Srečno Novo leto 1954 BHHHIM ■nmn želimo vsem delovnim kolektivom ESKSB! SSISfi HH1 cenjenim odjemalcem in ostalim Kam GrasBI umm^M Opekarna Kranj Straž išče Mesarsko podjetje OZZ Kranj, Kmetijska OjijMa sedež Naklo t/ zadruga Z 0. j. v Cešnjica Mestno prevozništvo Kranj avtobusni in tovorni promet čestitamo vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu sretno in zadovoljno Novo leto želi vsem delovnim kolektivom, zadrugam in vsem ostalim graditeljem socializma srečno in uspehov polno Novo leto 1954 Obilo sreče, delovnih uspehov in radosti v letu 1954 želi vsem delovnim ljudem Delovni kolektiv m Tovarne furnirja v Bodovlje pri Skofji Loki orecno in uspehov polno novo leto 1954 Ž e i delovni kolektiv jeseniške železarne vsem delovnim kolektivom Jugoslavija in vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine Naše geslo v letu 1934 ostane: Z delom v boj za srečno prihodnost! u Invalidsko podjetje yy KRANJ Barvarna, tkalnica in kemična čistilnica želi svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem obilo uspehu v novem leln Tovariški pozdrav ob Novem letu vsemu prebivalstvu Občinski ljudski db odoor NAKLO KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE želi vsemu članstvu in ostalim delovnim ljudem mi)o«o uspeha v letu 1954 „ŽELEZMNA" - Radovljica želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem mnogo sreče in uspeha v Novem letu in se Se vnaprej priporoča Okrajno podjetje pohištvenega okovja Kamna Gorica POSTAJA PODNART čestita vsem delovnim ljudem k NOVEMU LETU 1954 z željo, da bi bilo še uspešnejše v izgradnji socializma brtno podjeje Splošno mizarstvo, pleskarstvo in črkoslikarslvo, obrtno žaganje lesa Jesenice, Stal ingrajska 63 želi vsem delovnim ljudem srečno, zadovoljno in uspehov polno NOVO LETO TOVARNA ČEVLJEV ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMACEM SREČNO NOVO LETO PREDILNICA VOLNE NAKLO VOŠČI SREČNO NOVO LETO 1954 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ŽELI USPEHOV POLNO NOVO LETO Kmetijsko posestvo „Planika" - Šenčur Delovni kolektiv Industrije platnenih Domžale - p. Jarše izdelkov želi vsem poslovnim prijateljem in ostalim delovnim kolektivom srečno uspeha polno Novo leto Vsem potrošnikom srečno Novo leto v »Mesnina« Škofja Loka Srečno Novo leto želi vsem potrošnikom Pekarna - Kranj Mnogo sreče, zadovoljstva iu veselja v letu 13154 želi vsem cenjenim gostom iu ostalim Restavracija „TRIGLAV" - Jesenice Okrajni ljudski odbor Radovljica želi vsemu prebivalstvu radovljiškega okraja ter vsem delovnim ljudem naše socialistične države srečno in uspeha polno Novo leto 1954 Delovni kolektiv „ Jelovice" želi vsem sorodnim podjetjem in vsemu delovnemu ljudstvu vso srečo in veselje ob proslavi delovnih zmag v letošnjem lelu Naš delovni kolektiv bo tudi v prihodnje stal zvesto ob strani ^ j ^y y^ j^g ^y graditeljev socializma v Jugoslaviji LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED s svojimi obrati v Bohinjski Bistrici, Soteski, Rečici in na Jesenicah pošilja iskre« NOVOLETNI POZDRAV vsem delovnim lj udesa Vsem delovnim kolektivom k Novemu letu 1154 iskreno čestita Tovarna kos in srpov v Tržiču Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov t Novem letu želi vsem delovnim ljudem Kolektiv Gorenjske tovarne čokolade Lesce pri Bledu Delovni kolektiv „TISKAI\INE" KRANJ želi vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem na Gorenjskem srečno in uspeha polno novo leto 1954 Hotel »Grajski dvor", restavracija „Triglav", »Okrepčevalnica" in »Kino alfe" v Radovljici žele svojim cenjeni™ gostom srečno ln zadovoljno Novo leto <7ltetl£llia tovarna tekstilnih potrebščin Ljubljana - Količevo želi svojim odjemalcem in dobaviteljem uspehov polno Glaaa Leto 1954 in se priporoča za nadaljnja naročila in sodelovanje Okrajna zadružna zveza Radovljica .»t« P.aj.i). ..Zadružnik" Radovljica želita vsem svojim članom mnogo uspeha v LETU 1S34 Trgovsko podjetje *V K r a n j vse vrste kvalitetnih namiznih vin, prvovrstna buteljčna in vsleklenjrena vinu, priznane likerje, rum, konjak, razne aperitive, pristni domari sadjevec in ostala žganja po konkurenčnih cenah. Vse vrste brezalkoholnih pijač, pivo „Union" v sodih in steklenicah, Radenska voda, sifon in vse vrste kisa po najnižjih cenah in v vsaki količini, V vseh trgovinah in gostilnah zahtevajte v svoje zadovoljstvo naše kvalitetne alkoholne pijače' Opozarjamo cenjene odjemalce, da smo vsem alkoholnim in brezalkoholnim pijačam globoko zni/ali eene. Večja naročila dostavljamo z lastnimi 'prevoznimi sredstvi tudi na dom. Za vsa naročila in informacije kličite telefon: Kranj 33$ :V2i in 279, Kisarna 207, Škofja Loka 2G, Tržič 49. D e I O V ni k o I e k t i IKm" K ranj želi svojim odjemalcem obilo uspeha v Novem letu 1954 ter se priporoča.. TOVARIŠKE POZDRAVE K NOVEMU LETU 1954 VSEM DELOVNIM LJUDEM »K I omunaia« Kranj OBILO USPEHOV IN SREĆE K NOVEMU LETU 1954 ŽELI VSEM INVESTITORJEM IN GRADBENIM PODJETJEM SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PROJEKT" - KRANJ Veliko sreče in uspehov v letu 1954 želi vsem investitorjem in odjemalcem Remontno obrtno podjetje Škofja Loka Vsem potrošnikom in delovnim ljudem polno zadovoljstva in sreče v novem letu! ŠKOFJA LOKA P Tovarna športnega orodja yy^^LxJLI/V ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K NOVEMU LETU IN JIM ZELI VELIKEGA NAPREDKA PRI GRADITVI SOCIALIZMA Bombažna predilnica in tkalnica Tržič ČESTITA K DELOVNIM USPEHOM V LETU 1953 VSEM SVOJIM ČLANOM TER ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM USPEHOV POLNO, SREČNO t Novo leto 1954 Trg. podjetje „Kočna" Kamnik NA DEBELO V GLAVNEM SKLADIŠČU — NA DROBNO V SVOJIH POSLOVALNICAH: Špecerije: „Metka" - mesto, Špelca" - Graben, „Alenka" - Šutna, „Mojca" - Šutna, „Mešano blago" Duplica. Industrijsko blago: „Sukno" manufaktura, „Konfekcija" - mesto, „Tekstilka" - Šutna, „Us-nje-obutev" - Šutna, „Veriga" železnina, „Tip-Top" galanterija, „Elektro-material" - mesto, „Komisija" mesto. Iskreno želimo vsem delovnim ljudem v letu 1954 obilo uspehov in sreče! Izdelujemo moške in damske obleke po naročilu Vsem svojim odjemalcem in potrošnikom USPEHA POLNO NOVO LETO 1954 Mestna šivalnica - Kamnik Lesno industrijsko podjetje Kranj čestita k Novemu letu 1954 in želi obilo uspehov vsem delovnim ljudem! Delovni kolektiv tovarne obutve I r z i c želi vsem cenjenim odjemalcem in ostalim delovnim ljudem veliko sreče in zadovoljstva v letu 1954 letU 4954 želi delovni kolektiv Remontnega poletja'1 - Kamnik vsem delovnim ljudem plodonosnega deta in uspehov Vsem zadružnikom in zadružnicam srečno in uspeha polno Novo leto 1954 Upravni odbor Okrajne zadružne zveze Kranj Vsem potrošnikom obilo sreče in zadovoljstva Domžale Vsem našim odjemalcem LEP NOVOLETNI POZDRAV „MESNINA" JESENICE Zveza sindikatov Jugoslavije, ni svet Kranj želi vsem sindikalnim podružnicam in delovnim kolektivom srečno in n s p e h a polno Novo telo 4MM Elektrotehnično podjetje Kranj £eli vsem delovnim ljudem mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1954. — Sporočamo, da s 1. januarjem odpremo delavnico za popravila koles in galvaniko za niklanje in bakrenje. Sprejemamo v niklanje cela in posamezne dele koles ter vsa ostala dela le široke Srečne in uspeha polu« novo leto 1954 želi vsem delovnim ljudem Delovni kolektiv Tovarne lepenke / rztc Vsem cenjenim odjemalcem želimo uspeha polno novo leto 1954 Uprava indeloVni kolektiv a m n i k DELOVNI KOLEKTIV Tovarne sanitetnega materiala, Domžale česlila vsem delovnim kolektivom in jim želi obilo uspeha v naslopajočem LETU 1954 Kmetijska zadruga, Lesce česlila vsem svojim članom k srečnemu in uspehov polnemu Novemu letu Polno sreče in zadovoljstva v novem letu 1954 želi gostilna fl Radovljica LECTAR" Okrajni zavod za socialno zavarovanje na Jesenicah česlila vsem zavarovancem in upokojencem okraja Radovljica K NOVEMU LETU 1954 DELOVNI KOLEKTIV Mestnega gradbenega podjetja na J esenica ž«'li vsem investitorjem in delovnim kolektivom mnogo sreče in obilo uspeha V Novem letu 1951 Mlinsko podjetje Škofja Loka želi vsem delovnim kolektivom in trgovskim podjetjem ter ostalim mhilo uspeha t Novem let u DELOVNI KOLEKTIV GORENJSKE PREDILNICE ČESTITA ŠKOFJA LOKA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN CENJENIM ODJEMALCEM K NOVEMU LETU 1»54 Z ZELJO, DA HI KILO SI BOLJ PLODONOSNO IN USPEŠNO V IZGRADNJI SOCIALIZMA Ljudski odbor mestne občine Mestni komite ZKS n Mestni odbor SZDL ¥ Kranju čestitajo vsem obča nom, članomfin delovnim kolektivom a m uspeta katuo nova tete 195(t z željo, da bi bilo še uspešnejše v izgradnji naše socialistične domovine Prešernovo gledališče - Kranj želi vsem svojim obiskovalcem polno sreče in zadovoljstva v novem letu 1954! delovnim kolektivom in vsem našim odjemalcem zeli veliko uspeha v letu 1954 delovni kolektiv Industrije bombažnih izdelkov kranj Trgovsko podjetje Sadfe Zeli vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem obilo uspeha v novem letu 1954 Veliko sreče in zidane volje v letu 1954 želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem Zadružna restavracija „JELEN", Kranj destilerija in tovarna likerjev ljubljana zeli vsem svojim odjemalcem in potrošnikom srečno novo leto 1954 Srečno Novo leto 19S4 želimo vsemu prebivalstvu, delovnim kolektivom z iskrenimi čestitkami k uspešni graditvi nase komune Ljudski odbor mestne . občine Jesenice Kinematografsko podjetje Jesenice s svojimi pošlovanicami javornik, plavž in radio ter bifeji želi vsem svojim obiskovalcem srečno in veselo novo leto 1954 delovni kolektiv Runo" želi vsem delovnim ljudem v letu 1954 uspehov in sreče. v Tržiču