štev. 33. Poštnin« plačana r gofnvfnf. Ljubljana, 17. avgusta 1932. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za mo- Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in zemstvo letno 50 Dm. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon int« št 32-59 se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Račun pri poštni hranHnidštlT 194 Velzčcisfeii Kmolshi labov vmcr Kvšltom polju 15.000 kmetov zboruje. — »Kmet si mora sam rezati tudi svoj politični kruh!« — Za svobodno in narodno državo, Letošnji kmetski praznik je za nami. Čeprav ta praznik nima še posebne zgodo-- vine za seboj, je bila udeležba tudi letos nad vse razveseljiva, ker se je tudi letos pokazalo, da dobiva ta razmeroma še mlada prireditev za naš bodoči razvoj vedno večji pomen. So tudi ljudje, ki imajo naš kmetski praznik za neke vrste poslovno prireditev, kjer se da kupiti lepa goveda in lepe konje in dobro vino itd. Tako pa sodijo o našem kmetskem prazniku le tisti ljudje, o kateiih pravi sveto pismo: »... in število tepcev je brezkončno.« Za sodbo takih ljudi se pa mi ne menimo; mi vemo, da je naš kmetski praznik nekaj čisto druzega v svojem jedru in v svojem bistvu: To je vsako leto ponoven dokaz vedno bolj rastoče in razvijajoče se kmetske stanovske samozavesti! Ta kmetska stanovska samozavest je sicer nekaterim ljudem — nekmetom — silno neprijetna in ti ljudje bi jo silno radi utajili in zato je tudi videti in pripoznati nočejo, toda vse to nič ne pomaga: kmetska stanovska samozavest je tukaj, ona živi in se razvija in nobena, še tako srčna želja, da je ni bilo, je ne bo spravila več s sveta! Kmet je tu — kmet živi — kmet se dviga in budi! Ljudje, ki prihajajo vsako leto na kmetski praznik na Krško polje, so kmetje. Tam pokažejo svoje delo. Ne kažejo ga pa drugim kakor nekako gledališko ali cirkuško predstavo in zabavo, ampak oni kažejo na svoje delo kot na izvor vsega drugega dela: Če ne bi bilo kmetov, ne bi bilo tudi obrtnikov in ne bi bilo fabrikantov in trgovcev in tudi ne uradnikov in šolancev! To je tisto, kar kažejo kmetje leto za letom na Krškem polju; žalibog pa je še vedno dovolj ljudi med nami, ki te resnice nočejo spoznati in razumeti ali pa je — ne morejo! Dobro in vedno bolje in globlje pa razumevajo to temeljno resnico vsega našega javnega in zasebnega življenja kmetje sami! Vsak, količkaj izobražen kmet danes ve, da se je vsa obrt razvila iz kmetijstva (po principu o delitvi dela). Vsak kmet pa tudi že ve, da je obrt stanovsko organizirana, da lažje uveljavlja svoje pravice, kmet pa stanovsko še ni organiziran. Vsak kmet ve, da se je trgovina razvila iz kmetijstva in iz obrti. Trgovina je stanovsko organizirana, kmetje pa niso... In šolanci (ne inteligenca«!) vseh vrst so stanovsko organizirani, kmetje pa niso organizirani, ker imajo še vedno premalo stanovske samozavesti. To stanovsko kmetsko samozavest buditi, razvijati in krepiti — to je pravi pomen vseh kmetskih taborov in kakor je pokazal zadnji kmetski tabor, se ta zavest res od leta do leta bolj krepi in se bo krepila tako dolgo, dokler se tudi naš kmet ne bo otresel raznih »politično-idejnih« fraz in čenč (ki nimajo drugega pomena kakor da kmetom mešajo glave!), in da se bo postavil na svoje lastne noge v obliki nepremagljive kmetske stanovske organizacije. Če imajo vsi drugi stanovi svoje stanovske organizacije, pa bi je ravno kmet ne smel imeti? V dobi, v kakršni živimo danes, pa je imel zadnji kmetski tabor še drug pomen: Na tem taboru so zbrani kmetje jasno in glasno povedali, da so skozi in skozi državotvorni — ali more biti kmet drugačen? — in da hočejo imeti svoj politični mir! Slovenski kmet je vedno »dajal Bogu, kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega«, a zato pa hoče tudi on sam to, kar je kmetovega! In zato, da to dobi ali si pribori, pa hoče imeti tudi on svojo lastno stanovsko organizacijo! * Začetek slavnosti 2e zgodaj zjutraj je bilo vse mesto odeto v državne zastave. Trume ljudi so se zbirale od vseh strani okoli farne cerkve že dopoldne. Takoj po 12. uri pa sta začela formirati sprevod gg. Vičič in Grebene, ki sta ga vodila skozi mesto na Krško polje. Na čelu sprevoda je vozilo okoli 200 organiziranih kolesarjev. Za temi je jezdil kot vodja konjenikov Krški župan g. Fajfar. Za konjeniki je mogočno plapolal prapor Zveze kmetskih fantov in deklet, za katerim so se vrstili člani Zveze in narodne noše, tem pa je sledila domača krška godba. Nato je sledilo veliko število okrašenih vozov, ki so predstavljali življenje kmetskega naroda. Sprevod je pa pozdravljala ogromna množica gledalcev, ki so gnetli ob najlepšem vremenu kljub silni vročini po slavnostno okrašenih ulicah. Govorniki Ko so kmalu po drugi uri popoldne prišli na zborovanje ministra gg. Pucelj in dr. Kramer, senatorji, narodni poslanci in drugi povabljeni gostje, je otvoril zborovanje predsednik priprav- ljalnega odbora g. Anton Gliha, ter predlagal za predsednika zborovanja senatorja g. Rajarja, kateri je predstavil zborovalcem navzoče ministre, senatorje, narodne poslance, zastopnike političnih oblasti i. dr., ter dal kot prvemu besedo poslancu Dermelju, ki je izvajal: »Vsako leto se zbiramo na Krškem polju, da obudimo spemin na velike dogodke pred 360 leti, ko so se naši predniki borili za svojo staro pravdo. Na tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih kmetov je padlo v tej borbi. Njihovo trpljenje ni zajezilo razvoja junaškega napora našega kmeta, da bi se otresel tujega jarma, toda v srcih in dušah našega naroda ni bilo svobode, dokler se nismo otresli i Srbi, i Hrvati i Slovenci zadnjih ostankov gospodarske in narodne sužnosti in si priborili svojo lastno državo. Tako težko pridobljeno narodno svobodo pa nam jamči samo močna in združena Jugoslavija. (Vi* harno vzklikanje). Narodna država pa nam je porok, da bomo postali tudi na gospodarskem polju svobodni. Zemlja, za katero so se borili naši predniki pod vodstvom Matije Gubca, prehaja sedaj na ukaz našega modrega vladarja r last našega kmeta potom agrarne reforme. Z nacionalno in gospodarsko osvoboditvijo se dviga naš kmet tudi kulturno in politično. Ni dovolj, da je slovenski kmet samo dober gospodar doma na svojem posestvu, marveč mora biti dober gospodar tudi v politiki, da si bo sam rezal tudi politični kruh.« Za poslancem Dermeljem je govoril minister Pucelj. Njegov govor je bil kratek, a zato jeder na t in učinkovit. »Kmetski dom je najlepši« Minister Pucelj je rekel med drugim: »Mnogo je stvari na svetu, ki so nam drago in za katerimi hrepenimo. Ena stvar pa je, za: katero hrepenimo najbolj, ki je vsakomur sveta, ki jo vsi ljubimo in vsi spoštujemo, ki nam je vsem najdražja, to je naš dom. Med vsemi do* movi pa je brez dvoma najlepši, najpomembnejši in najsvetejši kmetski dom. (Viharno odobravanje.) Na Krškem polju praznujemo že leta in leta naš kmetski praznik, praznik kmetske hiše, kmetskega dela, kmetskega doma in kmetskega življenja v spomin na borbe za svobodo kmet« na lastni grudi. Ne more pa biti posameznik sam, ne kmet, ne obrtnik, ne trgovec in ne gospod. Potreben je velik skupen dom, v katerem živimo vsi složno, a ta dom je naša država. Mi nismo imeli lastne države in zato so, žal, v našem preprostem človeku čut, smisel in razumevanje za veliko državno vrednoto tako slabo razviti. To je ono nezdravo v naši dosedanji vzgoji. Naloga kmetskega praznika je, da vzbudi pravo ljubezen do rodne grude, do domače zemlje, ljubezen do našega skupnega, velikega doma, do naše države. (Viharno odobravanje in pritrjevanje.) Ni obstoja, ne življenja posameznika brez velikega skupnega doma, kaj šele napredka na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju brez močne in velike skupne države. Zato mora biti naš kmetski praznik ognjišče velike ljubezni do države in vzgoja za pravilno razumevanje te največje vrednote. Živeli smo v tuji državi, ki nas je smatrala za hlapce. Ni čuda, če zaradi tega v nas nekdaj ni bilo prave državne zavesti in državne ljubezni. Prišli smo slabo pripravljeni v naš novi dom. Toda naloga takih taborov je ravno ta, da za-žgemo velik plamen v dušah in srcih, da bomo znali ceniti, kaj je to lastna država, lastna narodna svoboda.« »Za narodno in državno idejo« Za ministrom Pucljem je govoril minister dr. Kramer o narodni in državni ideji: »Prvič sem na vašem starem prazniku na Krškem polju. Tako so prilike nanesle, da mi vse do danes ni bilo dano, da se v vaši sredi veselim velike misli kmetske solidarnosti, ideje, ki vas vse preveva, a tudi nas vse, ki nismo kmetje, ki pa se zavedamo, da sta bila naš oče in naš stari oče prava domača slovenska kmeta, in ki smo zato z vami ene duše in enega srca. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Vi manifestirate danes solidarnost kmetskega ljudstva vse države, istočasno pa manifestirate narodno solidarnost in vzajemnost vseh stanov, ki le v medsebojnem razumevanju in sodelovanju lahko dajo narodu in nam vsem ono, kar potrebujemo. Zato se mi zdi, da je najlepša manifestacija današnjega dne še nekaj drugega, namreč manifestacija našega ljudstva za ono veliko narodno in državno idejo, ki nas vse druži v veliko skupno jugoslovensko državo. Je to manifestacija treznosti in pameti preprostega slovenskega človeka, ki se zaveda, da izven mej te države ni ne njemu, ne njegovi hiši, ne njegovemu narodu obstanka in življenja.« Ostali govori in pozdravi — Govor župnika Barleta Po pozdravnih govorih narodnih poslancev iz južnih krajev naše države gg. Dimitrijevica in Milutinoviča in senatorja g. Ivana Hribarja je povzel besedo preč. g. župnik Barle, ki ga je množica navdušeno pozdravljala. »Za mir, slogo in ljubezen« , G, župnik Barle je rekel: »Srčno ljubljeni narod moji Iskreno sem želel videti to Krško polje in narod, ki ga obdeluje. Danes se mi je izpolnila ta srčna želja. Dopoldne sem gledal vašo kmetsko kulturo, to je vašo lepo živino in vaše krasne konje. Čestitam vam in vesel sem, da tako lepo napredujete. Sedaj je drugo, sedaj vidim, da je tudi vaš duh vzvišen in močan za današnji čas. Mi smo na prelomu stare dobe in pišemo novo zgodovino; nov čas je pred nami. Ta novi čas zahteva ljudi močnih živcev in velike ljubezni. Hvala Bogu, mi Slovenci smo iz krvi in železa. V naših fercih bije ljubezen do te države in njenega kralja (viharne in dolgotrajno ovacije), v naših pesteh sta železo in moč in če bo potrebno, bomo zastavili tudi svoje življenje za državo in kralja. Narod moji Bodi čuječ in ne daj se zapeljati od nikogarl (Viharno pritrjevanje). Bodi edin od Triglava do Vardarja. (Dolgotrajno pritrjevanje). Slovenci, Hrvati in Srbil Čujte, bodite budni in združeni ramo ob rami, da obvarujete narodno državOj ki nam jo je dala božja previd- nost, proti vsem sovražnikom na zunaj in znotraj. (Viharne in dolgotrajne ovacije.) Če bomo tako čuječi, bratje in sestre, potem gremo nasproti lepi in slavni bodočnosti jugoslovanskega naroda. (Viharne ovacije.) »Živel Barle! Živela narodna duhovščina!« so klicali z vseh strani g. Barletu, ko je končal in vedno i znova so se ponavljale navdušene ovacije. Pozdravni brzojavi Za preč. g. župnikom Barletom so govorili še ban dr. Marušič in posl. Urek, nato pa so bile sprejete sledeče pozdravne brzojavke: Nj. Vel. kralju Aleksandru: »Na svojem vsakoletnem kmečkem prazniku na Krškem polju zbrani kmečki narod iz vseh delov dravske ba..ovine zagotavlja Vašemu Veličanstvu svojo neomajno zvestobo in vdanost z zagotovilom, da bo tudi v bodoče, kakor doslej vedno neomajen steber velike in močne ucdi-njene Jugoslavije. — Predsednik zbora enator dr. Rajar. Predsedniku vlade pa so poslali sledečo brzojavko: »Kmečko prebivalstvo dravske banovine Vam pošilja s svojega praznika na Krškem polju vdane pozdrave z zagotovilom neomajne zvestobe jugoslovenski narodni in državni ideji.« Po zaključku zborovanja pa je bila sprejeta sledeča resolucija: »S svojimi poslanci in senatorji na velikem kmečkem prazniku na Krškem polju dne 14. avgusta 1932 zbrano kmečko ljudstvo iz vseh sre-zov Dravske banovine izreka svojo vdanost in zvestobo jugoslovanski državni in narodni ideji globoko prepričano, da je samo v veliki,^složni in uedinjeni Jugoslaviji v bratskem sporazumu in sodelovanju mogoča rešitev vseh narodnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih problemov. Izrekajoč popolno zaupanje in priznanje vladi, zlasti pa slovenskim ministrom, kakor tudi narodnim poslancem in senatorjem JRKD za dosedanje delo, jih pozivamo, da tudi nadalje vztrajajo na začrtani poti, zlasti pa, da posvetijo vso pažnjo reševanju in omiljenju križev in težav, ki teže kmetsko ljudstvo, ter z nadaljnjim treznim in složnim delom zajamčijo dobrobit in lepšo bodočnost celokupne države in vsega jugoslovanskega naroda. Naj živi velika, složna in močna Jugoslavija! Naj živita Nj. Vel. kralj Aleksander in ves kraljevski dom!« * *> Tekmovanja in dirke Po govorih so se pričele velike konjske in kolesarske dirke. Ocenjevalne komisije so razdelile mnogo krasnih nagrad. V I. dirki (2-4-letni konji, enovpreženo dvokol. 2700 m) je dobil prvo nagrado g. Bon Božo, Krško (4.15 mdn. s konjom »Dizma«), v II. dirki (5 let, 2700 m, 4 kol., enovpr.) je prejel zmagovalno darilo Škof Karol, Bizeljsko (5*53 min., »Marica«), v III., dirki (amerikansiki dirkači, enovpr., 2700 m) je bil nagrajen s prvo nagrado Kocjan Janko, Ljubljana (»Rudi«), v IV. dirki (dvovpr., 2700 m) je dosegel prvo mesto g. Kromar Ivan, Čadreše (»Danko« in »Dora«) in v V. dirki (jahalna dirka, 2700 m) je zmagal v skupini A g. Krsaiik Ivo, Zagreb (»Mala keva«), v skupini B pa g. Lipej Ivan, Bizeljsko (»Zora«), V veliki tekmi kolesarjev je zmagal Klobučar Ivan iz Bele cerkve. Za najlepše okrašene vozove so bili nagrajeni s prvo nagrado: »Terice«, Drnovo, »Pre-dice«, Drnovo in »Zimski večeri«, Velika vas. Premovanje konj in živine, ki se je vršilo dopoldne na sejmišču, je pokazalo, da ima Krško in okolica krasen materijal. Strokovnjaki so se zlasti pohvalno izražali o izredno lepih konjih. Strahovita toča in vihar nad Sevnico in okolico V sredo 10. avgusta t. 1. nekaj minut pred 7. uro zvečer se je na vzhodu Sevnice namah zatemnilo nebo s težkimi, v plasteh nagroma-denimi oblaki, katerih svinčenosiva barva, mešana z žarečordečo iz še jasnega zahoda ni dala slutiti nič dobrega. Okrog 7. ure je nastal strahovit vihar in pričela je padati toča v debelosti od oreha do kurjega jajca. Okoliš, ki je bil prizadet od viharja in toče, obsega tri politične občine in sicer Blanco, ki je utrpela največ škode, ter Zabukovje in Sevnico. Najhujše so oškodovani kraji Poklek, Za-gradec, Graška gora, Čanje in Žigerski vrh. V teh krajih je ves pridelek popolnoma uničen. Izven navedenih vasi imajo vsi ostali kraji, kjer je divjal vihar s točo, okrog 50% škodo. Nesrečno ljudstvo je tako zbegano, da ne ve kaj bi delalo. Moli in toži, pa tudi kletve se slišijo, nihče se pa ni lotil kakega dela. Stalo me je mnogo truda, da sem ljudem dopovedal, da je treba prijeti takoj za delo in rešiti vsaj ono, kar je mogoče rešiti, če ne za letos, pa vsaj za prihodnja leta. Posrečilo se mi je res, da so pričeli z obrezovanjem in škropljenjem trt, drevja itd. Beda je tako velika, da nimajo ljudje nobene hrane več ne za sebe niti za živino. Svinjam pokladajo kuhano listje sadnega drevja. Vsa pokrajina izgleda kakor bojho polje po hudi bitki. Vse sveže barve so izginile, vse je motno in mrtvo. Po ozračju se širi duh po gnijočem zelenju, ki spominja človeka na prizore iz bojnih polj, kjer so ležali in trohneli številni mrtveci. Posledice te katastrofe bodo strašne. Pomoč je nujno potrebna, da se prepreči lakota. Opozarjamo na to prizadete faktorje. USTANOVITEV POTREBNEGA KULTURNEGA ZAVODA ZA SLOVENCE Na novo so ustanovili profesorji-strokovnja-ki v Ljubljani »Dopisno trgovsko šolo«. V to šolo se lahko vpiše vsakdo, brez ozira na starost in spol; v njej si pridobi potrebno trgovsko in splošno izobrazbo in sicer na tak način, da nikomur ni treba hoditi v Ljubljano ali pustiti svojo službo ali delo, ampak vsakdo, ki se vpiše v šolo, dobiva ves pouk v pismih s pošto na dom v določenem času; tako se sedaj lahko izobraziš ravno tako doma, kakor če bi hodil v trgovsko šolo. Prednost te šole je poleg tega, da ni treba puščati dela in hoditi v šolo še zlasti ta, da ves pouk vodijo prvovrstni strokovnjaki in da je pouk kljub številnim pošiljkam, knjigam, in slovarjem itd. ki jili učenci dobe, zelo poceni. V tej šoli se lahko naučite poleg trgovskih predmetov, knjigovodstva, korespondence, trg. računice itd. še vse moderne jezike, kakor srbo-, hrvaščino, nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino itd. Po dovršitvi »Dopisne trg. šole« lahko polagate Ob izpolnjenih ostalih zakonskih pogojih izpit na drž. trg. šolah. Pišite po podrobna pojasnila na naslov: »Dopisna trgovska šola v Ljubljani«. »Več dobre krme!« je danes geslo vseh naprednih živinorejcev celega sveta. To naj bo tudi geslo slovenskega kmeta! Kako uresničimo to svoje geslo, nam pove knjiga, ki jo je spisal naš priznani strokovnjak inž. Teržan in ki jo izda letošnja Kmetijska Matica. Poleg te knjige dobe udje Kmetijske Matice še tri knjige: Veliki koledar za 1. 1933, posvečen vprašanjem naših občin, Štiblerjevo »Zadružništvo«, 2. del, in Albrehtovo povest »Dom na Slemenu«. Vse štiri knjige za borih Din 20-— (poštnina posebej). Kdor hoče sebi dobro, ta je ud Kmetijske Matice. Zato prijavite se takoi, ker se tiska le omejeno število izvodov! Šolnina za srednje in visoke šole Začenši s prihodnjim šolskim letom bo treba plačati učencem srednjih in visokih šol precej visoko šolnino. Ta znaša a) za srednje šole: S šolskim letom 1931-32 dalje se plačuje po taksnem zakonu na srednjih šolah šolnina za vsakega učenca po naslednji razpredelnici: Pri neposred- l.-IV. V., VI. VII., VIII. nem davku v razred iznosu Din dinarje v 300—500 100 125 150 500—750 125 150 200 750—1000 150 200 250 1000—1500 200 250 300 1500—2500 250 300 350 2500—4000 300 350 400 4000—6000 350 400 450 6000—9000 400 450 500 9000—12.000 450 500 550 12.000—15.000 500 550' 600 nad 15.000 Din davka od vsakih 1000 Din za I. do IV. razred še po 20 Din, za V. in VI. še po 30 Din in za VII. in VIII. razred še po 50 Din. Neposredni davki so: na dohodek od zemljišč, dohodek od zgradb, na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, uslužbenski davek. Računa se davek, ki ga plačujeta oba roditelja, ali davek učenca samega, če je brez roditeljev. Starši, ki imajo več otrok na šolah, plačajo za prvega celo šolnino, za ostale polovico šolnine. Privatni učenci plačajo pred izpitom trikratno šolnino. Po pravilniku o plačevanju šolnine z dne 20. aprila 1932 mora vsak učenec ob prijavi za vpis predložiti potrdilo pristojne davčne oblasti o višini neposrednih davkov. Za učence državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev, ki plačujejo le uslužbenski davek, izdaja potrdila pristojni državni ali samoupravni urad, pri katerem prejemajo roditelji plačo. Ako plačujejo roditelji razen uslužbenskega davka še kak drug davek, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada. Za potrdila je treba zaprositi s kolkova-no vlogo (5 Din) in priložiti 20 Din kolek za potrdilo. Za vpis vsakega učenca je treba izpolniti kakor doslej posebno prijavo; kolkovina za to prijavo znaša na srednjih šolah 50 Din. Poleg tega se plača za vsakega učenca taksa Din 20 za zdravstveni fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev. b) za visoke šole. Rektor ljubljanskega vseučilišča je izdal te dni razglas o novih pristojbinah, ki jih bodo morali odslej plačevati slušatelji vseučilišča. Slušatelji bodo morali plačevati pri vpisu za vsak semester 100 Din v kolkih, ki jih bodo morali nalepiti na osebne izkaze. Na podlagi ubožnega spričevala bodo slušatelji lahko oproščeni vpisne takse. Vsak slušatelj pa bo moral plačevati za vsak semester šolnino, ki bo odmerjena po višini neposrednega letnega davka staršev (očeta in matere skupaj) ali pa slušatelja, oz. slušateljice, če ima ta lastno premoženje. Slušatelji bodo plačevali, in sicer v gotovini: Od 300—500 Din letnega davka 150 Din šolnine; od 500—750 Din davka 200 Din šolnine; od 750 do 1000 Din davka 250 Din šolnine; od 1000—1500 Din davka 300 Din šolnine; od 1500—2500 Din davka 350 Din šolnine; od 2500—4000 Din davka 400 Din šolnine; od 4000—6000 Din davka 450 Din šolnine; od 6000—9000 Din davka 500 Din šolnine; od 9000—12.000 Din davka 550 Din šolnine; od 12.000—15.000 Din davka 600 Da - tu se živi v zdravju in sreči. Snežnobelo perilo -čisti negovani otroci - vsa hiša se sveti od snage in svežosti. A najboljša pomoč za to je zares dobro milo, to zajamčeno čisto in nežno SCH J 5/3 2 Din šolnine; nad 15.000 Din davka pa od vsakih 1000 Din še po 50 Din šolnine. Ce je davčni zavezanec kakšnega davka oproščen, bo moral plačevati šolnino po celotnem davčnem predpisu, vštevši tudi oproščeni davek. Ge znajša neposredni davek očeta, matere ali slušatelja skupaj manj ko 300 Din na leto, slušatelju ne bo treba plačevati šolnine. Šolnine so oproščeni državni štipendisti. Na podlagi ubožnega spričevala pa ne bo nihče oproščen šolnine. Pri družinah, ki imajo več otrok, plača prvi otrok (prvorojenec) vso šolnino, drugi pa le pol. Ob vpisu mora slušatelj predložiti: Z 20 Din kolkovano davčno potrdilo o neposrednem davku staršev, ali pa davčno potrdilo zase. Za državne ali samoupravne uslužbence bodo izdajala davčna potrdila oblastva, ki jim nakazujejo plače. Če pa plačuje tudi davke na nepremičnine ali na rente, mora imeti tudi potrdilo davčnih uprav. Drugič morajo imeti potrdilo od šole, kjer je kdo od bratov ali sester plačal vso šolnino. Za naknaden vpis na univerzo je treba vplačati takso 50 Din in za naknaden podpis indeksa 20 Din. Za polletne semestre bodo pristojbine odmerjene na podlagi davčnih potrdil, ki so jih slušatelji predložili v zimskih semestrih. Obenem pa bodo morali plačevati slušatelji tudi še dosedanjo pristojbino 30 Din za bolniško blagajno. Zdrav rod Je pogoj napredka in eiago* stanja. Naš kmetovalec stremi ga enim in ea drugim, toda v današnji krizi pozabi le prečesto na najvetji zaklad: svoje zdravje. — Kdor si hoče povrniti ali utrditi zdravje in preliveti hkrati nekaj dni mirnega, udobnega in poceni oddiha, naj poseli zdraviiiSHe Rogaška Slatina! Pišite rj&mfflielištiiu sdramli&uptejJfrg^jM^ro- Sp. Pirniče. Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Pirničah blagoslovi v nedeljo, dno 21. avgusta t. 1. ob priliki desetletnice obstoja novo motorno brizgalno in Gasilni dom. Spored: Ob pol 14. uri zbirališče pred Gasilnim domom, ob 14. uri odhod v cerkev k litanijam. Po cerkvenem opravilu odhod pred Gasilni dom, kjer izvrši 3. g. župnik blagoslovitev nove motorne brizgalne, nato kratki nagovori in mimohod. Zatem odhod skozi vas na veselični prostor. Veselica se vrši na senčnatem vrtu g. Kneza v Sp. Pirničah. Na veselici, ki se bo izvajala v pestrem sporedu, bo za pošteno zabavo in točno postrežbo vsestransko preskrbljeno. V slučaju skrajno slabega vremena se blagoslovitev vrši v nedeljo, dne 28. avgusta t. 1. z istim sporedom. Vse gasilstvo in prijatelje gasilstva najvljudneje vabi odbor. Iz Rogaške Slatine. Zdravilišče je obiskalo meseca julija 2090 novih gostov. Prevladuje domač svet; dala pa je Hrvatska z Zagrebom 769 gostov, Srbija z Beogradom 445 in Slovenija 215 gostov. Od ostalih pokrajin je dala vsaka po 100 gostov. Inozemci znatno zaostajajo za lanskim letom; težave z nabavo potnih listov, viz, zlasti pa deviz in valut resno ogrožajo tujski promet in naloga poklicanih činiteljev bi bila, da vprašanje odpomoči dosledno in z vso pozornostjo prouče. V Rogaški Slatini se letos opaža zlasti pomanjkanje madžarskih gostov; saj je znano, da je veljal Rohics furd8 kot od Madžarov najbolj obiskano svetovno zdravilišče. Frekvenca zdravilišča po inozemcih v juliju beleži v ostalem: 190 Madžarov, 14 Italijanov, 10 Čehoslova-kov, 8 Grkov, 7 Amerikanoev itd. JRladitia Kdo je kriv — mladina ali starina? »Kakoršen les, takšen klin, m kakoršen oče, takšen sin« (Pregovor.) Med »mladino« in »starino« se bije danes hud boj ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. iTežino tega boja čuti starejši rod vedno bolj, odpor mladine proti starini pa je vedno hujši. tV svojem zdravem nagonu se mladina upira etarim metodam, starina pa se nad mladino maščuje z besedo o »pokvarjeni« mladini... Ta beseda o »pokvarjeni« mladini gre danes od ust do ust, tako da bi človek skoraj kar verjel, da je resnična, če ne bi imel slučajno le nekaj razuma in razsodnosti in spoznal, da je beseda o »pokvarjeni« mladini silna laž! Mladini očita starejša generacija, da je lena, da nič ne dela in se nič ne uči in nič ne zna. Mogoče je to res — toda jako pametni ljudje pravijo in uče, da se ne sme soditi »hudodelca« samo po izvršenem dejanju, ampak je treba vedno poiskati tudi vzroke dejanja in postaviti vprašanje: Kdo je pa kriv? Pravijo, da ndadina nič ne zna. Mi pa vprašamo: Kdo pa je ustvaril in organiziral današnjo šolo — ali jo je ustvarila in organizirala mladina sama ali pa starina? Kdo? Zalo pa naj starina kar lepo molči in naj si reče: Kar smo svoji mladini dali, to pa imamo! Pa pravijo zopet: Mladina hoče imeti samo šport, kino, veselice in gole ženske itd. Kdo pa je mladini to dal? Kdo je pa delal največjo propagando za kino in za razne »kraljice lepote« itd.? Ali je mladina ustanovila stomilijonska filmska podjetja? Ali je mladina začela graditi Štadiijone za divjaški bokserski »šport«? Ali ima mladina v rokah vse »svetovno« časopisje, ki vsako moralno nesnago povzdiguje do neba in jo proglaša kot »kulturno« in »moderno«? Kdo je torej kriv? In kaj je bolj opravičeno: govoriti o »pokvarjeni« mladini ali pa o »pokvarjeni« starini? In kdo danes kupuj© in prodaja duše dijakov: ali mladina sama ali starina? Kdo pusti fante stradati, če se nočejo zapisati belemu ali črnemu političnemu hudiču — mladina ali starina? In ali nima mladina stokrat in stokrat prav, če take packe brca, kjer in kamor jih le more? Stari rod je nad današnjo mladino silno grešil! Stari rod je bil namreč tisti, ki se je udinjal velikemu kapitalu na celi črti in ki je med vojno brez odpora hlastno požiral strupeni alkohol v strelskih jarkih, s katerim ga je velekapital pojil, samo da bi se rajši klal za »narod in svobodo« (t. j. za petrolej, za premog, železo itd.). In ko je po svetovni vojni velekapital v silnem strahu za svoje vojne dobičke začel ljudi strupiti po svojem časopisju še z »moralnim« žganjem, je tisto — oprostite besedo: svinjarijo začela prva požirati starejša generacija brez najmanjšega odpora in to je tista generacija, ki danes žalostno prepeva pesem o »pokvarjeni« mladini!!! Mladina je danes zastrupljena, to je res. Zastrupila pa jo je starina! To je pa dvakrat res. — Starec. Vače. Društvo kmet. fantov in deklet na Vačah priredi v nedeljo 21. avgusta v Moravčah (pri Domžalah) »tekmo koscev«. Ob K 3 uri zbirališče, pri Zadružnem domu v Moravčah. Povorka skozi Moravče, na tekmovalni prostor. Pozdravni govor. Govor tov. dr. Janže Novaka. Tekma koscev. Razdelitev nagrad. Nato prosta zabava s plesom na vrtu gostilne »Orehek«. Vstopnina Din 4. — Vabi se vsa javnost, od blizu in daleč v prelepo Moravsko dolino na prijetno razvedrilo! Odbor. Velikanske ljubljanske »senzacije« Ljubljanski pogovori. Pretekli teden so se zbrali v gostilni — kje pa drugod? — Štirje znameniti Ljubljančani, vsi doma iz Ljubljane pri Smrčeči vasi: gospod Bobek najstarejši, gospod Bobek starejši, gospod Bobek mlajši in gospod Bobek najmlajši. Sedeli so za mizo od dveh popoldne do polnoči in se ves čas pogovarjali, kakšni krofi so lepši: ali okrogli ali taki na štiri ogle? Točno o polnoči so pa odločili gospod Bobek najstarejši, da so najlepši taki krofi na 6 oglov, posebno če je še »en mal kislega zeljčka zraven, ampak samo čist' en mal'!« Velikansko senzacijo vzbujajo v Ljubljani vsak pondeljek obširna poročila ljubljanskih dnevnikov o tem, kje so bili Ljubljančani v nedeljo. — Presneto slabega spomina mora biti ljubljanski svet, če brez časnikarjev niti tega ne ve, kje je bil v nedeljo... Vprašanje in odgovor. Neko nedeljo je prišlo več gospodov Bobkov iz Ljubljane na kmete. V vasi so se ustavili in so kmečkega gospodarja zbadljivo vprašali: »Očka, ali je v vaši vasi kaj dosti telet?« — »Kakor je,« je mirno odgovoril kmet, »včasih jih pride iz Ljubljane več, včasih pa manj.« Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Franc-Jožefova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom. 9cznczče vesli Lepa športna prireditev. Društvo kmetskih fantov in deklet v Straži je priredilo preteklo nedeljo popoldne lepo plavalno tekmo. Prireditev je jako lepo uspela in je vzbudila med prebivalstvom veliko zanimanja. Nova davčna uprava. V Ribnici je pričela s prvim julijem poslovati novo ustanovljena davčna uprava, ki obsega teritorij sodnih okrajev Ribnica in Velike Lašče. > Nov zdravnik v Litiji. Dr. Vladimir Orel or-dinira od 10.—12. dop. in od 4.-5. pop. v Oblakovi hiši. Volitev lepotice na Bledu. Pred nekaj časa so na Bledu izvolili lepotico, takozvano »Miss Bled« za leto 1932, in sicer neko 16 let staro deklico iz Beograda. Pozna se pač, da imajo nekateri vkljub krizi vedno dovolj denarja in nobenega dela, da se bavijo s takšnimi prismo-darijami. Vlom v Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani. Pretekli teden je poskusil neki vlomilec svojo srečo v poslovnih prostorih Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani. Lotil se je blagajne, na kateri pa so mu tudi svedri na električnem aparatu odpovedali in je moral drzni vlomilec svojo namero opustiti. — Pač redka smola. Mlatiči v Ljubljani. Pretekli teden je bila pač sezona za mlatiče. Moderne mlatilnice so že tudi po deželi močno izpodrinile cepove, ki so postali žrtev novega časa. Prav posebno pa nas je iznenadilo, ko smo culi sredi Ljubljane mlatiče in sicer one prave mlatiče s svojimi značilnimi udarci pika-poka. Mlatili so namreč pri Starem Tišlerju v Kolodvorski ulici, kar je za današnje čase in posebno še za Ljubljano, prava senzacija. Otvoritev novega postajališča. Na progi Jesenice Rateče—Planica med postajama Kranjska gora in Rateče—Planica je bilo otvorjeno s 14. avgustom postajališče Podkoren za prevoz potnikov in prtljage. Toča v Vojvodini. Rodovitna polja v Vojvodini, Bana-tu in Bački so obiskale letos razne nesreče. Spomladi so se pojavile kobilice, ki so popolnoma uničile na tisoče ha poljskih pridelkov. V zadnjem času pa je še toča ostalo popolnoma potolkla. Uradna cenitev kmetijskega oddelka banske uprave Dunavske banovine je ugotovila, da je napravila toča škode okrog 150 milijonov dinarjev. Skupaj je uničenih nad 400 oralov polja. Zažiganje cunj v Zagrebu. Neka zagrebška tvrdka je svoj čas nakupovala in prodajala stare cunje tovarnam za papir. V svojih skladiščih ima nad 100 vagonov blaga. Radi carinske zapore ni mogla cunj izvažati preko meje. V poslednjem času pa je cena istim tako padla, da se ne izplača več nakladanje in prevoznina. Tvrdka se je odločila radi tega blago uničiti. Pet vagonov cunj so že zažgali. Ostale pa še bodo v najkrajšem času. Požari. V noči 12. t. m. je gorelo na posestvu g. Pavla Orniga pri Sv. Trojici v Halozah. Škodo cenijo na 80.000 dinarjev. — 10. t. m. pa je požar uničil Slavičevo domačijo pri Ljutomeru. Tudi ta gospodar trpi ogromno škodo, zavarovan pa je bil le za 10.000 dinarjev. Naši izseljenci v domovini. Te dni je obiskalo svojo staro domovino okrog 190 izseljencev iz Holandske in iz Vestfalske. Na ljubljanskem kolodvoru so jih iskreno pozdravili zastopniki oblasti in raznih društev za varstvo izseljencev. Drzen tat. V neki vinotoč na Celovški cesti v Ljubljani je neko popoldne pretečenega tedna vstopil neznanec. Kakor se rado zgodi v poletnih dnevih, in posebno še v takšnih lokalih, kadar izostanejo gostje, je gostilničarka slučajno zadremala. Neznanec je izkoristil priliko in ji izmaknil ročno torbico. Nato je še nekaj časa počakal, da se je zbudila, izpil osminko vina in odšel. Kmalu po tem je tudi tatvino opazila. Policija je uzmoviča pozneje izsledila in ga izročila sodišču. Vidi se, da so tatovi res nad vse predrzni. Obisk angleških profesorjev v Dravski banovini. V Logarsko dolino je prišlo nad 30 angleških profesorjev, ki proučujejo med počitnicami naše kraje. Angleške goste so povsod prisrčno sprejemali in pozdravili. Nočni plavači. V sedanjih pasjih dnevih, ko vlada neznosna vročina, se poda vsak, kdor le more, v vodo, da se vsaj nekoliko ohladi. Posebno ogromno število plavačev je v Ljubljani, ki se kopljejo največ v Savi in Ljubljanici. Nekateri pa so se že tudi dnevnega kopanja naveličali in naposled stuhtali nočno kopanje oz. plavalno tekmo, ki se je vršila v četrtek 11. avgusta zvečer v kopališču Ilirije. Tekme so se udeležile tudi ljubljanske gospodične, ki nikakor nočejo zaostajati, in ki se boje, da bi jih prehitel današnji moderni čas. Polzela. Na tukajšnjo postajo je imenovan za postajenačelnika gospod Aleksander Bre-skvar, dosedanji postajenačelnik na Savi pri Litiji. Stara cerkev. Sokolsko društvo Stara cerkev priredi dne 4. septembra 1932. -vine. Tudi naš tisk, predvsem strokovni polme-sečnik: »Kmetovalec« pridno pomaga s članki. Zelo obžalovati pa je, da še nimamo dobre slovenske knjige o perutninarstvu. Pospeševanje perutninarstva v najširših slojih kmetstva ovira najbolj splošno omalovaževanje te panoge. Kmetovalci presodijo važnost domačih živali dostikrat po njihovi velikosti in nimajo pojma o važnosti perutninarstva. Zato Novo blago. Neki angleški inženjer v tovarni za blago je iznašel postopek, s katerim utrdi izdelke iz bombaževine in iz umetne svile tako, da jih ni mogoče raztrgati. Tkanine se namreč namočijo v posebno tekočino, katera jim da to lastnost. Če se bo ta poizkus obnesel, bodo naši kmetje in delavci prav zadovoljni, ker ne bodo več raztrgani. Tega si vsi prav želimo. Revolucija v Španiji. V noči od 9. do 10. avgusta t. 1. je nekaj bivših monarhističnih oficirjev in večja skupina vojakov pod poveljstvom monarhističnega generala Sylvestra nameravala zasesti notranje, vojno in ministrstvo pošte in telegrafa v Madridu. Španska vlada je za to namero še pravočasno zvedela in upor zadušila. Voditelji zarote so prijatelji bivšega kralja Alfonza. Vlada bo odslej z vso strogostjo izvajala zakon o zaščiti republike. Monarhistični listi so bili ustavljeni. Špansko ljudstvo je povsod na strani republikanske vlade. Prostovoljno delo v Nemčiji. V Nemčiji se je prijavilo za prostovoljno delo nad 200.000 mladih ljudi, ki so bili. brez posla. S prostovoljnim delom si bodo pa služili vsaj vsakdanji kruh. Sila pač kola lomi. Nov letalski rekord. Letalec Marcel Haeglen je dosegel s svojim letalom hitrost nad 263 km na uro in je posekal vse dosedanje rekorde. Hotel na vlakih. Na srednjeevropskih železniških progah vzdržuje jedilne in spalne vozove družba »Mitropa«, ki skrbi za prehrano in počitek potnikov. Vsako noč prenočuje v teh spalnih vagonih nad 3000 gostov. Vsako leto pa po-seti njene jedilne vagone nad 3 milijone potnikov. Približno mora vsak dan oskrbeti z jedjo in pijačo povprečno 40.000 gostov. Tudi zanimiv hotel. Velikanske poplave v Mandžuriji. Kakor poročajo časopisi, so nastale v Mandžuriji velikanske poplave, katere ogrožajo življenje do 8 milijonov ljudi. Nekatere pokrajine so radi vode popolnoma odrezane od sveta. Preti jim tudi lakota in nalezljive bolezni. Uničenih je nad milijon živali, katere povzročajo velikanski smrad. Radi nalezljivih bolezni umirajo ljudje v trumah. Po poročilih je poginilo 150.000 ljudi. Ves železniški promet je ustavljen, ceste pa so poplavljene tako, da je vsak dovoz zdravil mogoč še samo z letali. Končno pa tudi nimajo na razpolago dovolj' zdravil, ne zdravnikov, kar še povečuje katastrofo. mora biti po vaseh še mnogo strokovnih predavanj. Istemu namenu služijo trdi naša radio predavanja o perutninarstvu. Radi propagande se bo sporazumno s pristojnimi oblastvi dodelila čista Štajerka med ?ol-ska vodstva, orožniske postaje in železničarje. V isti namen moramo dobiti dobro barvano sliko štajerske kokoši, ki bi se brezplačno porazdelila. Večje stenske slike bodo dobila vsa šolska vodstva v banovini, da se bo poučevalo priro-doslovje in kmetijstvo po slikah, ki bodo strokovno in umetniško na višku. To naše delo nam bo rodilo bogate sadove. Povprečno letno nesnost naših kokoši bomo lahko dvignili od današnjih 70 na najmanj 120 jajc, kar predstavlja pri številu okoli 1 milijona kokoši, povišanje dohodkov za 40 milijonov, če štejemo še večjo vrednost velikih jajc in boljših piščancev, vidimo, da bomo z malim trudom in malimi izdatki našemu kmetijstvu v Dra-ski banovini dovedli letno 50 milijonov Din. (Dalje prihodnjič.) SEJMI. 21. avgusta: Dol. Lendava. 22. avgusta: Nova vas. 24. avgusta: Št. Jernej, Kočevje, Javorje, M. Sobota, SI. Bistrica. 25. avgusta: Ambrus. 26. avgusta: Vel. Gaber, Ljubno, Rajhenburg. Svinjereja na Koppehofu Koppehof je poskusno dobro berlinske kmetijsko viscke šole, oddaljeno 30 km od Berlina. Površina posestva meri 375 ha. Največ se pridela žita. Rž je seveda na prvem mestu, in ržen kruh je Nemcem vsakdanji kruh. Lahko peščeno tlo zahtevam rži pač najbolj odgovarja. Iz istega vzroka prihaja izmed okopavin •edino krompir resno v poštev. Slednji ni samo vsak dan dvakrat na mizi, ampak se tudi prašiči mastijo ž njim. Cela vzhodna Nemčija pita prašiče s krompirjem, in sicer večinoma z ensiliranim, t. j. ukis-ljenim. Postopek je sledeči: v jeseni krompir odberejo, operejo, nato preparirajo oz. prekuhajo in naložijo v silos. Kjer tega nimajo, uporabljajo v te svrhe cementirane jame, pa tudi navadnih jam se poslužujejo. Glavno pri tem delu je, kakor pri ensiliranju sploh, onemogočiti pristop zraka do krompirja. Zato se mora silos oz. jama dobro pokriti. V tej masi nastane vrenje. Mlečnokisle bakterije proizvajajo mlečno kise-lino, katera konzervira, čuva krompir, da se ne kvari. Po 7 tednih je vrenje gotovo, krompir je ensiliran, in kot tak služi prašičem za hrano. Na Koppehofu redijo preko 300 prašičev. Prevladujeta dve pasmi: nemška plemenita in nemška oplemenena domača svinja. Vse potrebno delo opravljata dva moška. Svinjakov je pet vrst. Starejše svinje in njih potomke namenjene za pleme uživajo vse prostost v prostornih tekališoih. Skupno gredo na pašo, dve uri dopoldne in dve popoldne. Razen paše, dobijo starejše svinje še neznatno količino ensiliranega krompirja, mlajše, do prve oprasitve pa povrh paše dnevno 1 kg krepke krme. Ta se sestoji iz ovsenega in ječmenega zdroba, ribje moke in 1% krede. Istotoliki dodatek krepke krme dobivajo tudi starejše breje svinje tri tedne pred oprasitvijo. V tem času pridejo tudi v drug poseben oddelek. Količino krepke krme poveča število pujskov. Za vsakega dobi mati en funt, t. j. % kg krepke krme Po treh tednih je že tudi mlajši generaciji krepka krma na razpolago. Slednja je sestavljena iz 80% ječmenega zdroba in 20% živalske beljakovine vsebujočih krmil: Ito so ribja moka, mesna moka i. dr. Tu je vštet tudi 1% krede. Deset tednov staro gnezdo se razide. Mati gre nazaj k ostalim sorodnicam, en del pujskov odbranih za pleme v posebni svinjak, a ostali v poskusno oddelenje, kjer morajo pokazati vse zmožnosti čimprejšnje odebelitve. Tu gre za rekorde. Šest mesecev star pujsek mora imeti 100 kg žive teže. To je cilj tukajšnje prašičjereje, in temu cilju se tudi več ali manj približujejo. Krmljen je trikart dnevno. Ensiliranega krompirja, zabeljenega z dnevno 1 kg krepke krme dobi kolikor hoče. Tudi vodo ima v avtomatskih napajalnikih vedno na razpolago. Tehtajo jih vsak teden. Teža, datum in dnevni prirast žive teže se pripisuje vsak teden na tablo, katera visi nad koritom vsakega odde-lenja. Kužnih bolezni ne poznajo. Svinjaki so čisti, svetli in zračni. Letno jih dvakrat belijo in vsako oddelenje zopet, čim se gnezdo razide. SO do 110 kg težki pujski se danes plačujejo v Nemčiji po 7 Din kg žive teže. Ing. Janez Pucelj. Vinski sejem na ljubljanskem vele-sejmu Kakor smo že poročali, priredi Ljubljanski velesejemski urad, kmetijski oddelek, v času od 3. do 12. septembra t. E v paviljonu »G« razstavo in nadrobno razprodajo razen medu in medice ter sira in drugih mlečnih izdelkov, tudi izložbo raznega vina iz Dravske banovine in sicer tokrat na bazi vinskega sejma, katerega se lahko vsak producent ali društvo, zadruga itd. udeleži. Razprodajal bo lahko vsak sam po svoji volji, po kozarčkih iz soda ali iz steklenic, za kar bo plačal le določeno odškodnino za zasedeni prostor. S tem bo vsakemu tudi dana ugodna prilika, da seznani gotove zanimance za svoje pridelke in da stopi direktno z njimi v stik. Prijave je čimprej nasloviti naravnost na velesejemski urad, kmetijski oddelek v Ljubljani, in sicer radi sestave kataloga najkasneje do 17. t. m. Blago pa se mora doposlati med 23. in 26. avgustom, da dospe do 30. avgusta v Ljubljano. Tovornina po železnici je polovična. Natančni pogoji so razvidni iz razposlanih okrožnic, katere so interesentom še na razpolago pri velesejemskem uradu. Zanimanje za ta oddelek je kot vedno prav veliko in zato bo vsak dobro odrezal, kdor se tega vinskega sejma udeleži. * NAREDBA GLEDE ŽIVINSKE KUGE V zadnjem času so zanesli v našo državo iz sosednih držav Madjarske in Romunije slinavko in kugo na parkljih. V najnovejšem času sta ti živinski bolezni prišli v našo državo tudi iz Bolgarije. Glede na to so naše veterinarske oblasti po instrukcijah kmetijskega ministrstva izdale energične odredbe, da se bolezen ne razširi tudi v kraje, kjer je do zdaj še ni. Pri izdaji teh odredb so pristojne oblasti pojasnile prebivalstvu, da je v njegovem lastnem interesu, če se po njih ravna. A vendar se zdi, da v nekaterih krajih, kjer sta se pojavili slinavka in kuga na parkljih, prebivalstvo ni pokazalo zadosti razumevanja za te odredbe, ter se je zaradi nepokoravanja in izigravanja teh odredb v nekaterih pokrajinah živinska bolezen razširila. Zgodilo se je celo, da so pri kršenju veterinarskih odredb prvačili predsedniki občin in občinski odborniki, še hujše pa je to, da so prihajale intervencije, naj bi se odredbe za pobijanje živinskih bolezni izpre-menile ali celo ukinile. Zato je razumljivo, da se morajo veterinarske oblasti pri izvajanju zaščitnih odredb za pobijanje slinavke in kuge na parkljih boriti z velikimi težavami, kar utegne imeti nepregledne posledice in povzročiti velike izgube narodnemu gospodarstvu, če se bolezen še bolj razširi. Na podlagi veterinarske konvencije je naša država pogodbeno vezana z mnogimi državami, ki uvažajo našo živino. Te države bi na podlagi določil teh pogodb imele pravico prepovedati uvoz živine ne samo iz okuženega sreza, nego tudi iz okoliških srezov, če bi se ugotovil le en primer okužbe živine v njihovih državah. Tako bi grozila nevarnost izvozu naše živine, trpel pa bi tudi prestiž našega veterinarstva. Zato se pozivajo vsi živinorejci, da pravočasno prijavijo vsak primer okužbe živine pristojni oblasti in da se brezpogojno pokore odredbam, ki so izdane zato, da se bolezen ne bo širila in da ne bo trpel naš izvoz. SANATOMIJ v MARIBORU Gosposka 49. Tel. 235S j^E kirurg dr. CERNIČ Najmoderneje urejen za operacije. Zdravilni aparati: visinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica „Hala", enterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača ln kopeli). — Cene zmerne. Vsak kmet mora biti naročnik KMETIJSKE MATICE! Amerikanstvo Nekako pred 30 leti so se pojavili v vseh večjih mestih v Evropi ljudje, ki se jim je poznalo že od daleč na klobukih, na obleki, na hoji in po drugih zunanjih znakih, da so tujci. Najbolj se jim je pa to poznalo po čevljih. Ti možakarji so namreč nosili drugačne čevlje kakor so jih nosili ljudje v Evropi pred 30 leti. V Evropi je narekovala moda špičaste čevlje z visokimi petami — samo kmetje so nosili škornje, ki so bili spodaj široki, skoraj kar na šiiri ogle. Tisti lujci pa, ki so se takrat nenadoma pokazali v Evropi, so nosili tudi čevlje na štiri ogle brez pet, tako nizke in široke so bile pete! Podplati pa so moleli daleč proč od zgornjega dela čevljev, tako da zgornji del čevljev ni visel preko podplata, ampak je podplat molel daleč ven. Naravno je, da so ti tujci tudi vse drugače hodili kakor so hodili naši tedanji meslni gizdalini. »Gigerli" — tako so rekli takrat mladimi gizdavcem (pravzaprav mestnim postopačem v lepih oblekah), so v spredaj pretesnih čevljih komaj stopicali, tujci pa so stopali krepko, močno in samozavestno, ker zaradi spredaj dovolj širokih čevljev očividno niso poznali kurjih očes; njihova hoja je bila pokončna in ponosna. V Evropi so se tujcem nekaj časa smejali, počasi pa so se začeli tudi Evropejci zanimati za njihovo obuvalo. In ko so spoznali, da takile široki čevlji le ne morejo biti napačni, se je nova moda začela naglo uveljavljati in ni trajalo dolgo, pa je bilo v Evropi kar čez noč vse polno trgovin, kjer so prodajali „amerikanske" čevlje. Tisti tujci so bili namreč Amerikanci! Od takrat naprej se je začelo v Evropi vedno bolj uveljavljati to, kar lahko imenujemo »amerikanstvo." »Amerikanstvo" je začelo preplavljati Evropo najbolj na tehničnem polju. Umetni zobje so prišli k nam iz Amerike; praktično moderno pohištvo smo dobili iz Amerike in še veliko število drugih novotarij. Praktične tehnične pridobitve, ki smo jih dobili iz Ameiike, za Evropo niso bile nič slabega; hudo pa je, da smo z dobro stranjo 8merikanstva pridobili tudi njegovo slabo stran, ki jo danes posebno čutimo v naši — kulturi! Povprečen Amerikanec se namreč za to, kar mi imenujemo »kulturo" prav nič ne briga Za Amerikanca velja »kultura" le toliko, kolikor mu nese denarja! Zalo pa v Ameriki uspeva le kino, ki nese; potem gramofon, ki nese; pa radio, ki nese. Tako je na celi črti, najbolj pa se pozna pri ameriškem časopisju. V Ameriki časopisje ni nekaj, kar naj služi širjenju izobrazbe, ampak je samo sredstvo za profitarstvo 1 Glavno načelo je: Glej, da bodo ljudje časopis kupovali — kaj je v časopisu, to je postranska stvar. Zalo v ameriških listih ne najdeš skoro drugega kakor same »senzacije", pa če so stokrat zlagane in izmišljene — samo da lahkoverni Amerikanec list kupi, in da list nese! Kakor pa so »amerikanski" široki čevlji po« menili za Evropo blagoslov, lako je pomenilo amerikansko časopisje s svojimi „senzacijami" smrt za evropsko duševno življenje. Kakor čevlje, tako smo Evropejci prevzeli od Amerike tudi amerikanske časopisne metode in zato izhaja danes tudi že v Evropi na tisoče in na tisoče listov, ki ne prinašajo drugega berila kakor same »senzacije", pametne, trezne, resne in poučne besede pa ne najdeš v njih. Žalibog se je začela ta duševna revščina s svojimi „senzacijami" vred zelo širiti ludi pri nas, in ta povodenj »senzacij" je tista sila, ki ubije v ljudeh vsako duševno življenje in vsak smisel za resnost, ker jim baše možgane samo s „filmskimi zvezdami", z moderno »bunka-bunko" zamorske godbe in s podobnimi zadevami. Če pojde tako naprej, bodo Evropejci — tudi mi — kmalu na tisti nizki stopnji kulturnega duševnega življenja kakor je masa povprečnih Ame-rikancev, Iz katerih se že amerikanski pisatelji pri vsem svojem patriotizmu neusmiljeno brijejo norca in prav imajo Ali si že član Kmetijtke MaticeZ £metski hranilni in posojilni dom v Ljubljani Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt hranil, št 14.257 . „„ —Brzojavi: »KMETSKI DOM" VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5«/,•/, brez odpo- /v' Telefon štev. 28-47 povedi, pri trimesečni odpovedi po 7°/( brez odbitka davka na rento Stanje vlog nad 35,000.000 dinarjev // Rezerve nad 900.000 dinariev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Viožne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12'/, tn od 3 —4'/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 3 Urednik: Janko Vičič, — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan — Iiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O, Michdlek), Ljubljana.