USTEK. JANKO GAOJlK: Nacionalna vzgoja. (Zmage narodnih šol.) Ob deseti obletnici plebiscita na Koro* škem se pri nas kaj mnogo govori o vzrokih našega poraza; najraje pa se govori o kriv* cih, ki se jim pripisuje za 'Jugoslavijo ne^ srečni izid plebiscita. Pri nas iščejo in kažejo na krivce, v sosednji Avstriji pa med velikim navdušenjem slavijo tudi može, ki so plebi« scrtno propagando vodili in se jim pripisu* jejo zasluge za zmago dne 10. oktobra 1920. Za nas jugoslovenske učitelje je pri vsem tem gotovo najbolj zanimivo, da je med možmi, ki jih .sedaj Nemci slavijo in odliku^ jejo, izredno mnogo učiteljev in da ti učitelji zavzemajo vodilna mesta nemškega plebi» scitnega propagandnega dela; saj je vodja in duša vsega tega dela bivši osnovnošolski učitelj g. Vincenc Šumi. Najvnetejši njegovi pomagači so zopet učitelji, med temi v prvi vrsti pisaitelj Per= konig, pisec krasne propagandne knjige, »Ein .Volk in Not«, ki je posvečena dušev« nemu vodji vsega nemškega 'boja za Koro» ško, Vincencu Šumiju. Učitelji Šumi, Perkos nig. Preglav, Canko, pa še drugi so bili tudi prvi, ki so že leta 1918. zbrali prve protiju* goslovenske bojne čete in je bil njihov prvi vrhovni poveljnih učitelj Preglav. Vendar pa bi mi Jugosloveni plebiscita na Koroškem ne izgubili kljub vsemu propagandnemu delu naših nasprotnikov za časa plebiscita, ko bi učitelji na Koroškem ne delovali že davno pred plebiscitom na raznarodovanju našega naroda na Koroškem. Vzroki nesre^ nega izida plebiscita segajo daleč nazaj, še desetletja nazaj v dobo pred svetovno vojno. Gotovo je, da &o po mestih in trgih go< spodarski vplivi in socialne razmere speljale tisoče in tisoče Slovencev v hemški itabor že davno pred začetkom svetovne vojne, ven* dar pa je, posebno po vaseh v zadnjih deset« letjih pred izbruhom svetovne vojne največ naših Ijudi potujčila šola, predvsem osnovna šola. In kdo ije duša išole,.— seveda učitelj, osnovnošolski učitelj. Že poprej sem omenil imena nekaterih koroških učiteljev, ki so vo« dili boje in plebiscitno propagandno delo I— razume se, da so ti učitelji tudi osnovnošol« sko mladino vzgajali v protislovanskem du* hu. Razen v par samotnih vaseh in v gorskih krajih z enorazrednicami, so bili na vsaki šoli osnovnošolski učitelji organi ponemče* valne politike. Bili so to večinoma sinovi takih sloven« skih s>taršev, ki se za šolsko vzgojo svojih atrok v naoionalni smeri niso zanimali, ker so popolnoma zaupali šoli, so bili sami na= rodno nezavedni ali pa so špekulirali na boljšo bodočnost svojih otrok. Tako je že osnovna šola odtujila slo-venskemu narodu bodočega njegovega učitelja. Potujčevanje učiteljskega naraščaja se je nadaljevalo po" tem Ina učiteljišču in če še to ni zadostovalo, da bi sitopil učifelj, sin slovenskih staršev v tuje službe, v službo potujčevanja lastnega naroda, je v nemško nacionalnih vodah pla» vajoča šolska oblast namestila upornega uči« telja v kaki prav samotni koroški vasi ali pa na planinske šole kakor sta Strojna in Ojstri* ca pri Dravogradu. Le malo učiteljev je vzdržalo in ostalo zvestih majki Slavi, tem veljaj vsa čast in vse priznanje; bili so sa« moten hrast na širokem travniku; le za nje je veljal Koseskega izrek: »Hrast se omaje in Shrib zvestoba Slovencu ne gane«. Ob tej priliki bodi tudi poudarjeno, da je ravno prevaljski okraj, t. j. Mežiška dolina, tako srečna, da je mogla prevzeti v boju izkušene narodno«kukurne bojevnike, ikaterih značaji so se iskresali v valovih pangermanskega morja in le tem učiteljem se je v prvi vrsti zahvaliti, da postaja Mežiška dolina vedno bolj jugoslovenska. Načini bojev teh učite« Ijev so sicer različni, nacionalni namen pa je pri vsakem, pa naj si bo tega ali onega sve« tovnega naziranja — isti namreč — |da se iz^ gubljeni sinovi zopet privedejo v naročje majke Slave. : Toda povrnimo &e zopeit v mislih na Ko* roško v predvojnih časih in poglejmo v šolo, v razred učitelja ponemčevalca. Zvest navodilom od zgoraj uredi vsako učno uro in z njo vsak učni predmet tako, da služi ponemčevalnemu namenu. Ni mu ravno do tega, da bi slovenski otrok pridobil mno» go znanja, ni tudi neobhodno potrebno, da bi se moral slovenski otrok naučifi nemškega jezika, glavno je in to je cilj koroške šale, da se otrok vzgoji v slovenskega narodnega odpadnika, da "vzljubi nemški narod, zasov« raži pa lastni, slovenski irod. '• (Konec prihodnjič.)