1. štev, V Kranju, dne 3. januvarja 1913. IlV^eto, Stane za Kranj z dosta^ leto 4 K, za pol leta 2 dolarja. Posamezne štev! naročnine se ne ozira, štev. 173, — Izdajatelj: Tiskovno* urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj Političen in gospodarski list. po pošti za celo arke, za Ameriko Na naročbe brez upravništvo je v hiši Kranju. — Odgovorni ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsaki petek ob polšestih zvečer Inserati se računajo za celo stran 50 K, za po! strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se Uska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upr&vništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naroCbo. Naročnike »Gorenjca" uljudno prosimo, da naj po priloženi položnici hitro pošljejo naročnino, ki znaša za vse leto 4 K, za Četrt leta pa 1 krono. »Gorenjec" prinaša pregled o vseh važnih dogodkih celega tedna, dobre članke, sveže novice, izvirne podlistke, pouk za kmete in obrtnike in mnogo zabavnega berila, vse to v lahko u iljivem, narodnem jeziku. Letos čaka »Gorenjca" še posebno važna naloga. Pogumno in možato bo list izpolnil svojo dolžnost v miru in v — vojni. Priporočamo v naročevanje tudi »Gorenjsko knjižnico". Za 10 zvezkov najvse pošlje 3 K. Tiskovno društvo v Kranja. Vojna? Mir? »Srečno, veselo novo leto I* — tako se je glasilo te dni od ust do ust. Ali se pa smemo nadejati srečnega in veselega leta? Kdo ve, kaj nam prinesel Težki, črni oblaki še vise v političnem ozračju Evrope. Grozno bo, ako začne delovati ognjeni element. Nastopili smo novo leto s hudimi slutnjami. Vse kaže na to, da plamen, če se vnovič vname, ne bo omejen na Balkan. Turki so dobili pogum, ker se jim obeta pomoč od nekaterih držav. Zato zavlačujejo s pretiranimi zahtevami mirovna pogajanja v Londonu, da bode štrena dovolj zmedena, in potem se lahko prične ples. PODLISTEK. Cenllni možje. i. Megla in solnce. Solnce je sijalo v hribih, v dolini pa je bila megla--- „Pa pojdiva, Ivo, v dolino, da vidiva, kaj se tam dol godi!" In šla sva z vedrim obrazom in lahkimi koraki. Časniki so bili namreč prinesli, da se bo igrala nova drama nadebudnega pesnika. Moj prijatelj je bil sprva očaran od razkošja in svetlobe. Ko pa se je igra odigrala, moj Ivo ni bil več zadovoljen. „Lepše igra" Gornikova Meta sv. Nežo, kakor ta gosposka deklica svojo vlogo. Pozna se ji, da igra iz navade in igra prisiljeno, samo da bi bolj mikala .. ." „Glavni junak se zastrupi radi nesrečne ljubezni. To je strahopetstvo," pristavim jaz, in dvigava se, da odrineva. Ploskanja je bilo konec in zavesa se vnovič vzdigne. Navrgli so kratko veseloigro. Vzbujala je veliko smeha in občinstvo je po resni drami takoj obrnilo svoje notranje razpoloženje. Midva z Ivom tega nisva biia zmožna in sva šla nezadovoljna iz gledališča. V dolini je bila megla —-- * # * V hribih je sijalo solnce, v dolini pa je bila megla... Zahotelo se mi je, da obiščem uredništvo leposlovnega lista. Povabim Iva vi napotiva se v dolino. Dne 28. decembra so se sešli v Londonu odposlanci pod predsedstvom Rešid paše k šesti seji. Turški odposlanci so stavili te-le predloge: 1. Drinopoljski vil a je t ostane pod upravo turškega cesarstva. 2. Macedonija postane samostojna kneževina pod turško suvereniteto. Kneza bi izbirali vladarji balkanske zveze, imenovanje pa bi izvrševal sultan. Knez bi moral biti protestant. 3. Albanija dobi samostojnost pod turško suvereniteto. Na čelu te samostojne kneževine bi stal knez iz turške cesarske rodbine. Knez bi bil voljen na pet let, lahko se mu pa doba vladarskih let podaljša. 4. Vprašanje o Kreti se izloči iz mirovnih pogajanj in se bo rešilo sporazumno z vele/lastmi. Egejski otoki ostanejo pri Turčiji, ker spadajo k Aziji. — Zastopniki balkanskih držav so pa izrekli, da so ti predlogi popolnoma nesprejemljivi. Dne 30. decembra je bila nova seja mirovne konference pod predsedstvom dr. Daneva. Turki so rekli, da še nimajo popolnih instrukcij iz Carigrada in da morajo čakati novih podatkov. In seja je bila zopet brezuspešna. V kratkem utegne biti zadnja seja. Med tem časom se pa nadaljujejo spopadi med Turki in Črnogorci, oziroma Srbi pred Skadrom in med Turki in Grki jjri Janini. Da^jjavno je Carigrad okužen od kolere, vendar se spravlja vojaštvo iz Male Azije v mesto in dalje pred Čataldžo. Turška vlada je sama v škripcih in ne ve, kaj bi storila. Ako se odloči za to, da bi odstopila Drinopolj, bo revolucija z vlado po-medla; če pa Drinopolja ne bo hotela odstopiti, je vojna gotova, izid pa negotov. To še tolaži turško vlado, da bodo zaradi Albanije velevlasti needine. Rusija, Francoska in Ivo je imel opravka v banki, jaz pa potrkam na duri staremu znancu. »Prinesel sem ti rokopis. Preberi ga, in Če se ti zdi goden, ga priobčil" »Vrlo mi je ljubo, dragi moj! Veseli me, da si zopet prijel za pero. Res, škoda tvojega daru, da bi ga zakopal." In ločila sva se. Moj prijatelj Ivo me je že čakal. »Pomisli, Brauibor, na koga sem naletel v banki. Na tistega Burneža, ki je z nami hodil v ljudsko šolo. Bil je fant imovitih staršev, ali zabit pa tako, da ni ničesar shvatil in oče je imel z njim križe, predno je fant dovršil ljudsko šolo. In zdaj ti pa sedi v krasni sobi za pozlačenim pultom, prepisuje številke in ima 5000 K plače na leto. Jaz sem pa oni dan napravil malenkostno zmoto v blagajniškem dnevniku in, pomisli, v kratkem času sta me dva revizorja obiskala in me pestila, da bi se bil kmalu zmešal. Moje in njegovo delo — brrl Mi se trudimo za malo nagrado, samo da dobro gospodarimo na koiist ljudstvu, ti gospodje pa uživajo mastne plače, pa slabo gospodarijo, kakor vidimo iz njihovih zahtev!" In odi deva z nevoljnim Ivom v hribe, koder sije solnce. Ko pa čez tri dni dobim pošto iz mesta, prejmem tudi vrnjeni rokopis z dostavkom: »Veliko lepega, prijatelj, toda izpeljava ne odgovarja zahtevam našega časa. Študiraj in pošlji kaj boljšega!" Pa stopim na plan, ob žarkem solncu izpre-menim naslov, zavijem rokopis v drug zavitek in ga pošljem drugemu uredništvu. Angleška želijo namreč, de bi bila Albanija mala in da bi tedaj balkanske države dobile več sveta. Avstro-Ogrska pa zahteva, da naj Albaniji pripade ne le Skader, ampak tudi: Debar, Prizren, Peč, Djakovo, Janina in Bitolj. Tako povečana Albanija bi nekako nadomeščala staro Turčijo, obenem bi pa do skrajnosti vznevoljila balkanske države, ki bi izgubile sadove svojih zmag. Kaj lahko bi to dalo povod, da bi se države balkanske zveze med seboj sprle. Kar bi namreč n. pr. Srbija morala odstopiti v Stari Srbiji, toliko bi hotela imeti odškodnine v Macedoniji in tu bi trčila skupaj z Bolgarsko. Zaradi Soluna se Grška in Bolgarska ne moreta sporazumeti. Rusija se oborožuje dalje. Te dni se je na novo mobiliziral 10. armadni zbor, ki ima garni-zijo v poltavski in karkovski guberniji. Rusija bode izpolnila, kar je obetal ministrski predsednik Kokovcev, in bo * slučaju potrebe prišla balkanski zvezi na pomoč, ako ji ne bo za hrbtom nahujskal Kitajcev dr. Sudjatsen. Romunska zahteva za vojaške svrhe 150 milijonov frankov in bo pomnožila svojo pehoto za 80 bataljonov tako, da bo imela v kratkem pripravljenih 265 bataljonov. Bolgarska bi rada Romunijo zvabila v balkansko zvezo in ji baje hoče odstopi'! Do-brudžo. Dvorni krogi Romunije pa gledajo bolj proti zapadu in vsled tega se ne ve, kaj pride, in kam se bo obrnila. Povsod je zopet vse napeto, in sicer najbolj zaradi Albanije. Ne želimo, da bi letos poročali o mogočnih vspehih drednotov ali o sijajnih vsplovih velikega francoskega zračnega brodovja. Ljudstva si žele miru. Zlasti Slovencem vojna ne more prinesti sreče. »Lepa hvala, gospod Braniborl Po ponatisku prejmete malo nagrado. Pa se še oglasite! Vaši spisi se bero prijetno." Megla je v dolini. ., Prijetna čuvstva so polnila mojo dušo in zopet povabim prijatelja, da pogledava v dolino. Na voglu ulic je stala velika hiša in na hiši napis: Kavarna. Vstopiva z Ivom in sedeva k mizi ter listava časnike in revije. »Gospod Braniborl Sedem strani j sem prečita! od velike rjuhe, pa sem truden. Ubogi časnikarji! Izvedel pa sem le toliko, kolikor izvem na prvi strani doma iz svojega tednika. Gostobesed-nost je pri nas v hribih doma samo pri ženskah, tukaj pa je pri moških!" In Ivo vzame v roke šaljivi list. Jaz pa ne-voljno položim leposlovni list iz roke. Tri kratke črtice sem prebral. V prvi se junak ustreli radi izgubljene službe, v drugi se junakinja utopi radi nesrečne ljubezni, v tretji se junak vrže na železniški tir, ker je obupal .. . Uboga mladina, ki to bere! Nobene ideje, nobene jasne noči, nobene zadovoljnosti, sama megla, samo razdejanje duš! In moj prijatelj vstane, govoreč: »Pa se je oni dan neki siikarček jezil nad sv. Florijanom, ki je naslikan na moji hiši! Naj le še pride in mu pokažem te karikature!" Vrnila sva se zopet v hribe, koder je sijalo solnce, v dolini pa je bila megla, sama megla ... Doma me je čakala nova številka leposlovnega lista in v njem sem Čital kritiko: »Gospod Branibor je napisal klasično povest v podlistku znanega dnevnika. Ako ima še kaj takega, naj nam pošlje." M^gla v dolini! . . . Branibor, ) Rusini in Poljaki. V avstrijskem državnem zboru zadnje čase večkrat obstruirajo Jugoslovani. Ta obstrukcija velja vladi, ki protežira Nemce in dela Jugoslovanom velike krivice. V Galiciji so pa tlačeni Rusini in so obstruirali v državnem zboru, ker jim Poljaki delajo krivice s pomočjo vlade. Galicija ima 7 V, milijonov prebivalcev, 55 % je Poljakov in 43% Rusinov. Zahodna Galicija je bolj poljska, vzhodna pa bolj rusinska. Vseh Rusinov v Avstriji je 4,150.000, na Ruskem jih pa živi še 22,400.000. Rusinski jezik se malo loči od ruskega jezika. Po veri so Poljaki rimskokatoliške, gališki Rusini pa grško-katoliške vere. Rusini deželo, v kateri prebivajo, imenujejo Ukrajino in sebe ukrajinsko ljudstvo, dasiravno prava Ukrajina pripada Rusiji. V državnem zboru imajo rusinski poslanci »Ukrajinsko zvezo". V 14. stoletju so Rusini izgubili državno samostojnost. Njihova država je obsegala dotlej današnjo Galicijo, Volhinijo in Ukrajino. Večina Rusinov je prišla iačas pod Poljsko, oni ob Črnem morju so pa prišli pod Tatare. Ob delitvah Poljske so v drugi polovici 18. stoletja gališki Rusini pripadli Avstriji, drugi pa Rusiji, Glede političnega mišljenja se gališki Rusini delijo v dve stranki, ki se zelo med seboj črtita: ena stranka Ruse ljubi, druga jih sovraži, obojni so pa nasprotniki Poljakov in jim očitajo krivdo, da se gode Rusinom nastopne krivice: V Galiciji nimajo samo okrajnih glavarstev, ampak tudi okrajna zastopstva kot samostojna višja oblastva nad občinami, in ta zastopstva so tako umetno prikrojena, da imajo Poljaki v njih večino tudi ondi, kjer biva 90% Rusinov. V šolah imajo Poljaki odločilno besedo, ker imajo v roki šolska oKastva, namreč deželni šolski svet, ki ima po posebnem deželnem zakonu zelo obširen deloKrog, razen tega so pa Poljaki tudi v čisto rusinskih krajih dobili v okrajnih in krajnih šolskih svetih po svojih posebnih zastopnikih odločujoč vpliv. Poljaki ustanavljajo tedaj šole popolnoma po svoji volji. Rusinske ljudske šole poljačijo in rusinskim dijakom se delajo težave za vstop v pripravnice, ki so poljske. L. 1907. so napravili v Galiciji deželni zakon, da se učiteljišča za Rusine ne smejo ustanavljati. V zadnjih 35. letih se je ustanovilo med Rusini v vzhodni Galiciji 17 novih poljskih gimnazij, rusinskih pa le pet. Pri Rusinih pride sedaj ena gimnazija na 520.000 prebivalcev, pri Poljakih pa na 52.000. Vseučilišče v Lvovu je bilo najprej nemško, potem poljsko in rusinsko, zdaj so ga pa Poljaki popolnoma dobili v svojo oblast. Zaradi vseučilišča je zdaj najhujši boj. Notranji uradni jezik je v Galiciji poljščina. V občevanju z ljudstvom bi se v rusinskih krajih morali uradi posluževati jezika ljudstva, česar pa ne delajo, ker so uradniki večinoma Poljaki. Rusinske uradnike in učitelje za kazen prestavljajo med Poljake v zahodno Galicijo. Poljaki pristiskajo na Rusine tudi z deželno banko in drugimi denarnimi zavodi in ovirajo kolikor morejo razvoj Rusinov na gospodarskem polju. Tudi volilni red za državni zbor je bil tako prikrojen, da pride med Rusini na 110.000 prebivalcev en poslanec, med Poljaki pa na 51.000, zato imajo Poljaki 78 poslancev, Rusini pa le 28. V deželnem zboru so imeli prej Rusini 47 poslancev, vsled novega volilnega reda so prikrajšani na 21 mandatov. Tako imajo Rusini dovolj opravičenih pritožb proti »bratom" Poljakom. Pri zadnji proračunski razpravi so pritisnili z vso silo, da bi glede vseučilišča prišli do jasnosti. Poljaki so se udali po peturnem posvetovanju. Sklenili so podpirati ustanovitev novega rusinskega vseučilišča v Galiciji pod pogojem, da sedanje vseučilišče ostane poljsko. Cesar in vlada sta pritrdila rusinskim Željam. Do 1. 1916. se vse pripravi in potem bo sprejet zakon za samostojno rusinsko vseučilišče. Do 1. oktobra 1916. pa bodo vseučiliške študije za Rusine provizorično na sedanjem vseučilišču v Lvovu. Hrvaško-slovenski klub je zatiranim Rusinom mnogo pripomogel do lepega uspeha, da bodo dobili potrebno vseučilišče. Slovenski protialkoholni shod v Ljubljani. Polagoma prodira spoznanje, da je alkohol najhujši sovražnik slovenskega naroda. To rodoljubno spoznanje in pa krasno pastirsko pismo presvetlega g. knezoškofa dr. Jegliča, ki se je čitalo v adventu po cerkvah, oboje je k temu pripomoglo, da je bila zadnjo nedeljo in ponedeljek dvorana v »Unionu" v Ljubljani prijateljev »Svete Vojske" vedno polna. Kdo bi bil pred letom kaj takega mogel pričakovati? A kaže se, da je šinil v Jugoslovane nov duh: na Balkanu se hočejo osvoboditi Turka, pri nas pa še hujšega sovražnika — alkohola. Poleg kmexkih fantov in mož so bili navzoči tudi gospodje iz naj-odličnejših krogov brez ozira na stranke, le so-cijalni demokrati so se to pot še nekoliko kisali. Otvoril je shod č. g. Kalan, predsednik društva »Sveta Vojska", kmalu po deseti uri in pozdravil vse goste. Dr. vitez pl. Bleiweis - Trsteniški je v svojem govoru povdarjal, da so zdravniki za protialkoholno gibanje vneti z zdravstvenega, socijalnega in narodnega stališča. Ker alkohol nima redilne moči, zato zdravniki priporočajo popolno abstinenco. Knezoškof dr. Jeglič se je zahvalil zdravnikom, da so se pridružili temu gibanju, in je živahno pozdravil zastopnike občin, ki morajo veliko storiti, da se odpravi pijančevanje. Deželni glavar dr. Šusteršič je želel vspeh zborovanju in obljubil sopomoč dežele pri delu proti pijačevanju, ki je pravo narodno delo. Posebno je treba mladino varovati žganjepitja, da ne pridejo strašne posledice. V imenu vlade je pozdravil zborovanje svetnik Kremenšek, ki je obljubil podporo vlade, in kot zastopnik sodnije je dr. pl. Kočevar kazal na izboljšani kazenski zakonik, ki bo pomagal odpravljati glavni vzrok raznih hudodelstev s strožjim postopanjem proti pijancem. Govorila sta nazadnje še mag. svetnik Lah, ki je omenil, da bodo v ljudskih šolah v Ljubljani protialkoholna predavanja, in deželni odbornik dr. Lampe, ki se je pohvalil, da pomaga delati vodo ter z vodovodi omejuje pijančevanje. Po končanih pozdravih so se začela strokovnjaška predavanja, katera so ljudje poslušali z velikim zanimanjem. Govorili so: O zgodovini proti-alkoholnega boja na Slovenskem J. Kalan, o tuberkulozi, ki jo pospešuje alkohol, dr. A. Levičnik, o škodi alkohola za kmetijsko gospodarstvo ces. svetnik G. Pire. Dr. Krajec je opisoval zanimiva opazovanja, katera si je pridobil glede alkohola kot zdravnik na balkanskih bojiščih. Popoldne sta pozdravila zborovalce goriški odposlanec dr. Gosti in tržaški zastopnik dr. Sežun. Imeli so pa govore: sodni svetnik Milčinski, dr. A. Schwab iz Celja in učiteljica A. Štupca iz Maribora, ki je lepo povedala, kaj naj dela ženska v boju proti alkoholizmu. Prodajala so se v preddvorani protialkoholne knjige in abstinentične pijače. Zvečer je bilo v dvorani »Uniona" ski-optično predavanje, v dobro obiskanem deželnem gledališču pa predstava drame »LTbijač". V ponedeljek se je shoda in debat pridno udeležilo tudi učiteljstvo. Za častnega predsednika je bil imenovan ravnatelj dr. Bezjak. Pozdravil je zborovalce g. deželnošolski nadzornik Leveč. Govorili so: Dr. vitez Bleiwels-Trsteniski, dr. Krek, ki je kazal na važnost protialkoholstva pri reševanju socijalnega vprašanja, posebno tehten govor je imel dr. Bezjak o vplivu alkohola na vzgojo. Gdč. Štupca je govorila o tem, kako naj se nabira »Sveta Vojska" zoper alkohol med mladino. Popoldne je govoril za inteligenco dr. A. Schwab o škodljivosti alkohola na razvoj in zdravje človeškega telesa. Govori bodo izšli v »Zlati dobi" ali pa v posebni knjigi. S tem shodom je abstinentično gibanje storilo vsaj en korak naprej. Pridno na delo, da se dosežejo trdni uspmil Ribičeva hči. Spevoigra v enem dejanju. Spisal dr. I. Pregelj, OSEBE: Martin, star ribič, Jela, njegova hči, Joža, bogat gruntar, Peter, logarski pomočnik, Juri, berač, Katarina, Petrova mati, Marjana, Jozova teta, Neža, gruntarska hči, Jozova nevesta. Na desni ribičeva bajta z vrati in oknom. Na desno gozd, v ozadju perspektiva na majhen morski zaliv. Ob hiši pod oknom klop. Martin (sedi na klopi in krpa mrežo, poje po melodiji .Pridi Gorenje*). Ribič sem star v delu osivel, mnog' sem vihar težak doživel. [: Oh pa naj bo, saj je preblo. :] Da, dal Star si Martin in siv. In to je tudi res, doživel si marsikaj. Doživel! Pravijo, da, kdor pride reven na svet, tudi reven ostane. Bo že res. Reven, ko miš, ampak pošten. Že mora biti tako, da Bog pomagaj. Enim je dal, drugim prodal, nikomur ni prav. Že zopet tožim. Ali sem lačen? Nel Ali sem žejen? Hehe, to je že malo bolj nerodno I Človek bi le rad srknil kapljico vina, če bi ga imel. Saj to je. Denarja ni. Denarja dovolj, pa je že tako, da ga tisti, ki ga ima, stiska. Martin ni bil nikoli lakomen. Bog ve, da ne. Tisti moj brat — Bog mu daj dobro — saj res ne vem, če še Živi, je šel po svetu. So rekli, da je obogatel. Naj! Jaz pravim, kakor na- pravi Bog, je prav. Ni mi dal denarja, mi je pa dal hčer, da ji ni para. Eh, naša Jela ! Moja rajnka bi je bila vesela. Sirota, je kmalu dotrpela. (Žalosten.) Ampak Jela, kakor namalana za nevesto. (Trpko.) Da, da, nevesta. Kdo neki bo jemal siroto, ribičevo hčer! (Krepko.) Ampak, to rečem. Jaz sem bil siromak, Jela ne bo, če me le ni Bog zapustil. Bogata bo. Saj zasluži in čas je že ko za zrelo jabolko, da odleti z očetovega, drevesa v ženinovo naročje. (Čez hip.) Se mi zdi, da sam s seboj govorim, ko rajna PuŠarica. (Zapoje: Po »Al' me boš kaj rada imela".) Hčerka mi je dozorela, rada bi moža imela Kaj bom, očka, jaz začel, kje 11 ji bom doto vzel? Jela (pride, ko začne oče peti, iz hiše in poje ž njim). Hčerka res je dozorela se možit, ne bo hotela. Kaj bi očka naš začel, ko b' mu ženin hčerko vzel? Očka! (Se mu dobrika). Martin (briše oči). Vidiš jo! Kaj? Misliš, da jočem? Seveda. Te pretete mušice! V oko in ravno v oko sili. (Hiti krpati mrežo.) Jela. Očka, čemu se toliko trudite ? Stari ste, počivali bi lahko. In jaz tudi lahko kaj delam. Saj samo pohajkujem. Martin. Kdor je vajen dela, ni zdrav, če počiva. In pa star, praviš, da sem. Z najboljšim fantom se grem meiat, misliš, da ne? Jela. Že, že! Martin. Boga zahvali, da imaš mene in da sem še trden. Zdaj ti ni sile. Hudo pa ti bo, ko mene več nc bo. Jela. Oh, očka! Martin. To je pa tudi res, da za veke ne bom. In tedaj boš ostala sama. Kaj potem, Jela? Kdo bo potem tvoj oče? Jela. Toda, očka--- Martin. Sedi sem, Jela! In čuj. To je, kar me skrbi. Zvečer, ko ne morem spati, premišljujem. Ti si pametno dekle in to veš, da me malo skrbi, kako bo. Revež sem. Dote ne bo. Pa imaš drugo doto. Lepa si in pridna. In to je tudi dota. Jela. Očka, prosim vas! Martin. Tiho bodi in poslušaj. Saj nisi več otrok. (Jo motri z glavo kimaje.) Vidiš, ko te imam tako pred seboj, ko jabolko zdravo in zrelo in rdečo, pa ko hudiček bistro — Bog ji daj nebesa, druga mati si — pa le mislim: Jeli je treba fanta, pa ne za kratek čas. Bo že lepši par, kakor tedaj, ko (poje: Po »Lepa naša domovina"). Stari Janez, suha Špela v starih letih sta se vzela, v stari hiši sta sedela, stare cvaucgarce sta štela. Ampak, pameti bo treba, Jela! In rad bi ti nekaj povedal. Jela. Kar povejte, cčka! Martin (skrivnostno). Ali poznaš Jožo? Jela. Tistega trapastega, ki še vedno posteljo moči? Martin. To so si izmislili hudobni jeziki, ki so kot kačji. Jaz pa pravim: Joža je fant, ki nekaj velja. Jela. Tisto je že res. Njego.a kasa je polna. Priloga »Gorenjcu"