g Poštnina plačana v	g	^
Slovenski
Stev. 43	V	Liubllana.	netek	Sl.	februarja	19
Cona Din 1*-
V Ljubljana, petek 21. februarja 1941
Leto VI.
Nenapadalna izjava Jugoslavijo in
tudi med Bolgarijo ?
Madžarske napovedi o bližnjem podpisu take izjave, s katero bo »mir na Balkanu in na Jugovzhodu stoodstotno zagotovljen ...«
Budimpešte, 21. febr. o. United Press. »Uj fomzedek« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Magreba, da v jugoslovanskih političnih krogih napovedujejo v kraikem med Jugoslavijo in Bolgarijo podpis podobne nenapadalne izjave, kakor s|a jo v začetku tedna sprejeli Bolgarija in Turčija. Izjava naj še enkrat slovesno potrdi, da hočeta ti balkanski državi med sabo ohraniti mir za vsako ceno, kakor jima to narekujejo njune koristi. Taka izava naj bi bila po omenjenem listu podpisana že prihodnje dni.
Budimpešta, 21. febr. m. Glasilo predsednika madžarske vlad** >Magyar Orszag«, razpravlja v uvodniku o splošnem evropskem političnem polo-
žaju ter ugotavlja, da je končni mir na Balkanu že zdaj skoro stoodstotno zagotovljen. Po nemško-jugoslovanskih razgovorih se bodo odnošaji med tema državama še bolj poglobili Bolgarsko-turški sporazum je na eni strani nevarno področje v jugovzhodni Evropi oddaljilo od madžarskih meja, na drugi strani pa je z okrepitvijo miru na Balkanu dana možnost, da Madžarska nadaljuje svojo politiko prijateljstva z balkanskimi narodi. Nova madžarska politična in kulturna smer drži proti jugovzhodu. Prejšnja osamljenost Madžarske čedalje bolj izginja. Z Jugoslavijo je Madžarska zdaj poglobila in okrepila prijateljstvo. Ta okoliščina je toliko prijetnejša, ker je med Bolgarijo in Jur
goelavijo tudi popolno soglasje, in bo dobilo še nova potrdila. Madžarska s štirinajstimi milijoni ljudi, Jugoslavija s šestnajstimi, Bolgarija pa z osmimi milijoni so našle pot druga k drugi ter je moč njihovega zbližanja in prijateljstva tako dejstvo, s katerim se mora pri ustvarjanju novega reda računati. S stališča madžarske zunanje politike je vse to dragoceno, ker je na eni strani zagotovljen mar, s čemer se bodo moči srednje in jugovzhodne Evrope povečale, na drugi strani pa ima Madžarska možnost za izmenjavo dobrin na jugovzhodu, s čemer bo samo izpopolnila sodelovanje na gospodarskem polju. Tega mirnega in koristnega razvoja v jugovzhodni Evropi v bližnji bodočnosti prav gotovo ne bo nihče oviral.
Romunija je vpoklicala milijon rezervistov
Ta romunska vojska bo zamenjala Nemce ob sovjetski meji. Nova razkosavanja Romunije v korist Sovjetov
Bukarešta 21. febr. o. United Press: Romunska vlada je za sredo marca poklicala pod orožje milijon rezervistov. Ker tvorijo romunsko vojsko dejansko — in po uradnih izjavah — samd kmetje, je ta vpoklic čez vse presenetljiv, saj bo s tem odtegnjeno milijon mož poljskemu delu ob spomladanski setvi, torej v času, za poljsko delo najvažnejšem. Iz tega sklepajo, da morajo hiti razlogi, ki so dovedli do vpoklica, izredno važni.
V zvezi s tem poročajo, da bo ta romunska vojna sila zasedla vso mejo proti Sovjetski Ru-8iji, od koder bodo nemške čete umaknjene. Iz
Zavezniški načrti za povojno ureditev Evrope
Ustanovitev samoupravnih enot, zagotovitev varnosti in demokracije, osvoboditev malih narodov
tega sklepajo, da Nemčija ne računa z nobenim sovražnim dejanjem od Sovjetov, če je zaupala obrambo romunske meje romunski vojski. Pričakujejo, da bo nemška vojska iz Romunije uporabljena za pomoč Italiji v Sredozemlju.
Še druga razlaga o vpoklicih romunskih rezervistov in o umiku nemških čet s sovjetske meje pa pravi, da misli Nemčija dovoliti Sovjetom zasedbo novih predelov Romunije in bi svoje privoljenje lažje dala ter ga opravičevala, če nemška vojska uradno ne bo stala na romunsko-sovjetski meji. Ni pa znano, kaj bi Sovjeti v tem primeru dali Nemčiji za novo delitev Romunije.
Liverpool, 21. febr. o. United Press: Bivši češkoslovaški predsednik Beneš je včeraj imel na liverpoolskem vseučilišču govor o zavezniških vojnih ciljih. Glavni cilj je, po njegovih trditvah,, ureditev federativne Evrope po tedanji vojni. Ta nova Evropa bi obsegala več federativnih skupin, povezanih v enote po gospodarskih in narodnostnih zahtevah. Posebno tako federativno enoto bi tvorila nova, demokratično urejena Nemčija. Obnovljena bi bila samostojnost bivše Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Norveške ter drugih zasedenih držav. Tem pokrajinam seveda bi bila povrnjena tudi vsa škoda, ki so jo pretrpele v sedanji vojni.
V»most v novem evropskem reda bi tula zagotovljena z novim političnim redom,
'	*	,	*	'	—	v	v	*
><*■•'-	Novi red bi prinesel osvobodi-
Obisk našega zunanjega ministra v Budimpešti
Budimpešta, 21. febr. m. Jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič bo prispel v Budimpešto 25. februarja, Uradni spored njegovega bivanja na Madžarskem določa, da se bo dr. Cincar-Markovič zadržal v Budimpešti dva dni. Jugoslovanski zunanj iminister bo ostal v Budimpešti potem še dva dni zasebno ter bo obiskal tudi nekatere kraje izven madžarske prestolnice. Ministra dr. Markoviča bo na njegovem potovanju na Madžarsko spremljalo več višjih uradnikov rj Vsga -»nanjega ministrstva in več časnikarjev.
Kulturni sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko
Belgrad, 21. febr. m. Na poti iz Sofije bo Prispel nocoj v Belgrad madžarski prosvetni minister dr. Homan, ki je z bolgarsko vlado podpisal kulturni sporazum med Madžarsko in Bolgarijo. Minister se bo v Belgradu ustavil za več dni ter bo gost našega prosvetnega ministra dr. Kreka, s katerim bo izmenjal misli o vseh vprašanjih glede sklenitve kulturnega sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko. Na čast ministru dr. Homanu bo jugoslovansko-madžarsko društvo v nedeljo priredilo čajanko.
Avstralska zagotovila za vso pomoč Angliji
London, 21. febr. o. Reuter: Predsednik avstralske vi ide Menziet je včeraj priletel v London na posvete o še tesnejšem vojnem sodelovanju Avstralije z Anglijo. Pri odhodu je izjavil: »Vesel sem, da morem angleškemu ljudstvu zagotoviti vso pomoč avstralskega ljudstva. Mi smo z vami. Nikdar ne boste premagani, dokler bo kdo od nas na svetu. Preletel sem 7000 kilometrov nad pokrajinami med Jeruzalemom in Bengazijem in sem videl, na kolikem področju se bore avstralske čete. S presenečenjem sem ugotovil, da naši vojaki smatrajo boje proti Italijanom samo kot uvod v pravi spopad z Nemci. Presenetilo me je tudi, da sem povsod videl več italijanskih kakcr naših vojakov.
Dokler bo Avstralija imela na razpolago kaj virov za pomoč. Anglija ne bo sama. Doma bom sporočil vso resnico o položaju v Angliji ter bo ta resnica največja vzpodbuda za naše napore, ki naj pomagajo k skupni zmagi.'
tev malim evropskim narodom, omejil bi oboroževanje ter uvedel nove načine za gospodarsko sodelovanje, ki naj prepreči sleherni gospodarski spor med velikimi demokracijami ter prepreči ustvarjanje avtarkičnih držav, ki bi 6i skušale v gospodarstvu docela same zadostovati.
Ob Beneševih izvajanjih poudarjajo, da niso uradna izjava o angleških vojnih ciljih, da pa je o vojnih ciljih prvič govorila pooblaščena osebnost, ki pripada zavezniški vladi.
Petain odklonil italijansko zahtevo za prehod libijske vojske v Tunis
Vichy, 21. febr. o. Associated Press: Kakor se je zvedelo iz francoskih obveščenih krogov, je general Franco ob zadnjem sestanku z maršalom Petainom na Mussolinijevo željo posredoval, da bi Francija dovolila italijanski vojski iz Libije prihod v francoski Tunis, če bi bilo potrebno. Maršal Petain je to zahtevo odklonil po določilih mednarodnega prava, s čimer je nastal med Francijo in Italijo položaj napet, saj je Francija, katero je Italija premagala in še ni z njo sklenila niti miru, odbila zahtevo, naj izkaže tako, samo po sebi umetno uslugo zmagoviti državi. Zaradi tega je zdaj vprašanje, kakšne posledice bi ta odklonitev utegnila imeti.
Važni vojaški posveti v Kairu
London, 21. febr. o. Reuter: Včeraj sta prispela angleški vojni minister Eden in vrhovni poveljnik suhozemske vojske general Dill v Kairo. V angleških krogih sodijo, da se bo Eden z vrhovnim poveljnikom afriških čet v Afriki WavelIom in drugimi poveljniki posvetoval o na-daljnih ukrepih ter o pomoči za Grčijo. Prepričani so, da bodo ta posvetovanja rodila novo ofenzivo, kakor je to bilo decembra po obisku Edena na Bližnjem Vzhodu v novembru.
Eden in Dill sta prišla v egiptovsko prestolnico, da proučita politični in vojaški položaj na Bližnjem vzhodu in v Afriki po blestečih uspehih nilske armade. Uspehi njunih posvetovanj bodo služili britanski vladi za nadaljnje odločitve.
Z afriških bojišč:
Angleži so izsilili prehod čez reko Džubo
Nemški napadi na afriška pristanišča. — Dovoz angleških ojačen j v Benghazi
Nekje v Italiji, 21. febr. o. Stefani poroča: 258. italijansko uradno vojno poročilo pravd:
Severna Afrika: En sovražnikov motorizirani oddelek, ki se je poskušal približati našim postojankam v oazi Kufra, je bil odbit in prisiljen umakniti se z občutnimi izgubami. Naša letala so bombardirala sovražnikova letalska oporišča. Letala nemškega letalskega^ zbora so bombardirala in obstreljevala s strojnicami v strmoglavih poletih napadla sovražnikova letališča na Sredozemskem morju. Dva 8000 tonska parnika in nekateri drugi manjši so bili zadeti z bombami velikega in srednjega kalibra. Sestreljenih je bilo 5 angleških letal.
Vzhodna Afrika: Ob spodnji Džubi je sovražnik spet ponovil srdite napade za prehod čez reko. Na drugih odsekih imajo boji krajevni značaj. Sovražnikovi letalci so izvedli napad na neko naše oporišče v Eritreji. Naša obramba je sestrelila eno angleško letalo, naši bombniki pa so napadli drugi sovražnikov aparat, ki se je vžgal in padel.
Kairo, 21. febr. Reuter:	Poveljstvo britanske
vojske na Srednjem vzhodu poroča:
Italijanska Somalija: Naše čete so uspešno prekoračile reko Dzobu in odbile sovražnikov protinapad. Operacije na tem področju se zadovoljivo razvijajo.
Dogodki na albanskem
bojišču
Nekje ▼ Italiji, 21. febr. Stefani: 285. italijansko uradno poročilo pravi:
Grško bojišče: Nobene posebne važne akcije.
Atene, 21. februrja. Atenska agencija poroča: Uradno poročilo št. 117 grškega generalnega štaba pravi:
Čez dan smo zavzeli utrjene sovražnikove postojanke in ujeli 200 mož, med njimi nekaj častnikov. Zasegli smo večjo količino avtomatskega orožja in raznovrstnega vojnega materiala. Naše letalstvo jo uspešno bombardiralo sovražnikove postojanke in vojaške cilje. Vneli so se tudi letalski boji in smo zbili 5 sovražnih letal. Eno grško letalo je moralo zasilno pristati, toda posadki se je posrečilo rešiti se. Poročilo ministrstva za notranjo varnost pa pravi, da je sovražnikovo letalstvo bombardiralo Prevezo, ne da bi bilo povzročilo kakšno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Sovražnik ie metal bombe tudi na otok Metelin.
Ostala bojišča brez sprememb.
Reuterjev dopisnik Anderson poroča o vtisih, ki jih je doživel zadnje dni, ko je angleško vojno brodovje prvič zaplulo v Bengazi. Navzlic nemškim napadom na afriška pristanišča je angleško brodovje zagotovilo neoviran dovoz ojačenj ter vojnega materiala v zasedena libijska mesta. S temi ladjami so se pripeljali tudi arabski prostovoljci, begunci iz Italijanske Libije, ter italjianski ujetniki, ki so se priglasili po ujetju za službo v angleški armadi. Pristaniški predel v Bengaziju je tnočoo porušen, ostalo mesto pa nedotaknjeno in se vanj vrača redno življenje. Angleški častniki pripovedujejo, da so j<m pri prodiranju proti Bengaziju delali neprecenljive usluge arabski domačini, ki so jih sproti obveščali o premikih italijanske vojake in o nevarnostih.
Dopisnik dalje poroča, da je ob vrnitvi v Kairo po kopnem videl po libijskem bojišču ostanke kakih 600 uničenih italijanskih letal. V pristanišču v Bengaziju je več potopljenih italijanskih parnikov z vsem tovorom. Pri čiščenju pristanišča zelo uspešno sodelujejo italijanski ter arabski potapljale!. Po Andersonovi sodbi znaš* število italijanskih ujetnikov v Libiji 150.000.
Vesti 21. februarja
Grška vlada znova zavrača vsa poročila tuje propagande o tem, da bi Nemčija pritiskala nanjo za mir z Italijo. Neresnične so tudi govorice, da dobiva Grčija premalo angleške pomoči in da je v hudi vojaški ter politični stiski. Grčiji ni treba misliti na mir, saj je dozdaj njena vojska samo zmagovala ter zasedla nad tretjino Albanije, kar je zadosten dokaz o učinkoviti angleški, zlasti letalski pomoči. Zaradi te pomoči so bile zadnji teden italijanske letalske akcije v Albaniji docela onemogočene, kar najbolj dokazuje, kako prazne so govorice o mirovnih pogajanjih, pri katerih naj bi stavila pogoje — Italija. Taka in podobna zagotovila prinaša zadnje dni atenski tisk.
V nemškem zunanjem ministrstvu so včeraj tujim
časnikarjem zanikali vsa poročila o tem, da bi Nemčija pritiskala na Grčijo za mir z Italijo. Časnikarji 60 dobili zagotovilo, da se razmerje med Nemčijo in Grčijo ni v ničemer spremenilo.
Obnovitev množinskih napadov nemškega letalstva na jiosamezna angleška mesta naj bi pričala, da je zaradi silovitih angleških akcij proti vdornim lukam poskus napada na Anglijo spet odložen, ker je treba znova zbrati potrebno vojaštvo in orožje na raznih točkah zasedene obale. Tako vsaj razlaga zadnje nemške napade na Anglijo >Newyork Times«.
Po dogodkih zadnjih mesecev, ki so prinesli Italiji mnogo razočaranja ter izgub, je la država prvič zaslutila vso resnost vojne. Italijan je prvič spoznal, da je boj proti močnemu sovražniku veriga uspehov in polomov, dokler se nazadnje ne uveljavi močnejši. Italijanski narod je zadnje dogodke spremljal z bolečino, toda njegovo zaupanje vase ni trpelo, ker ve, da stoji ob italijanski sili tudi vsa nemška sila, piše ugledni nemški dnevnik »Frankfurter Zeitung«.
Bolgarija ne bo pristopila k trojni zvezi. Nenapadalna izjava med Bolgarijo in Turčijo tvori oviro za prehod nemške vojske proti Grčiji. Turčija se ni s to izjavo odrekla nobeni obveznosti, ki jo ima po vojaških pogodbah z Anglijo in Grčijo, piše turški tisk.
Predsednik francoske vlade admiral Darlaa se je včeraj vrnil v Vichy ki poročal maršalu Petainu o svojih posvetovanjih v Parizu. Ker ni v Par iz nesel nikakih stvarnih predlogov, se tudi ni vrnil a stvarnimi uspehi.
Vri ljudje, Id so zadnje dni v Parizu demonstrirali proti nezadostni preskrbi z živežem, so bili kaznovani s tem, da 40 dni ne bodo dobili nobenega kromp irja ali drugega živeža — poroča londonski radio.
Posveti angleškega vojnega ministra s poveljniki na Bližnjem vzhodu pričajo, da misli Anglija začeti e Grčije široko ofenzivno akcijo na Balkanu — napoveduje »Newyork Herald Tribune«.
V Miinchenu so včeraj pokopali Hitlerjevega
bojnega tovariša polkovnika Kriebela, ki je sodeloval v narodnosocialističnem gibanju od začetka. Kancler je na pokojnikovo krsto položil venec, spominski govor pa je imel njegov namestnik Hess.
Vso oblast v sovjetskih tovarnah ter industrijskih podjetjih bodo odslej imeli ne več delavski sveti — kar je komunizem razglašal kot svojo glavno pridobitev in kot zunanje znamenje socializacije — temveč ravnatelji in upravniki, kakor je to po tako imenovanih kapitalističnih državah. Direktorji bodo imeli neomejeno oblast za določanje delovnega časa in za kaznovanje delavstva. Zaradi tega bodo direktorjem zvišane tudi plače — tako je sklenil 18. kongres ruske komunistične stranke.
Bolgarska vlada je sklenila postaviti pod vojaško oblast vse pekarne po mestih. Delavstvo po pekarnah je s tem mobilizirano, poroča bolgarski tiskovni urad.
'Pontonski mostovi na Donavi pri Rnščaku so i« narejeni, pa ne vemo, kaj se dogaja. Stanje v državi je nevarno, nezadovoljstvo med mobiliziranci veliko, širi se pa med njimi tudi komunizem, ker ga vlada ne zna pobijati — tako in podobno so včeraj napadali bolgarsko vlado razni poslanci, kakor poroča agencija Avala.
Edini cilj vse japonske politike, ki jo po svetu tako napačoo razumejo, je mir. Zaradi miru ae je Japoh&ka ponudila kot posrednik med Nemčijo, Italijo in Anglijo. Zaradi miru je sklenila trojno zvezo in zanadi miru skuša gospodarsko, pa samo gospodarsko prodirati v južni del Tihega morja. Nima pa nobenih sovražnih namenov proti holandskim ali drugim posestim tam. V tem smislu je včeraj generalu Francu govoril novi japonski poslanik v Madridu, Jakišira.
Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je podmornica »Sealion« ob norveškem obrežju potopila t500-tonski norveški pamik, ki je vozil vojne potrebščine za Nemce. Ko je podmornica dala ladji znamenje, naj se moštvo umakne v rešilne čolne, je poveljnik odgovoril : »Hvajp lepaf« in storil po zapovedi. Parnik so nato « topovskimi streli potopili
Južna Anglija in nemške vdorne luke - prizorišče letalskih napadov v pretekli noči
Berlin, 21. febr. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča enoči: Naš hitri bojni čoln je potopil v južnem delu Severnega morja dve oboroženi trgovski ladji g skupno 10.000 tonami. Pri nasilnih ogledniških poletih so nemška letala včeraj napadla konvoje severno od Hebridov ter ob vzhodni in jugovzhodni obali Anglije, kjer so tako hudo poškodovala štiri velike trgovske ladje, da jih lahko smatramo za izgubljene. Pri Harvicku je bil z bombami zažgan en rušilec. Skupine bojnih letal so uspešno napadle letališče v Midlandu, pristaniške naprave na otoku Wight ter pristaniške naprave na Škotskem. Skupine bojnih letal so bombardirale preteklo noč doke v Londonu, Swanseaju, Plymouthu in v Chathamu.
V	noči od 19. na 20. februar so manjše sku-pine sovražnikovih letal letele nad zasedenim ozemljem.
Na Sredozemskem morju so nemška bojna letala uspešno napadla ladje v Benghaziju, kjer so z bombami poškodovala dve veliki trgovski ladji.
London, 21. febr. o. Reuter: Ponoči se jo nemško letalstvo precej udejstvovalo nad angleškim ozemljem. Nekaj letal je bilo nad mesti v
Južnem Wallesu. Vrgla so precej rušilnih in za-igalnih bomb ter povzročila znatno škodo na hišah in javnih stavbah. V nekem mestu je bilo nekaj smrtnih žrtev. London je doživel tri kratke napade, ki pa so povzročili le neznatno škodo.
V	nekem južnowalleškem mestu so zažigatne bombe zanetile več požarov, ki pa so bili takoj ukročeni.
Snoči bo angleška letala močno bombardirala vdorne luke, in sicer Calais in Brent ter letališča v nekaterih mestih. Povzročila so veliko škodo. Podrobnosti o nanadu nusa uum.
Okrožni urad je imel lani stalno nad 100.000 zavarovancev
Ljubljana, 21. febr.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je izdal pregledno poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Iz tega zanimivega poročila posnemamo sledeče ugotovitve:
Število zavarovanih delavcev je narastlo leta 1940 za 4.413, to je od 99.995 na 104.408. — OUZD od svojega postanka, to je od 1. VII. 1922 še ni imel tako velikega števila zavarovancev. Pripomniti pa moramo, da bi bilo članstvo še za kakih 4000 delavcev višje, ako ne bi OUZD leta 1935 izločil delavcev, zaposlenih na račun bednostnega fonda pri banski upravi in gotovih skupin poljedelskih delavcev, ki so samo slučajno in postransko zaposleni pri delu, ki je zavezano zavarovanju.
Najvišje člansko stanje je dosegel OUZD
v.	lanskem letu meseca septembra, namreč 113 tisoč 320, a najnižje stanje meseca januarja, namreč 89.944.
Naraščanje članstva v letu 1940 velja samo za moške delavce, ki so narastli od predhod-njega leta za 4.772, dočim je število ženskih zavarovancev padlo za 359.
Podrobnejša slika o stanju in razvoju zaposlenosti v Sloveniji od leta 1923 dalje pove, da se je število zavarovancev od 1. 1923 do 1940 povečalo od 17.899 na 104.408.
Največja oziroma najmočnejša industrija v Sloveniji je Še vedno — kot prejšnja leta — testilna industrija, ki predstavlja s svojimi 16.250 zavarovanimi delavci okroglo 16% vsega članstva OUZD. V minulem letu je padla ta industrija za 807 delavcev. Kriva na tem padcu je sedanja vojna, ki je povzročila pomanjkanje surovin.
Druga po številu delavcev najmočnejša skupina je hišna služinčad z 9.646 zavarovanci. Ta_ panoga je narastia lansko leto za 427 oseb. Prirastek gre brez dvoma na račun onih podjetnih ljudi, ki so si znali v sedanjih težkih razmerah svoje materialno stanje zboljšati.^
Skoraj na isti višini so gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) z 9.01 zavarovanci. Ta industrija se je v preteklem letu skoraj podvojila.
Sledi kovinska industrija z 8.151 delavci, ki je narastia v preteklem letu samo za malenkost od 85 delavcev.
Gozdno-žagarska industrija, ki je imela leta 1929 okroglo 12.000 delavcev, je reducirana v letu 1940. na 7.416 delavcev. Ta industrija je padla v zadnjem letu za 282 delavcev.
Z izjemo nekaj industrij, katere smo v glavnem že zgoraj omenili, pa posamezne industrije v letu 1940 ne izkazujejo pomembnejšega napredovanja, večinoma celo nazadovanje do nekaj sto delavcev.
Povprečna dnevna zavarovana mezda
Povprečna dnevna zavarovana mezda odgovarja približno dejanskemu zaslužku povprečnega delavca, oziroma je nekoliko nižja od njega. Lani je znašala 28,92 dinarjev ali za 3.15 din višja od predlanske.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je seveda različna za moške in različna za ženske. V letu 1940. onnc|e znašala povprečna dnevna zavarovana mezda mo-.uaoifikih 32.41 din in je narastia za 4 25 din, ženskih varovance v pa 22.23 din in je narastia za 2.36 din. T»finejšo sliko da povprečna dnevna zavarovana mezda v decembru 1940, ki je znašala za moške 39.12 din in za ženske 20.30 din.
Po večletnih statističnih ugotovitvah povprečna dnevna zavarovana mezda napreduje ob času gospodarskih vzgonov, ob času gospodarskih kriz pa nazaduje. Pripomniti pa je treba, da se ob gospodarskih krizah najprej reducirajo delavci in šele nato se začnejo krajšati delavski zaslužki, ob gospodarskih poletih se najprej nameščajo novi delavci in šele nato se začnejo zviševati plače.
Trbovlje
Nakaznice za petrolej za gospodinjstva je pričela izdajati občina Trbovlje, in sicer za mesec februar in marec skupno. Med v poštev prihajajoče potrošnike se petrolej razdeli takole: gospodinjstvu 1—3 članov pripada 1 liter, od 4—6 članov^ 1 in pol litra, od 7—10 članov 2 litra, preko 10 članov pa 2 in pol litra petroleja.
Obdelovanje zemlje. Po nalogu banske uprave poziva občina Trbovlje vse lastnike, zakupnike odnosno uživalce zemljišč, da v letošnji pomladi vsa sposobna zemljišča obdelajo, ker je z ozirom na težke čase in grozeče pomanjkanje nad vse potrebnega živeža to nujno potrebno. Proti vsem lastnikom, zakupnikom odnosno uživalcem neobdelanih zemljišč se bo kazensko postopalo. Zato se naj vsi lastniki, zakupniki odnosno uživalci obdelane zemlje, ki lani ni bila obdelana, javijo, in v kratkem času obvezno izjavijo, ali jo bodo v tekočem letu pravočasno in vrsti — kul-turi — v katero spada, primerno obdelali.
Vse to velja pri stabilnih valutnih razmerah. Pri velikih draginjskih porastih pa statistika nominalnih delavskih zaslužkov začne odpovedovati. Zaradi tega se je uvedel pojem realne zavarovane mezde, ki nam pove, koLiko eksistenčnih dobrin si lahko delavec kupi s svojim zaslužkom. Taka statistika gre pa že preko okvira delavskega zavarovanja. Pri nas v Jugoslaviji se peča s takimi statistikami g. Artur Benko Grado, urednik socialnopolitične revije »Indeks« v Zagrebu. Na tem mestu omenjamo samo, da je povprečna dnevna zavarovana mezda OUZD-a v letu 1940., preračunana v realno mezdo, padla izpod 100, kar pomeni, da ona ne krije več eksistenčnih stroškov niti samskega delavca, kaj šele eksistenčnih stroškov delavca in njegove družine. Od leta 1933. pa do leta 1939. je pa znašala realna mezda članstva OUZD-a okroglo 120, kar pomeni, da je samski delavec okroglo 20% svoje plače porabil za kulturne in luksuzne izdatke.
Celotna zavarovana mezda
Pod celotno letno zavarovano mezdo razumemo vsoto vseh letnih zavarovanih zaslužkov vseh delavcev, članov OUZD-a. Ta predstavlja tako imenovano delotno rento.
Zavarovani letni zaslužki članov OUZD-a so znašali v minulem letu 945 milijonov, to je približno eno milijardo dinarjev. S to kratko opazko je podana vsa velika važnost socialne ustanove, kot je naš OUZD. V tekočem letu bo 3eveda milijarda zavarovanih delavskih zaslužkov že prekoračena.
Bolniška statistika
Glavna naloga OUZD-a je vzdrževati obolele člane. Podrobnejše statistike o boiehanju in umiranju pasivnih članov OUZD-a ne moremo zaradi obširnosti na tam mestu navajati. Omejiti se moramo samo na nekatere najvažnejše momente, predvsem na stalež delanezmožnih bolnikov in odstotek bolnikov. Pri tem pa seveda ambulantna zdravljenja članov in zdravljenja svojcev, to je rodbinskih članov zavarovancev sploh ne omenjamo.
Stalno vzdržuje OUZD že blizu 3000 bolnih in delanezmožnih članov. Vkljub povečanju aktivnih članov je stalež bolnikov padel lansko leto za 156 bolnikov, kar pomeni, da so se zdravstvene razmere
Razprava proti ponarefalcem končana
Maribor, 20. febr.
Dva in pol dni je trajala pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki so ga tvorili dr. Turato kot predsednik in dr. Adamič ter Kolšek kot prisednika, razprava proti 28 obtožencem, zapletenim v veliko afero ponarejanja 500 dinarskih bankovcev. Zanimanje za razpravo je bilo ogromno ter se je že prvi dan zbralo na sodišču izredno veliko ljudi, ki so komaj čakali, da je bila razprava proglašena za javno ter so lahko zasedli vse prostore do zadnjega stojišča v razpravni dvorani. Začetek razprave je bil namreč tajen, ker se je najprej zagovarjal neki mlajši mladoletnik, ker je svojemu očetu sunil 5 ponarejenih bankovcev po 500 din ter jih na svojo roko razpečal, nato pa je državni tožilec Košenina prečital na tajni razpravi tudi obtožnico, ker je bil Tomaž Senekovič s Pobrežja obtožen tudi po čl. 5. zak. o zaščiti države. Šele po prečitanju obtožnic je predsednik proglasil razpyavo za javno.
Gledalci, ki so se vsuli v dvorano, so videli pred seboj zanimiv prizor. Zaradi velikega števila obtožencev je izgledal prostor na zatožnih klopeh bolj podoben kakšni predavalnici ail šoli, kakor sodišču. Obtožence je branilo 10 odvetnikov, od teh pa sta bila samo dva najeta, vseh ostalih osem pa je moralo pri razpravi sedeti dva in pol dneva — zastonj, ker jih_ je osumljencem postavilo sodišče. No, dolgočasili se niso, ker jim je prinesla razprava mnogo zanimivega gradiva. 10 obtožencev so pripeljali pazniki iz preiskovalnega zapora. — Enega —- Josipa Belca pa sta prignala dva orožnika močno vklenjenega iz zapora preiskovalnega sodišča v Murski soboti, ker je osumljen številnih vlomov in tatvin ter sodelovanja v zloglasni Bratkovi razbojniški družini.
Včeraj popoldne po zaslišanju zadnjega osumljenca pa je imel sodni dvor z državnim pravdnikom ter zagovorniki zanimivo »učno uro za ponarejanje« v sobi, kjer hrani sodišče cor-pora delicti. V tej sobi so spravljene tudi vse priprave, stroji, barve, risalne potrebščine itd. za ponarejanje denarja, ki so bile zaplenjene v raznih skrivališčih falsifikatorjev. Ta zbirka predstavlja pravcati muzej zanimivih predmetov. šapirografov, opalografov, fotograskih aparatov,^plošč, slik, cinkovih klišejev, peres, barv in tušev, papirja itd. Vse to nima posebne
v*« ou ^ iiuavoivcuc	. m msev, papirja lici.
ZhVf'ž°Tane^a ^e*avs*va v minulem letu v splošnem j stvarne vrednosti, toda za ponarejevalce je to zboljšale.	neprecenljivo, ker je mogoče take predmete le
Aerokfub „Naša krila" skrbi za naš letalski naraščaj
Ljubljana, 21. februarja.
Snoči je polagal letni obračun Aeroklub »Naša krila«. Vdanostni brzojavki sta bili poslani kralju Petru II., knezu Pavlu in pozdrav inž. Sodermayerju. Bana je na skupščini zastopal ban. svetnik Poklukar, župana polkovnik Andrejka, komandanta divizije pa major Deretič.
Potem je podal predsedniško poročilo načelnik dr. Orel. Navajal je težki položaj kluba, ko ni mogel delovati tako, kakor je zmožen in kakor bi rad. Omenjal je, da je štab vojnega letalstva tudi v Ljubljani uvedel tečaje za motorno letenje. Bila sta dva tečaja. V prvega je bilo sprejetih 40, v drugega pa 39 gojencev. Sola ima internatski značaj. S temi šolami se bo število pilotov vsekakor znatno povečalo. Na Blokah se je zadnje leto šolalo 74 gojencev, ki so naredili 82 izpitov. V Ljubljani so se urili piloti v letalski zapregi. S klicem: »Služimo domovini,« je zaključil dr Orel svoje poročilo.
Tajniško poročilo je podal g. Sveto Hribar, v katerem jo povedal, kako težke čase preživlja civilno letalstvo. Največje zanimanje je vladalo za pilotsko šolo.
Blagajniško poročilo je podal insp. Osana, iz katerega je razvidno, da klub razpolaga s precejšnjim inventarjem in tudi z nekaj malega denarja v blagajni.
Obširneje je bilo poročilo načelnika motorne sekcije dr. Rapeta. Dočim so prvotno smeli konkurirati za pilotsko šolo le dijaki s 6 razr. srednje šole, je sedaj mogoče priti v šolo že članu, ki^ ima 4 razr. ljudske šole. Klub je imel več dijaških sestankov. Pilotsko šolo je prevzelo vojaštvo v svoje roke. Čisti dohodek sekcije je znašal 391.000 din. Letal je imel klub lani 5, od katerih sta dve privatna last. Šolskih poletov je bilo lansko leto skupno za 11 ur in 15 minut, v trenažue svrhe 51 ur in 35 minut, v propagandne namene pa 6 ur 25 minut. V celoti je bilo letenja 82 ur 21 minut, poletov pa je bilo 531. Motorji na letalih so delali skupno 10 ur in 14 minut. V tem času je bilo potrošenega 2419 kg bencina in 60 kg olja.
Za jadralno sekcijo je poročal g. Mandel. V njegovem poročilu je razvidno tudi delo posameznih krajevnih odborov, kateri obstojajo v Kranju, Jesenicah, Novem mestu, Kočevju, Rib-
nici in Trbovljah. Vsekakor je omembe vredna jadralna šola na Blokah. Tam je bilo izvedenih 2181 startov in položenih 25 »A«, 19 »B«, 25 »C« in 13 zv. C« izpitov, skupno torej 82. Pet tečajnikov je letelo nepretrgoma več kot po 5 ur. Križman Marjan je postavil tudi državni rekord, saj je letel 12 ur in 44 minut nepretrgoma.
O	modelarski sekciji je poročal g. Cenčič. V sekciji je včlanjenih 830 dijakov. Modelarskih tečajev so organizirali 35, modelarjev je bilo 420, in so izdolali 660 modelov, član sekcije Petek Božo ima državni rekord. Njegov model se je obdržal v zraku 17 minut 21 sekund.
H koncu so bile še volitve odbora, v katerem so spet pridni in izkušeni vodniki našega letalstva z dr. Orlom na čelu.
Dobrniče
Večjo skrb za prehrano. V letu 1940 je v tem kraju toča uničila poljski pridelek. Ljudje, zlasti mali posestniki in kajžarji, so že sedaj brez vsake hrano. Dosti je bajtarskih družin, ki se preživljajo zgolj s koruzno moko. Promet s koruzo pa je sedaj precej otežkočen in so v marsikateri družini v skrbeli, kaj bodo drugi dan djali v lonec. Preskrbovalni urad se sicer trudi, da bi dobil potrebno politično moke za mesec februar. Ker pa mletev pšenice ovira prevelika voda, bo preskrbovalni urad mesto moke dobil pšenico, ki jo bo potem zmlel v domačem mlinu.
Občina Dobrniče je uvedla občinsko takso na vsa občinska pota ol>čine Dobrniče in sicer na izvoz drv, oglja, opeke, variža in drugih mineralnih snovi, ki so namenjene za trgovino. Taksa znaša 5 din od voza navedene snovi. Pravilnik za pobiranje navedene takse je že odobril ban in je zato 6edaj že v veljavi.
Skrb za zimsko pomoč. Društvo Rdečega križa v Dobrničah priredi dne 9. marca 1941 v Baragovem domu v Dobrniču igro »Prisega o polnoči«. Čisti dobiček te prireditve je namenjen za zimsko pomoč revnim občanom. Zato smo prepričani, da bo udeležba popolna in da ne bo v dvorani nobenega praznega kotička ob času prireditve.
z velikim rizikom dobaviti brez vednosti obla; stev. Ljudje, ki so nagnjeni k ponarejanju, bi dali za stvari, ki so vredne nekaj stotakov, radi težke tisočake. Pri pregledovanju tega »muzeja« se je pokazalo tudi, kako je znal obtoženi Žuraj Anton »briti« svoje tovariše. Žuraj je kot bivši zasebni uradnik v Zagrebu kupoval za nje razne priprave, stroje itd. za ponarejanje. Za šapirograf je rekel, da je dal v Zagrebu 2000 din in v tem razmerju jim je obesil tudi vse ostale predmete, katere so pet; krat in večkrat preplačali, razliko pa je Žuraj spravil v svoj žep.
Ljudje so nestrpno pričakovali prihoda sodne-; ga dvora, obtožencem, ki so se proti 11. uri zbirali na zatožnih klopeh, pa je bilo bolj težko pri srcu, ker je večina sedela pobita in žalostna. Po 11. uri so pripeljali pazniki tudi obtožence iz preiskovalnega zapora. Sodni dvor pa je prišel v dvorano šele nekaj minut pred 12. uro ter je začel predsednik senata dr. Turato ob napeti tišini s čitanjem sodbe, ki se glasi:
Majcen Franc se obsoja na 7 let robijo, 600 din denarne kazni ali 10 dni zapora, trajno izgubo častnih pravic; Grašič Anton 3 leta robije, 900 din denarne kazni, 3 leta izgube častnih pravic; Vabič Mohor 3 leta in 6 mesecev robije, GOO din globe,
4 leta izgube častnih pravic; Majhenc Josip 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, 300 din globe, 2 leti izgube častnih pravic; Zimšek Frančiška 2400 din globe ali 40 dni zapora; Kolarič Jožef 10 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora,
2 leti izgube častnih pravic; Jurij Bogomil 1 leto in 2 meseca robije, 300 din globe ali 5 dni zapora,
3 leta izgube častnih pravic; Merlak Ivan, 3000 din globe ali 50 dni zapora ter na plačanje stroškov kazenskega postopanja; Žuraj Anton 2 leti in 6 mesecev robije, 600 din globe, 2 leti izgube častnih pravic; Belec Josip 1 leto robije, 300 din globe ali
5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Stajnko Ignac 3 mesece zapora; Tomanič Jakob 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din, 2 leti izgube častnih pravic; Košir Štefan 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Štempihar Jožef 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, Izguba častnih pravic 2 leti; Štempihar Marija 8 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, izguba častnih pravic za 2 leti; Kosi Josip 3000 din globe ali 50 dni zapora ter plačilo stroškov postopanja; Habjan Josip 1 leto in 3 mesece strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Malunec Milka 1 leto strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora; Malunec Josip je bil edini od vseh obdolžencev v procesu oproščen; Vugrin Martin 7 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube častnih pravic; Vrus Ivan 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora, 2 leti izguba častnih pravic; Kostanjevec Eliza 7 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izguba častnih pravic; Kostanjevec Ivan ml. 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali 5 dni zapora; Kostanjevec Ivan st. 8 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, iaguba častnih pravic 2 leti; Senekovič Tomaž 9 mesecev strogega zapora, 300 din denarne kazni ali
5 dni zapora, izguba častnih pravic 2 leti; Tomanič Janez 7 mesecev strogega zapora, 300 din ali 5 dni zapora, 2 leti izgube črstnih pravic; Meglič Stanko
6 mesecev strogega zapora, 300 din globe, 2 leti izgube častnih pravic. Vsi obsojenci so dobili nepogojne kazni. Vsi predmeti, ki so v zvezi s ponarejanjem, se zaplenijo, vsem se pa šteje preiskovalni zapor v kazen. Glede zasebnih udeležencev pa morajo nekateri solidarno, drugi posamezno poravnati povzročeno škodo.
Avtomobilisti „sfop"!
Ljubljana, 21, februarja.
Vsi listi so že ponovno pisali o brezobzirnosti nekaterih avtomobilistov, ki brezobzirno drve po ljubljanskih ulicah v teh deževnih dneh ter škrope z blatom mimoidoče, hiše, zidove ter sploh vse, kar jih sreča. Žalosten primer takega brezobzirneža se je zgodil včeraj zvečer na Tyr-ševi cesti. Težka limuzina je drvela kot za stavo po kotanjasli cesti ter z vso silo zavozila v veliko lužo vode. Prav tedaj je šla po hodniku neka gospa z dvema otročičkoma. Pljusk vode je najbolj oblil njo in oba otročička, blatne vode' pa je bilo deležno najmanj tucat ljudi. Avtomobilist je bil še tako nesramen, da se je nagnil iz avta ter se brezobzirno zakrohotal. Otročička sta bila tako obrizgana od blata, da se jima sploh nista videla obraza. Poznamo povsem hitrico današnjega časa, toda zahtevamo pa tudi obzirnost, takt in tako imenovano »oliko današnjega časa«. Sličnih primerov bi v teh dneh lahko našteli po Ljubljani nešteto, saj morajo čestokrat pešci naravnost bežati pred avtomobili v hišne veže, sicer ti gorje, če srečaš takšnega divjaka na odprti cesti.
SELO OH TRAC Et
KORAKI V NOČI
Roman « slikami
Zopet ga je poklicala Šepetaje. Nato je e gorečo željo, da bi dobila odgovora, skoraj glasno zaklicala: »Dicky!«
Tišina je zopet zavladala okoli nje. Njeno brezupno početje se je končala s popolnim neuspehom, to je z razočaranjem. Nenadoma pa zasliši klic. Ta klic ni prihajal iz lope, temveč z bližnjih njiv. Kmalu nato je slišala ponovno pridušen jek, potem pa zopet enega. Nazadnje je jek-nilo blizu nje ostro povelje.
Marie Datmar je okamenela. Policija je ne sme dobiti tu za nobeno ceno. Nikakor ne bi mogla pojasniti, kaj. .
Dvanajsto poglavje Pogon za Chasdonom
»Kaj vraga delate na dvoriSču za hi-io?« Polkovnik oi Čakal stražnikovega pojasnila, ampak zaprl okno in se oblekel. Pet minut kasneje je bit že na dvorišču • ključi glavnih vrat.
»Prosim, da mi oprostite,« je rekel ponižno stražnik. »Moja dolžnost je, da izprašam vse mimoidoče ... a ta človek, pa kdor že je, bi «e rad izognil policiji. Hvala gospodi«
Sel je na ulico in tekel po njej ter ivetil a svojo električno svetilko. Koraki
so kmalu utihnili. Obstal je in čakal na polkovnika, ki se mu je bližal z naperjenim samokresom.
»Premislil sem se, boljo je, da greva skupaj, ker vse kaže, da je to nevaren človek, Če je tploli oni Alt imate samokres?«
»Revolver? Nimam ga! Nimam drugega orožja razen palice.«
»Želel bi zvedeti, čemu 6luži policijska palica, če lovite zločinca kot je Cash-donl«
»Pojdiva I«
Polkovnik je odšel naprej. Večerni plašč se mu je smešno opletal okrog nog. Stražnik ga je ustavil.
»Prosim vas, jaz odgovarjam za vašo varnost, gospodi Primoran sem vas prositi, da se vmete v svojo hišo!«
»Tega ne storim! Če me hoče Cash-don napasti, mu bom dal priliko! Ubil ga bom kot psa... No, pojdite za menoj, ali pojdite k vragu!«
Polkovnik Datmar je pričel teči, stražnik pa za njim Prišla sta do Pasteurjevega prelaza. Tam sta se ustavila, da bi pogledala po veliki uHci.
»Na žalost nama je pobegnil. Boljše naredite, gospod, če greste domov, jaz pa bom odnesel svoje poročilo. Seveda, ni-
kakor se ne more vedeti, če je bil to zares Cashdon!«
»Ne govorite neumnosti,« mu je jezno rekel polkovnik. »Kdo drugi bi bežal v tej pozni uri, kakor Cashdon? Mislim, da je način, kako vleče za nos policijo, pravcati škandal!«
Stražnik Rivet mu prikima. »Res je, gospod, ni nas mnogo, na vsakega ogroženega človeka pride en stražnik, ostali pa patrolirajo. To je škoda, ker bi ga nocoj lahko prijeli. Pogrešil sem. Moral bi dati znak s piščalko, a kaj, ko nisem pomislil, da bi ti koraki utegnili biti res sumljivi. Vse to je zelo neprijetno, gospod polkovnik!«
»Nobenega pomena nima, da bi se tukaj zadrževala, je odločno rekel polkovnik. »Če mislite, da me prvi neuspeh že oplaši, «e zelo motite! Ali lahko pojasnite, zakaj se niso slišali nič več koraki, čim 6va ga začela preganjati? Kaj pravite na to?«
Stražnik je zmajal z glavo-
»Gospod, mogoče se je sezul!«
»To se zdi £• najbolj verjetno! Čudno pa je, zakaj ni noeil čevljev z gumijastimi podplati, temveč nakovane. To je zelo čudno ... Človek bi reki, da je hotel, naj ga slišimo!«
Polkovnik se je zdrznil.
»Moj Bog, to je prva pametna opazka, ki sera jo slišal od vas! Da, to je točno! Vso pozornost sovražnika je hotel obrniti na eno točko. Tedaj pa izvršiti drugi zločin.«
»Gospod! Za božjo voljo!«-
»Pojaite! Ne stojte tu kot lutka, ko nekje nekoga gotovo koljejo!
Stražnik se je vznemiril.
»Dobro, gospod. Kam naj greva?«
»Ali je tudi bančni ravnatelj na tem spisku?«
»Da. gospod, a tudi... oprostite mi!«
»Ne govorite, sto vragov!«
»Da —a tudi vi!«
»No, le ne bojte se zame!«
Stražnik se je zamislil. »Tu je še mladi g. RicaTdo, ki stanuje v hotelu, pred katerim sedaj stojiva. Nocoj ni bil določen noben stražnik, da bi pazil na gvorišče za hotelom. G. Ricardo je tudi moral slišati korake.«
»Za božjo voljo! Šele sedaj ste se tega spomnik. No, pojdiva!«
Polkovnik je tekel po obokanem hodniku hotela. »Kaj nimate svetilke?« ga je vprašal in ostal v temi.
Stražnik je posvetil okrog po dvorišču. Nato posveti še po zidovih hotela in tedaj je vzkliknil. K odprtemu oknu v prvem nadstropju je bila prislonjena lestev.
»Kaj sem vam rekel? Moj Bog, eamu-dila sva,« je zastopal polkovnik.
Stražnik Rivet je pritekel k lestvi in se pričel po nje) vzpenjati. Ko je prišel do okna, je zaslišal v sobi sikajoč glas.
»Odstranite se! Vmite se, če ne streljam!«
Stražnik je neodločno obstal,
»Naprej, 6to vragov,« je zarenčal polkovnik,
»Toda, gospod, oborožen je... Oprostite ...«
»Potem odidite in me pustite na vaše mesto!«
»Če bi mi vsaj hoteli posoditi vaš samokres,« je dejal stražnik in otopil za ne-
kaj prečk nižje. »Razjarjen je in bi bilo mogoče pametno, da prikličem pomoč.«
»Pustite me gor, če vam pravim!«
»Ne, gospod, ne smem vas pustiti, nevarno jel Ali mi hočete dati svoj revolver? Hvala lepa, gospod!« Nestrpno je zgrabil za orožje in se neodločno pričel vzpenjati po lestvi. Ko je prišel do iste višine kot prej, je obstal.
»No. le naprej,« je kričal spodaj pol" kovnik Datmar.
»Takoj, gospod, le malo naj se oddahnem.«
Stražnik je stopil še za prečko višje, stegnil roko in naperil samokres skozi okno. Ni pa se upal pogledati v sobo.
tu m tam
V	Pakracu je umrl najstarejši srbski svečenik
jn Gpistiop Miron Nikolič, ki je dočakal starost 95 iet in dopolnil 70 let svojega poklica ter 50 let episkopske službe. Episkop Miran je bil ves čas svojega škofovanja v Pakracu in je bil med tamkajšnjim 6rbskim ljudstvom zelo priljubljen, posebno Mradj svojega delovanja med vojsko, ko se je pri avstrijskih oblasteh zavzemal za preganjane ljudi, »okopali ga bodo v Pakracu, sveti sinod srbske pravoslavne cerkve pa bodo zastopali trije episkopi.
Po prvotnih napovedih in programa bi 6e prihodnji teden morala začet« v Rimu trgovinska pogajanja med stalno jugoslovansko-italijansko gospodarsko delegacijo za ureditev trgovske izmenjave °>ed obema državama za letošnje leto. Kakor pa sporočajo, so bila pogajanja na željo Rima odložena na 6redo marca meseca.
Nov vodovod si bo zgradila belgrajska občina, ker dosedanji že ne zadostuje več, kajti mesto se neprestano širi. Poleti v hujši vročini se je dogajalo, da je bilo mesto skoraj brez vode, zlasti pa yišje ležeči deli. Novi vodovod mislijo napeljati od izvirkov reke Mlave prt Zagubici, okrog 60 km daleč od Belgrada. Zajeli bi vse izvirke in zgradili potrebne rezervoarje. Dela bi seveda veljala visoke ®ilijone, vendar je nov vodovod za prestolnico neizogibna potreba.
' Roparja, ki ga je bil napadel, je v sodni dvorani odkril starec Živojin Ristič iz Aleksinca. Tega moža so roparji nekoč napadli, ko so vdrE v njegovo bajto in zahtevali denar. Ker se na prvo grožnjo ni vdal, so ga mučili, da jim je nazadnje izročil
50.000	din. To roparsko tolpo so pozneje prijeli in našteli ogromno vsoto tatvin, ropov in roparskih umorov, ki jih je izvršila. Pri sodni razpravi je starec Ristič pripovedoval, kako je bil nanj izvršen zločin, potem pa rekel, da se mu zdi, da je še enega od napadalcev videl v dvorani med poslušalci. Predsednik je ustregel njegovi prošnji in mu dovolil, da si je V6e poslušalce ogledal. Ker ni pravega prepoznal, je prosil, da predsednik sodišča ukaže vsem natakniti pokrivala na glavo. Potem je šel ponovno pogledat in na enega izmed poslušalcev pokazal. Odkriti zločinec je na mah prebledel in se začel tresti, nakar ga je dal državni tožilec takoj zapreti. Pri zaslišanju je mož priznal, da je pri roparskem napadu sodeloval. Za glavne obtožence roparske tolpe eahteva državni tožilec smrtno kazen.
Tik pred pokopom so orožniki v Drmnu pri Požarevcu oteli krsto iz rok pogrebcev in jo odnesli domov. Tam je že bila komisija, ki je krsto odprla in pregledala truplo mlade umrle žene. Žena je bila nenadoma umrla. Ljudje v vasi so bili vsi prepričani, da je umrla naravne smrti, toda nekdo je obvestil oblasti, da gre za nasilno smrt. Sodišče je takoj odredilo komisijo, ki je prišla v vas ravno pred pogrebom. Orožniki so morali preprečiti pokop. Pri pregledu se je ugotovilo, da je bila ženska res ubita, nakar je bil takoj prijet njen mož Milisav Milenkovič pod sumom, da je svojo ženo spravil s poti.
Nevsakdanja in zanimiva razprava teče pred Sodiščem v Šibeniku- Tam je Družba »La Dalma-tienne«, ki ima tovarno za predelovanje feroman-gana. Časopisi so že mnogo pisali o tem, da se je umrljivost v mestu in okolici močno dvignila, odkar je ta tovarna začela delovati v kraju. Zlasti med delavstvom se je razpasla posebna pljučna bolezen jn sta dva delavca kmalu po obolenju tudi umrla, 'Ml iveč pa jih je znorelo. Zdravniki so pri vseh prime-irih dognali, da 60 se delavci zastrupili z manganovim prahom. Po teh ugotovitvah so začeli oboleli delavci in sirote umrlih ter znorelih delavcev tožiti tovarno, da mora poravnati vso škodo, ki so jo na svojem zdravju delavci utrpeli. Tožba sloni na ugotovitvi, da je tovarna premalo storila za namestitev zdravstvenih naprav v tovarni in da so zato življenja vseh delavcev ogrožena. Sodišče je zaslišalo več zdravnikov, ki so vsi izpovedali, da ima bolezen, zlasti pa norost prizadetih delavcev 6Voj izvor v manganovem prahu. Zdravniki 60 navedli tudi mnenje Mednarodnega urada za delo v Ženevi, ki je ugotovil, da je mangonov prah silno nevaren delavcem. Ko so prišli pred sodišče takšni argumenti, je vložil svojo tožbo tudi OUZD, ki zahteva od tovarne povračilo 120.000 din za zdravljenje bolnikov-delavcev, kajti bolezni je kriva tovarna zaradi svoje brezobzirnosti in malomarnosti. Sodišče je razpravo preložilo in bo dalo zaslišati še nekatere strokovnjake.
Dva trgovca v Zagrebu, po imenu Viljem Krauss in Mirko Krauss, 6ta bila prijeta, ker 6ta kupovala ukradeno blago od zloglasne roparske tolpe treh zagrebških zločincev. Aretacija je izzvala velikansko senzacijo, kajti Kraussa sta bila ugledna trgovca. Trgovca sta od vlomilcev kupovala V6e blago po izredno nizkih cenah in ga potem po normalnih cenah prodajala naprej.
Blizdejanje, ki ga povzroča podtalna voda v nižinski* delih države, je vsak dan večje. Spet prihajal« ie Sremske Mitroviče in okolice poročila, da se tudi tam rušijo hiše, ki stoje na mehkih tleh. Podtalne vode je bilo tam zmerom mnogo, toda letošnjo zimo je bila Sava zaradi obilnega deževja vedno polna in zato se podtalna voda ni mogla odtekati v reko. Zato pa je začela vdirati navzven in uničevati hiše.
Stari predsednik radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič biva v Niški Banji, kjer ga je pred nekaj dnevi obiskal tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Pri Stanojeviču se je kmalu za Cvetkovičem oglasil član radikalnega glavnega odbora Dr. Kopša, ki je potem odpotoval v Belgrad in svojim političnim tovarišem poročal o svojem razgovoru. Pričakujejo tudi, da bo Stanojevič obiskal Belgrad.
BivSega ministra dr. L« Markoviča je zadela usoda, kakor skoraj slehernega srbskega politika, čim je izgubil oblast. Začeli so ga namreč zapuščati najbližji sodelavci in zavezniki. Ker je bil dr. L. Markovič vstopil v vlado narodnega sporazuma, ga je glavni odbor radikalne stranke izključil, toda dr. Markovič je s svojimi sodelavci organiziral poseben delovni odbor, ki 6e je trudil za zbiranje vseh radikalov v eno enoto. Toda ob odporu glavnega odbora se je ves načrt razbil. Komaj pa je dr. Markovič stopil iz vlade, so se že oglasili dosedanji njegovi najbližji sodelavci in izdali za javnost proglas, v katerem se odrekajo dr. Markoviča zato, ker da je vodil le svojo osebno politiko. Obtožujejo ga tudi, da je odstopil s poti, po kateri bi moral hoditi. Kam se bodo njegovi nezvesti poslej obrnili, pa še ni znano ,..
Pred nekaj dnevi je na Sušaku skočila iz četrtega nadstropja na cesto 44-letna Katarina Jerkič. Bila je vzgojiteljica v neki družini. Pri njej so našli nemška poslovilna pisma in dokumente, iz katerih so uvideli, da je bila nesrečnica judinja, rojena v Salzbugu, in je pobegnila v našo državo. Da bi pa dobila državljanstvo, je našla 61 let starega delavca Jerkiča iz Prijedora, mu dala nagrado, da se z njo poročil, naikar je seveda takoj od njega odšla. S lem si je bila pridobila državljanstvo in pravico do bivanja. Tako «o storile še mnoge druge judinje,
«i si na drugačen način niso mogle pridobiti dovoljenja za bivanje.
5. dan zasedanja banskega sveta
Vremensko poročilo
Ljubljana, 21. febr.
Včerajšnja dopoldanska razprava o poročilu tehničnega oddelka in poročilu o elektrifikaciji je bila obsežna. Skoraj vsi člani banskega sveta so se zavzemali za večja javna dela in za ureditev številnih cesta v svojih okrajih. Predlagali so dalje regulacijo rek in hudournikov. Mnogo želja je bilo izraženih tudi glede gradnje vodovodov, zlasti pa glede belokrajin-skega in suhokrajinskega vodovoda. Mnogo je bilo govora o elektrifikaciji, kajti vsi govorniki so izrazili željo, da bi se v njihovih okrajih električno omrežje povečalo in da bi mnogi novi kraji dobili električno razsvetljalo. Načelnik inž. Rueh je k izvajanjem in kritikam pripomnil, da ima banovina v imetju Kranjskih deželnih elektraren lepo premoženje in vodi dobro gospodarstvo, kajti doslej še noben davkoplačevalec ni plačal nobenega zneska za pokritje morebitnih izgub pri KDE. Posebno so se za elektrifikacijo zavzemali zastopniki severnih štajerskih okrajev.
Socialni oddefek
Ljubljana, 21. februarja
Bansko zasedanje se je danes ob pol devetih nadaljevalo. Po banovem pozdravu so takoj prešli na dnevni red, ki je obsegal danes poročilo načelnika oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Poročilo je podal načelnik g. Kosi.
Načelnik je izvajal, da so zunanjepolitični dogodki precej vplivali na socialnopolitično delo banske uprave. Izredne razmere, da so povzročile občutno pomanjkanje, ki se stopnjuje iz dneva v dan. Med tiste, ki so v svojem gospodarstvu navezani na stalne plače in mezde, spada zlasti najnižje in nižje nameščenstvo, zaradi česar vprav ti sloji naraščanje draginje najresneje občutijo. Življenjska preskrba vseh teh pomoči potrebnih nalaga javni socialnopolitični službi najtežjo in najbolj odgovorno nalogo. Zaradi malih razpoložljivih sredstev bo mogla banska uprava lečiti samo najhujša socialna zla. Odsek za socialno politiko in narodno zdravje je imel na razpolago v rednem proračunu za splošno socialno skrbstvo din 1,775.000, iz bednostnega sklada pa 4,400.000 din. S temi sredstvi nikakor ni bilo mogoče ugoditi vsem raznovrstnim socialnim potrebam. Izkustvo je pokazalo, da je redni banovinski proračun za obsežno socialno skrbstvo, ki ga zahteva današnji čas, odločno premajhen in v vsakem oziru nezadosten.
Zaščita otrok in mladine
Nato se poročilo dotakne perečega vprašanja zaščite mladine in otrok. Mladinsko skrbstvo se deloma izvaja v banovinskih domovih, deloma pa s pomočjo karitativnih organizacij in se pomočjo družinske vzgoje. Zdravstvena zaščita otrok se izvaja tako, da se oddajajo slabotni otroci v zdrave gorske okraje na deželo v rejo, v času šolskih počitnic pa v razne kolonije. Banovina vzdržuje dva dečja domova: v Ljubljani in v Mariboru. Prvi ima prostora za 30, drugi pa za 130 oskrbovancev. V Cernečah pri Dravogradu je še poseben zavod za vzgajanje in poboljsevanje deklet v starosti od 14 do 18 let. Skupno je sedaj v oskrbi v obeh domovih in v podeželju 428 otrok. Več otrok ima banska uprava tudi v oskrbi pri raznih zasebnih dobrodelnih zavodih. V preteklem letu je bilo tako oskrbovanih 75 otrok. Pospešuje pa se tudi vzgoja otrok pri dobrih in zanesljivih rednikih na deželi. Tako oskrbovanih je bilo v lanskem letu 194 otrok. V letu 1940. je banovina 34 najrevnejšim otrokom preskrbela brezplačno vzgo-jevalnino. Važno je^ zlasti vzdrževanje počitniških kolonij in okrevališč, kamor pošilja banska uprava slabotne in bolehne otroke. V letu 1940. se je na takih kolonijah zdravilo 528 otrok. Razen tega je bilo raznim društvom za izvedbo kolonij darovanih 58.000 din. Za oskrbo otrok siromašnih rudarjev z Westfalskega v počitniški koloniji na Zabreški planini je izdala banovina 30.000 din. Za obdaritev otrok za božič je bilo nakazanih sredstev iz bednostnega fonda raznim društvom 34.500 din, prosvetnemu oddelku za obdaritev de-ce z obleko in perilom vsota 200.000 din.
V	pogledu socialne in zdravstvene zaščite odrasle mladine je važno tudi delo za preskrbo vajencev. Vajenci se vzdržujejo v Vajenških domovih v Ljubljani in Mariboru. Prav posebno je potrebno podpirati sinove siromašnih delavcev in kočarjev z dežele, ki imajo veliko število nepreskrbljenih otrok. Povsem naravno je, da je socialno skrbstvo osredotočeno na mladinsko skrbstvo.
Brezposelnost — podpore
Največja brezposelnost vlada med sezonskimi delavci, zlasti med poljedelskimi, ki so prej hodili v inozemstvo. Med sezonci so najbolj udarjeni stavbinci. Banska uprava je skušala s sredstvi bednostnega sklada številne brezposelne vsaj de-
SPORTNE vesti Zmaga našega hokejskega moštva v Ga-Pa
Drugi nastop naše hokejske reprezentance v Garmischu je prinesel našim hokejistom prav lep uspeh. Premagali so reprezentančno moštvo Amsterdama s 4:2 (2:0, 2:0, 0:2).
Naša reprezentanca je tudi včeraj nastopila v isti postavi kakor dan prej proti Švicarjem. Naši so zaigrali prav dobro in so zlasti v prvih dveh tretjinah igre povsem prevladovali na ledeni ploskvi. V tem dolu igre so tudi naši dali 4 gole. Sele v tretji tretjini igre so se Holandci malo bolj razgibali in dali našim, ki so očitno še čutili igro s Švicarji, dva gola. Celoten uspeh naše reprezentance je 4:15 in zato ni pričakovati, da bi Jugoslavija v tem hokejskem turnirju prišla do finalnih tekem.
Popoldne sta se v letnem stadionu srečali reprezentanci Madžarske in Slovaške. Po uspešni igri Slovakov proti Nemcem so vsi pričakovali, ž« bodo Slovaki nudili Madžarom velik odpor.
1	ričakovanja pa se niso izpolnila. Madžari so bili ves čas igre gospodarji na igrišču in so Slovaki igrali le podrejeno vlogo. Madžari so zmagali z rezultatom 6:0.
Zvečer sta igrali moštvi Švedov in Italijanov. Z rezultatom 10:3 so zmagali prav dobri Švedi. Italijani so Švedom nudili odpor le v prvi tretjini igre, potem pa so popolnoma popustili in Švedi niso imeli težkega dela.
Pred finalnimi tekmami tega turnirja se danes še srečajo Holandska in Švica, Italija in Romunija ter Nemčija in Madžarska.
Snoči je nastopila s svojim programom tudi naša državna prvakinja Silva Palmetova. Pred polno zasedenim zimskim stadionom je plesala svoj kmečki ples in je žela za svoj odličen nastop živahuo odobravanje.
loma zaposliti. Oddelek za socialno politiko je v ta namen izdal iz bednostnega sklada 250.000 din. Milijonske vsote pa je razdelil iz tega sklada za javna dela tehnični oddelek, ki se temi krediti razpolaga.
Banska uprava je raznim dobrodelnim društvom, ki imajo namen podpirati siromake, izdala 1,691.148 din. Precej podpor pa je banovina izdala občinam za podporo občinskim revežem, raznim siromakom, za zdravljenje obolelim siromakom. Za vse to je banovina izdala 2,461.148 din.
V letu 1940 je bilo prebivalstvo naše banovine močno prizadeto po poplavah in toči. Tvarna škoda je znašala 45,353.000 din. Zaradi nesreč pri živini, po požaru in drugih nesrečah je nakazala banska uprava prizadetim 415.785 din podpor.
Izseljenstvo
V letošnjem letu je izseljenstvo močno nazadovalo. V čezmorske kraje se je izselilo le 15 oseb, v evropske države pa se je odpeljalo 1835 oseb. Vzrok tako majhnega izseljevanja je svetovni položaj. Iz evropskih držav se je vrnilo 741 oseb, iz čezmorskih držav pa le 4 osebe. Siromašnim izseljenskim povratnikom je bilo izdanih 213 podpor v znesku 22.140 din. Raznim društvom in ustanovam, ki skrbijo za izseljenstvo je bilo nakazanih 171.825 din.
Bolnišnice in hiralnice
Banovinski zdravstveni zavodi razpolagajo v celoti s 1960 posteljami. Banovina ima 7 bolnišnic.
V	banovinskih bolnišnicah naraste na leto okroglo 597.000_ oskrbnih dni za bolnike in 182.000 oskrbnih dni za režijsko osebje. Število oskrbnih dni se je v letu 1940. dvignilo za več kot 100.000, kar dokazuje, kako zelo čezmerno so naše bolnišnice obiskane.
V banovinski lasti in upravi sta dve hiralnici v Vojniku in Ptuju. Obe sta stalno zasedeni. Na vso moč je treba pospeševati akcijo, da prično občine same bolj živo sodelovati pri starostni preskrbi siromašnih občinov z ustanavljanjem občinskih hiralnic.
Pri ohranjevanju in pospeševanju ljudskega zdravja sodeluje banovina po svojih najboljših močeh z zgradbo vodovodov, higienskih vodnjakov, kopališč, naselij, kapnic in vodnjakov z zajetjem in asanacijo studencev. Zatiranje nalezljivih bolezni se izvaja strogo po določilih zakona. Nalezljive bolezni se niso niti mogle razširiti, ker so bile že v kali zatrte. Protijetično borbo izvaja banovina s sodelovanjem zasebne pobude. V banovini deluje 19 protijetičnih dispanzerjev, ki dosegajo odlične uspehe. Za vzdrževanje teh ustanov je banovina prispevala 150.000 din.
Odsek za invalidsko zaščito je začel takoj z akcijo za postavitev nove državne protezne delavnice. Namerava pa zgraditi nov dom. Parcela je že kupljena in tudi kredit za zgradbo je že odobren (4 in pol milijona din). Gradnja se bo v kratkem pričela. Siromašnim invalidom in vojnim sirotam je bilo nakazanih 100 podpor v znesku
10.000	din. V Dolenjskih Toplicah se je zdravilo iz invalidskega sklada 206 invalidov v drugih zdraviliščih pa 20.
Kraj	Barometer-sko stanje	lempe- ratura » e		g- •3« a: “*	I ♦- 1 cc •57 S-	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		a eS	CG • ^ Uš c « E				| m/m |	vrsta
Ljubljana	742-0	6-0	1-8	96	10	sw,	23-1	dež
Maribor	/4J-7	5-0	3-0	90	10	0	12-o	dež
Zagreb	752-0	9-0	0-0	9u	10	N,	1-0	dež
Belgrad	?54-C	140	3-0	80	6	SW,	—	—
Sarajevo	750-0	9-0	-rt.	80	10	0	l-o	dež
Via	753-8	7-0	7-0	90	10	SE,	—	—
Split	753-5	12-0	7-0	70	8	NE.	6-0	dež
Kumbor	755-5	13-0	6-0	80	10	NE,	22-0	dež
Žirje	754-4	7*0	5-0	80	10	NE,	51-0	dež
Dubrovnik	754-8	13-0	4-0	90	lo	NE,	16*0	dež
Vremenska napoved: Oblačno s padavinami, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena.
Zagorje
Samarijanski tečaj prireja gasilska župa v Zagorju. Tečaj je obvezen za vse članstvo gasilskih edinic zagorskega področja, dalje za članstvo ekip krajevnega odbora za zaščito pred napadi iz zraka, namenjen pa je tudi vsemu ostalemu prebivalstvu, ki ni pod vojaško obvezo. Tečaj bo predvidoma obstojal iz štirih predavanj g. banovinskega zdravnika dr. Slavko Gruma. Prvo tako predavanje bo danes zvečer ob pol 6 v inali dvorani Sokolskega doma v Zagorju. — Na ta tečaj prebivalstvo opozarjamo prav posebej! Vstopnine na tečaj nil
Jesenice
Slovesna otvoritev postajališč« Kočna. Delavsko železniško postajališče ne Kočni je bilo minulo nedeljo, 16. februarja slovesno odprto. Za vlak, ki je odhajal e Jesenic malo pred pol 3 popoldne, je čakalo na postajališču kljub slabemu vremenu silno veliko ljudi. Jeseniška Krekova godba je kljub snegu in dežju bila ob uri otvoritve že na kraju. Ko je vlak privozil in se ustavil, je najprej godba «a-igrala. Z vlaka je izstopil načelnik prometnega oddelka železniške direkcije v Ljubljani g. Podbregar, dalje bivši poslanec g. dr. Šmajd, zastopnik centrale ZZD g. Jan in drugi, ter mnogo občinstva. Ko je odigrala godba, je pozdravil vse navzočne zastopnike g Markič. Nato je g. načelnik Podbregar z nagovorom uradno odprl postajališče. Govorili 60 še: gg. dr, Šmajd, banski svetnik Arnež, Jan, zastopnik KID in predsednik ZZD v Gorjah Polda. Delavstvo je odkritosrčno hvaležno centrali ZZD in Delavski zbornici, ki sta začeli akcijo za to postajališče. Zahvala gre tudi železniški direkciji in progovni sekciji, ki tegotavlja postajališče. Poslopje postajališča sicer še ni zgrajeno, vefldar se je že začelo graditi in bo v doglednem času končano. Važno je itak najbolj to, da delavci za javorniško tovarno morejo na tem kraju izstopati in vstopati na vlak.
Koledar
Danes, petek, 21. februarja: Feliks, škof.
Sobota, 22. februarja: Sv. Petra st.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-ševa c. 43; mr. Turnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7:
Drevi bo ob 20 v mali Filharmonični dvorani koncert na dveh klavirjih. Izvajata ga. Osterc Marta in Silva llraševec. Vstopnice v Matični knjigarni.
Prijetno vas bo zabavala frančiškanska prosveta v nedeljo ob 5 in pustni torek ob 8 s komedijo in z jjodbo in petjem »Veseli dane ali »Matiček ee ženit. Prisrčno se boste nasmejali, ko vas bo g. Podgoršek seznanil z svojimi najnovejšimi kupleti.
V	galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti, otvarjajo te dni trije naši umetniki razstavo svojih del, gvašev. temper, oljnatih slik, fresk, grafike in kipov. Prof. France Kralj, Fran Godec in Lakovič Vladimir, pripadniki treh zapovrstnih generacij, bodo občinstvu nudili prav zanimivo srečanje s svojim delovanjem, ter vpogled v tako različno umetniško dojemanje sveta kot ga morejo nuditi rodovi ekspresionizma, kolorizina in socialne grafike.
Ogled razstave, katere otvoritev bo v soboto, 22. t. m. ob pol 6 zvečer, prav toplo priporočamo. Vabila se ne bodo razpošiljala.
Absolventka nižje gimnazije e malo maturo in trgovskim tečajem, s primemo prakso, išče takojšnje zaposlitve. Prosilka je iz številne družine s 7 nepreskrbljenimi otroki. Oče je onemogel delavec brez zaposlitve. — Ponudbe na upravo »Slovenskega doma« pod »Pridna in poštena«.
XVI. prosvetni večer in zadnji v tej sezoni bo danes zvečer ob 8 v frančiškanski dvorani. Večer je posvečen slovenski narodni pesmi. Predaval bo g. prof. Ludovik Puš o tej zanimivi in aktualni tvarini pri nas. Pred in med predavanjem nastopi tudi zbor gojencev orglarske šole v Ljubljani, ki zapoje narodne fantovske pesmi. Predavanje pa bodo spremljale tudi skioptične slike. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da se tega večera v obilnem številu udeležii. kajti sedanji čas je nasproten narodni pesmi, moderni šlagerji so njeni največji sovražniki. Zavedajmo se, da je narodna pesem del naše samobitnosti. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta in v trgovini Sfiligoj.
Izgubil sem šop kljnčev od hotela »Balkan« na Sv. Petra cesti do frančiškanskega mostu. Prosim poštenega najditelja, naj jih odda v upravi »Slovenca«. Reven dijak.
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 20
Petek, 21. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Zaprta vrata).
Sobota, 22. februarja: »Šesto nadstropjem. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 23. februarja ob 15: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera — Začetek ob 20
Petek, 21. februarja: Zaprto. (Generalka).
bobota, 22. februarja: »Tri stare škatle'. Opereta. Premiera. Izven.
... Nedelja, 23. februarja ob 15: »Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. ■— Ob 20: »Tri stare škatle«. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 21. februarja: Zaprto.
Sobota, 22. februarja: Ob 20: »Caričine Amazonke«. Premiera. Red A.
Nedelja, 23. februarja: Ob 15: »Habakuka C 20: »Sumljiva oseba«. Znižane cene.
»Pridelujmo ved dobre zelenjadi!«
Ta klic velja v sedanjem času, ko je r hrano vse težje, vsem našim družinam, ki zmorejo vsaj košček zemlje.
Predpogoj za uspešno pridelovanje vrtnin pa je znanje, kako je treba z eno in drugo rastlino _ ravnati, kakšne sorte gojiti, kako in kdaj sejati, presajati in spravljati pridelek in se marsikaj.
Vsa ta navodila obsega knjiga z zgoraj navedenim naslovom, ki jo je spisal referent za vrtnarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani, nas znani vrtnarski strokovnjak g. inž. Ciril Jeglič.
Prikupna knjiga, tiskarna na finem papirju, obravnava na 132 straneh najprej »Splošna navodila« za ureditev in obdelavo domačega vrta, zatem pa pouk o pravilnem pridelovanju in najbolj priporočljivih sortah posameznih vrtnin, ki j ih opisuje v poglavjih: Kupusmic-e, korencmce in gomoljnice, solatnice, špinačnice, stročnice, plodovke (t. j. paradižniki, kumare itd.), čebulnice, trajnice in dišavna zelišča, /adnjo poglavje, pod naslovom »Kako bomo gospodarili«, je posvečeno navodilom za ure-d.tev vrtnega gospodarstva in pridelovalnega načrta v stremljenju z« čim donosnejšo izrabo zemlje.
... l*es®diIo spremlja in ponazoruje množica slik (103) najboljših sort vseh važnejših opisanih vrtnin.
. .Knjigo »Pridelujmo več dobre zelenjadi!« je izdala in založila Kmečka zveza v Ljubljani ter s tem pokazala svoje hotenje, praktično pomagati tudi pri kmetijsko-strokovnem napredku našega naroda.
V	primeri z obsegom in bogato vsebino je cena knjigi izredno nizka: v knjigarnah 1$ din, pri skupnih naročilih potom Krajevnih kmečkih zvez pa samo 12 din s poštnino vred.
P«
mm
Bombnik, g kakršnimi nemški letalci odhajajo ponoči nad Anglijo. Zdaj so jih celo počrniti, da
jih ne bi bilo mogoče tako hitro opaziti.
Slovenska straža je lani vestno skrbela za naše narodne postojanke
V	teku enega leta je >Sloven£ka straža« izvedla tri narodne zbirke. Dve zbirki sta bili namenjeni naši severni meji in ena kočevskim Slovencem. Pri obdarovanju je »Slovenska straža« upoštevala v prvi vrsti načela, da je treba potrebnega otroka izdatno obdarovati« ker le tako darilo zares nekaj zaleže.
Prvo obdarovanje ob severni meji
S	prispevki iz prve zbirke je »Slovenska straža« obdarovala 57 iol na severni meji. Razdelila je med šolske otroke 200 parov močnih zimskih čevljev, 275 kosov blaga za fantovske obleke, 236 kosov blaga za kompletne dekliške obleke, 50 izdelanih kompletnih fantovskih oblek, 312 kosov izdelanega fantovskega perila, nad 300 dekliških hlačk in srajčk, nad 200 parov nogavic in za vsako šolo primerno število zvezkov, svinčnikov in peres.
Poleg šol je »Slovenska straža« iz te zbirke podprla s posebnimi zneski in darovi še nekatere revne družine v posameznih krajih, in sicer v Gu-štanju, Gornji Radgoni, Vuzenici, Kotljah, pri Svetem Primožu na Pohorju, v Marenbergu, pri Svetem Juriju v Slov. goricah in Sv, Juriju v Prekmurju.
Vsega blaga je bilo pri prvem obdarovanju na severni meji razdeljenega v vrednosti nad 100 tisoč dinarjev.
Obdarovanje na Kočevskem
Iz zbirke za kočevske Slovence je »Slovenska strala« izdala za obdarovanje nad 20.000 din, z nad
27.000	din podprla razne narodnoobrambne usta-rtoV/e, s primernim zneskom je pomagala tudi idealnim akademičarkam, da so poleti pod vodstvom gdč. Kržičeve izvedle pomembno socialno narodnoobrambno akcijo otroških zavetišč na severni meji in na Kočevskem, 7000 din pa je »Slovenska straža« naklonila za knjige in potujoče knjižnice.
Obdarovani so bili otroci od 6. do 14. leta. Kraji, kjer so bili obdarovani, so bili porazdeljeni na sledečih šest večjih okolišev: Draga, Grčarice, Kočevska Reka-Štalcerji, Livold, Mozelj in Stara cerkev.
»Slovenska straža« je obdarovala na Kočevskem 220 otrok, upoštevala je tudi načelo, da obdaruje rajši manj otrok, a te tem izdatneje.
Drugo obdarovanje •b severni meji
Pri prvem obdarovanju so bile zlasti upoštevane šole v Prekmurju. To pot so pa prišli na vrsto v prvi vrsti kraji v Halozah in v Podravju. Omeniti moramo tudi, da so več drugih šol — to ^|mo po skupnem dogovoru — obdarovale tudi tkruge organizacije, med njimi CMD. »Slovenska straža« pa je letošnio zimo obdarovala te-le šole: Javorje, Koprivna, Lokovica, Holmec, Št. Danijel,
Strojna, Leše pri Prevaljah, Šelemberg, Prevalje, Sele pri Slovenjem Gradcu, Pameče, Črneče, Libeliče, Dravograd, Št. Jani pri Dravogradu, Trbo-nje, Vuzenica, Vuhred, Marenberg, Sv. Primož na Pohorju, Muta, Št. Jernej nad Muto, Sv. Trije kralji, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Brezno ob Dra-
vi,	Lehen, ŠL Lovrenc na Pohorju, Puščava, Selnica ob Dravi, Sv. Križ nad Mariborom, Limbuš, Tinje n$ Pohorju, Sv. Martin na Pohorju, Št. lij v Slov. goricah, Jarenina,. Marija Snežna, Runeč, Svetinje, Sv. Ana v Slov. goricah, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Gornja Radgona, Kapela, Negova, Radenci, Lokavec, Svečina, Sv. Anton v Slovenskih goricah, Vurberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Duh v Halozah, Sv. Andraž v Halozah, Zavrč, Sv. Barbara v Halozah, Makole, Sp. Sv. Kungota, Sveta Trojica v Halozah, Sv. Jurij v Slov. goricah.
Vsega blaga je bilo razdeljenega na 57 šol v vrednosti nad 82.000 din. Poleg tega so bili nekateri revni ljudje obdarovani tudi še v denarju.
Misel naše narodnoobrambne organizacije, da se priredijo redno vsako leto narodne zbirke za severno mejo in kočevske Slovence, je bila blagodejna. »Slovenska straža« je ž njimi izvršila veliko narodnoobrambno delo.
Tudi ob tej priliki se ponovno zahvaljujemo vsem darovalcem, tvrdkam in tovarnam, ki so nam darovali blago ali ga prodali po nižjih cenah. Naj jim gre zahvala zlasti v imenu obdarovancev, ki so se s solzami v očeh zahvaljevali na miklavže-vanjih in božičnicah za drove vsega naroda in pri tem živo občutili, da narod zares ni le prazna beseda.
Ko priobčujemo to - poročilo o narodnih zbir-kahkah, izražamo toplo prošnjo in željo, da se pri prihodnjih zbirkah »Slovenske straže« vsakdo še bolj zave svoje narodne dolžnosti in žrtvuje zares po svojih močeh.
Razstava »Lepo mesto«
Nemški dopisniški urad »Europa Service« je zadnjič sporočil, da bo v prvih mesecih letošnjega leta v Diisseldorfu odprta zanimiva razstava pod imenom »Lepo meskK. Na njej da bodo zastopana s svojimi načrti največja in najlepša nemška mesta, načrti, ki jih bodo začeli izvajati takoj, čim bo končana sedanja vojna. V zadnjih letih — nadaljuje to nemško poročilo — se je pokazalo, da je stanovanjsko vprašanje v Nemčiji postalo zelo pereče. Zaradi tega da so vse nemške občine že zdaj izdale potrebne ukrepe, da bi vsem družinam mogle vsaj po vojni nuditi prijeten dom. Isti namen, ki se kaže zlasti v nemški prestolnici in v Monakovem, namreč da se zgrade velika reprezentativna poslopja, ulice itd., da se lahko opazi tudi drugod. Nadvse zanimivi, pravi, da so ukrepi za olepšavanje mest. Pod tem da je treba razumeti daljnosežne ukrepe za »popravo grehov prejšnjih stoletij«, in sicer v tem smislu, da mesta ne bodo več tako neokusno zgrajena. Treba je tudi predelati nezdrave delavske stanovanjske okraje.
Starodavni Peruanci so bili izredno kulturni
Zakonsko zvezo so smatrali za dolžnost, novoporočenci pa so bili prvo leto zakona oproščeni vsakega dela
Južna Amerika je bila vedno svet velikih nasprotij. Po vlažnih in vročih dolinah so pred Kolumbovim prihodom v Ameriko živela plemena, k; 60 po temnih gozdovih živela skoraj tako kot kakšne živali. Kar-bi-si so bili povečini ljudožrci, divji Ji-varosi so prirejali love na človeške glave, Botokudi pa so krasili svoje obraze na ta način, da so si vtikali skozi ustnice neke vr6te obroče.
Nasprotno tem plemenom so na višinah ameriških Andov živeli drugačni ljudje. Bili so zelo omikani in so se prav po tem precej razlikovali od plemen, Id so živeli v nižje ležečih krajih. Peruanci, takoimenovani Inki, so obdelovali zemljo, 6e ukvarjali z živinorejo in so na gospodarskem polju prišli že do nekakšnega državnega socializma. Vedeli so tudi že, da je guan izvrstno gnojilo za njihova polja. Z velikim trudom 60 razširili rodovitna področja v ozkih dolinah in po strmih pobočjih.
Država starodavnih Peruancev je poznala uradniški stan, delavno službo kakor tudi socialno skrbstvo za starce in bolnike. Dokaj nenavadno za tedanje čase pa se zdi, da so smatrali zakon za dolžnost. Novnporočenci 60 bili v prvem letu zakona oproščeni vsakega dela.
Vrhovnemu poglavarju, Inku, so kot »Sinu sonca« izkazovali vse božanske časti. Za svojo pravo ženo si je Ink izbral sestro. Prepričani so bili, da na ta način ne bodo izumrli »sinovi sonca«. Soncu, edino priznanemu božanstvu, so služile v stari pe-ruanski državi sončne deve, ki so v samostanski osamljenosti predle krasne tkanine iz lamine dlake. Sončna deva je morala ostati zvesta svojemu poklicu, kajti drugače ji je pretila mučeniška smrt, prav tako pa tudi tistemu, ki jo je zapeljal. Enako je bilo življenje kraljevih zaročenk, ki so jih visoki uradniki izbrali izmed najlepših deklet v deželi. Zanje je bila zgrajena najlepša palača v vsaki pokrajini.
Inkova država je imela tudi lepe ceste. Že takrat jih je bilo 5000 kilometrov.
Še danes so v Peruju ohranjeni številni zidovi, žrtveniki in razvaline palač, ki pričajo o starodavni kulturi Inka — Peruancev in njihovih prednikov. Peru velja ea eno tistih dežel, kamor 6e učenjaki zelo radi zatekajo pri svojem znanstvenem raziskovanju. Pred 110 leti je vzbudil učenjak Eduard Po-ping v Evropi veliko zanimanje s svojimi nenavadnimi poročili. Mnogo nemških učenjakov je šlo po njegovih stopinjah. Reiss in Stubl, znana raziskovalca Južne Amerike, sta izkopala slovito pokopališče v Anconu ter s tem dvignila zaveso, za katero se je skrivala prej kultura ljudstva, živečega ob tej južnoameriški obali. Adolf Bastian, ki je bil pozneje
Kongres — posvečen obolelim sklepom
Nemško društvo za patologijo bo, kakor se je zvedelo iz nemških virov, priredilo od 7. do 9. aprila letos v starinskem, vseučiliškem in škofijskem mestu Wurzburgu ob Mainu svoj vsakoletni kongres. Na dnevnem redu bodo letos še prav posebno zanimiva vprašanja. Kongres bo namreč tudi v znamenju vojne. Na njem bodo zlasti obravnavali vprašanje obolenja sklepov, obolenja, ki so nastala zaradi poškodb, zlasti pa še primeri, pri katerih so vzrok obolenja rane, ki so jih dobili vojaki na bojnem polju. Poročajo, da bodo na kongresu govorili največji nemški patologi.
ravnatelj berlinskega muzeja, je zbral na svojem potovanju mnogo dragocenega gradiva o kulturi Inkov. Zelo zanimive stvari pa je napisal zdravnik Middendorf, ki je živel v teh krajih več desetletij. Njemu gre zahvala za besednjake in slovnico keču-anskega in aymarskega jezika. Borchersova odprava je bila prva, ki je prišla na 6763 m visoki hrib Hua-scaran in odkrila v neki dolini sledove izza časa Inkovega cesarstva. Doeringova odprava je prepotovala te kraje leta 1937—1939. Predvsem se je zanimala za stare grobove, v katerih je našla v lahkih lesenih krstah dragocene, dozdaj še nepoznane vaze z lepimi okraski. Neka lobanja je bila še pokrita s čelado z zlatimi okraski, kakršnih do tedaj tudi še niso nikjer drugod našli. V neki zelo mojstrsko izdelani krsti so odkrili mumijo mlade ženske, zavite v dragoceno tkanino, na kateri so bili upodobljeni bogovi in živali. Vse, kar je prof. Doering našel, je staro — tako cenijo — vsaj 1000 do 1500 let. Na 6vojem predavanju, ki ga je imel v Berlinu, pa je tudi povedal, da je starodavna kultura Inkov v Peruju dozdaj še velika tajna.
■:'4i ': ':f
Stvari —
ki so vsak dan na vrsti
Druge vrste gline
Biskvit je porcelan, ki ni prevlečen z glazuro. Rabi se za kipe, okraske in drugo.
Lončarsko ilo je sivorjave in sivorumene barve in mastna ter jako plastična glina. Služi za izdelovanje navadne glinaste robe. Testo iz dobro očiščenega ila predelujejo na lončarskih kolovratih s pomočjo centrifugalne (sredobežne) sile v lonce, sklede in igrače. Te žgejo pri nižji temperaturi nego porcelanko. Ker je porozna, jo prevlečejo s svinčeno glazuro. Iz tega so kuhinjske posode, pečnice, cvetlični lončki itd.
Sultnarsko ilo je svetlobarvna glina, ki vsebuje nekoliko magnezijevega oksida. Ker vpija maščobo, jo rabijo za odstranjevanje mastnih madežev s sukna in papirja.
Opekarska glina je navadna glina, ki ne sme Aneti apnenca, kateri se pri praženju spremeni v apno in škoduje opeki, ker se v njej na dežju in vlagi apno gasi. Tudi mora biti prosta korenin in drugih škodljivih primeri. Zato puste glino pred uporabo nekaj mesecev ali pa tudi celo zimo na zraku, da se zrahlja in da se izvrše potrebne oksidacije. Potem se glina namoči in z nogami ali s strojem pregnete in z raznimi modeli na strojih izmodelira, na zraku posuši in v opekarskih pečeh žari. Prostor vpeči, kjer pečejo opeko, je v obliki okroglo obokanega hodnika, ki se vije v strnjenem krogu okrog dimnika. Ima več vhodov, skozi katere vozijo opeko notri in ven. Zakuri se pri enem vhodu in s pomočjo ventilacije se ogenj premika po hodniku naprej. Še predno dospe okrog in okrog, je opeka ob prvem vhodu že pečena. Kurivo se nalaga odzgoraj skozi strop.
Ilovica. Ločimo jo od navadne gline po tem, da ima poleg železovih spojin primešan tudi apnenec in kremenjak.
Lapor je zmes gline in apnenca.
Fajansa ali majolika je čista glina, pomešana z apnencem in kremenjakom. Iz fajanse so n&r vadm krožniki, vaze itd. Prevlečeni so z glazuro iz emajla.	w
Glina oziroma ilovica je najvažnejša sestavina rodovitne prsti. V njej so rudninske snovi, ki jih rastline neobhodno potrebujejo.
um
Takšnih vozil se zdaj poslužujejo tudi v Holandiji, ker manjka bencina.
RADIO
Program radio lij ubij an a
Sobota, 22. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 V pisanem venčku se plošče vrte, z njih pa veseli napevi done — 12.30 Poročila in objave — 15 Napovedi — 13.02
V	pisanem venčku se plošče vrte, z njih pa veseli napevi dome — 14 Poročila in objave — 17 Otroška ura:	Striček	Matiček kramlja in
prepeva — 17.30 Otroško veselje (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Rad. ork. — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi in poročila — 19.30 Preženimo skrbi (plašče) — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Vombergar: Jaka se ženi. Iz življenja Jake Smodlake in njegovih. Izvajajo člani Rad. igral, družine, vodi inž. Pengov — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (Rad. ork.).
0 E N E B A L KR1VICK1*
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
»Če le kaj potrebujete: pomoči poslaništva, ali sicer koga, dajte mi sporočiti, jaz bom pa »poglavarju* napisal nekaj besedi.«
Svoje govorjenje je nabadal s takimi osebnimi namigi: »To sem zvedel naravnost od Stalina,« ali »Stalin mi je to povedal.«
Moža bi bil imel za bahača, zato sem povprašal pri svojem predstojniku v Moskvi, generala Bersinu, če je zanesljiv. Bersin mi je sporočil, da ni izmišljena trditev Tairova, da si je s Stalinom zaupen. Spadal je k oddelka, ki je med državljansko vojno bil pod Stalinovim zapovednistvom. Pozneje, okoli 1932, ga je Stalin prestavil v vojno ministrstvo, kjer je moral odpirati pošto vojnega ministra Vorošilova in drugih generalov.
Zdaj sem Tairova dobil v Tivoliju pri Rimu in sem takoj začel z vprašanjem o ponarejenih dolarjih.
Dejal sem mu:
»To v Berlinu je za zlodja zavožena štorija. Zelo se bojim, da se bo razvila v mednarodni škandal, da bo razgnala našo obveščevalno slutlio in da bo spravila v slabo luč tudi sovjetsko vlado.«
Tairnv je zmignil z rameni in odgovoril:
»Ničevo!«
Zanj je bila vsa reč odpravljena s to neprevedljivo rusko besedo. Jaz sem dejal:
»Ne čudite se, če boste nekega dne morali vsi to plačati z glavo. Taka stvar ne mine tako gladko. Naj je že to spletel kdorkoli, vsem nam je skuhal vročo juho.«
Tairov me je miril:
»Nikar ne skrbite za to. Tudi »poglavar« je ▼ kaši. Menda
vendar ne mislite, da bi se fantje ii Četrtega oddelka spuščali v tako reč, ne da bi Stalin vedel!«
Za trenutek mi je bilo, kakor da me je kdo treščil po glavi. Res je bilo, da bi Bersin nikdar ne tvegal takega posla, če mu ne bi bil Stalin izrečno dovolil. Toda vseeno sem so vrnil na svojo trditev in govoril:
»Če pustiva politična premišljanja, je ta posel bedast z denarnega 6tališča. Samo premislite: kolikor ponarejenih deviz je mogoče menjati na svetovnem trgu? Pomislite dalje, kaj velja delavnica in koliko se je treba napenjati, da spravite denar v promet. Menjava denarja je v naših časih zlasti vprašanje bančnega kredita. Gotovina ne seže daleč. Naj je to misel rodil, kdor hoče, v mojih očeh je samouk.«
Tairov je dejal:
»No ja, prav zaradi tega smo vendar v Berlinu kupili banko.«
»In kaj ste s tem pridobili. Banko ste plačali z dobrim denarjem. In koliko bi bila banka mogla ponarejenega denarja spraviti v svet, tudi če bi bila naprej živela. Kaj naši ljudje v Moskvi še vedno prav ničesar ne razumejo o svetu, v katerem živimo? Ali niso primerjali in tehtali stroškov i možnim dobičkom ter vnaprej mislili, kaj tvegajo? In kaj bomo zdaj storili? Mi smo tu v velikih nevarnostih in ■ ogromnimi stroški spletli obveščevalno mrežo, ta otročji načrt pa bo zdaj vse spodnesel!«
Tairov je priznal, da tudi on ne ve, kaj bi bilo v zadevi Sass
&	Martini treba storiti, poskušal je pa še naprej braniti načrt o ponarejanju denarja s tem, da se je skliceval na vedno pomanjkanje tuje valute spričo petletnega načrta.
Pravil sem mu o težavah, na katere smo zaradi nesposobnosti naših denarnih uradnjakarjev naletavali mi, skrivni agenti, ko smo menjavali pristni denar, ki so nam ga pošiljali iz Moskve. Včasih nam je sel prinesel cele svežnje bankovcev po pet sto dolarjev, druge dneve pa spet deset tisoč dolarjev v bankovcih po dolarju. Včasih so bankovci nosili celo še žig sovjetske državne banke. Že pri tem pristnem denarju je Človek dovoljkrat tvegal, da ga bodo pri menjavi ujeli.
Zdaj pa je Moskva skovala načrt, da nas bo preskrbovala s ponarejenim denarjem! To ni bilo za vse naše delo nič drugega, kakor
smrtna obsodba.
Tairova so moji dokazi omajali, da je popustil. Pritrjeval je:
»Morda imate prav, vsaj v kolikor gre za Evropo. A pomisliti morate, da so ta posel sprožili v prvi vrsti z ozirom na Kitajsko. Tja smo spravili milijone teh dolarjev in tam jih tudi potrebujemo.«
To mi je zaprlo usta, zakaj ničesar nisem vedel o razmerah na Kitajskem. Zato sva zadevo pustila do prihodnjega srečanja. Do tega je prišlo v Ostiji, novem pristanišču za Rim. Tam sem poskusil še enkrat, in to pot z več uspeha, prepričati ga, da moramo i vso rečjo nehati. Ta čas je odmev zadeve Sass & Martinija prihajal iz slehernega kota na zemeljski obli.
Berlinsko združenje bančnikov je javno svarilo pred ponarejenimi bankovci Združenih držav, ki se glase na sto dolarjev ter imajo v krogu sliko Benjamina Franklina. Popisovalo je več razlik med ponarejenimi bankovci in med pravimi, da bi olajšalo odkritje.
Berlinska policija je sporočala, »da so ti, stodolarski bankovci tako spretno ponarejeni, da jih dozdaj še nikdar ni odkrila nobena tuja banka,« in je po radiu razglasila svoje prepričanje, »da krožijo po Evropi in Ameriki milijoni dolarjev i« te ponarejene izdaje.«
23. januarja je prišlo sporočilo ii Ženeve:
»Uradniki ameriškega finančnega ministrstva so opozorili zvezno policijo v Bernu, da po Švici krožijo ponarejeni Btodolarski bankovci. Ti bankovci so posebno spretno ponarejeni.«
Naslednji dan je prinesel sporočilo iz Berlina:
»Dozdaj so odkrili okoli štirideset tisoč dolarjev v ponarejenih stodolarskih bankovcih. Policija je razpisala nagrado za ujetje Fischerja.«
26. januarja je »Associated Press« dala iz Havane na Kubi novico:
»Policija je v Havani ugotovila delovanje mednarodnega p°' narejevalskega kroga, ki je zadnji teden baje spravil v promet od pet in sedemdeset do sto tisoč dolarjev v ponarejenih bankovcih Zvezne rezervne banke Združenih držav. Bankovci so po sto dolarjev.
%a liimlmiMki tiskarae * Ljubljani iol* Kramarič — IsdajaielJ tat Jot* Sodja ~ Urednik Mirko Javornik ~ KokopUo* ne vračamo ~ »Slovenski dom« uhaja vsak delavoib oh 12 ~
V	ponedeljkih |e tntranjlk ~ Mesečna naročnina Je M din. ta Inotemstva 25 dl* •> Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno S dinarjev polletno 25 dinarjev celoletne M) dinarjev. Orndalilr*! Kopitarjeva allea 8/II1 » Uprara: Kopitarjeva allea 8. Ljubljana » Teleloa 10-01 d« 4005 ~ Podrololeet Maribor, Celje. Ptuj, Jesenice, Kranj. Rova mest«. Trbovlje.