Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
{
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXVI. - Štev. 15 (1797)
Gorica - četrtek, 12. aprila 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Izdana revolucija
Župnijska cerkev v Vrtojbi pri Gorici: Križani Slikal Tone Kralj
Pripovedujejo, da je cesar Konstantin Veliki pred odločilno bitko s tekmecem cesarjem Maksencijem videl na nebu znamenje križa z napisom: In hoc signo vin-ces - V tem znamenju boš zmagal. Zaradi tega da je cesar ukazal, naj se na vojaške znake njegovih legij doda znamenje križa. Tako so storili in Konstantinove čete so pri Milvijskem mostu blizu Rima premagale Maksencijeve. Konstantin je kot zmagovalec vkorakal v večno mesto pod znamenjem križa.
Naj bo to resnica ali legenda, dejstvo je, da je od tiste bitke dalje križ stopil zmagoslavno v Rim in potem po celotnem rimskem cesarstvu. S krščanstvom se je pozneje kot simbol kristjanov razširil po vsej Evropi in iz Evrope po vsem svetu.
PRVA NASPROTOVANJA
Toda zgodovina zopet priča, da je zmagoslavje križa kaj kmalu dobilo hude sovražnike. Med prvimi je bil cesar Julijan Odpadnik, ki je kmalu po Konstantinovi smrti začel preganjati kristjane in odstranjevati križe z javnih prostorov. Ko je v boju s Peržani izgubil bitko in bil smrtno ranjen (1. 363), je v obupu zajel nekaj svoje krvi iz rane, jo zalučal proti nebu z besedami: »Zmagal si, Galilejec!« Tako vsaj trdijo nekateri zgodovinarji.
Tudi ta prizor, naj bo resničen ali ne, priča, da je Kristusov križ zelo zgodaj naletel na sovražnike. Med njimi so bili posebno hudi muslimani. Kamor so razširili svojo oblast, so odstranili križ in na njegovo mesto postavili polmesec.
Na Balkanu so narodi prišli v stik z muslimani za časa Turkov. Ti so bili po veri muslimani in zato kruti preganjalci križa. Krščanski narodi pa so si v boju z njimi osvojili ravno križ kot svoj simbol. Zato je znano geslo hrvaškega ljudstva v boju zoper Turke: »Za krst častni i slobodu zlatnu.« Za križ in zlato svobodo.
NASPROTOVANJE SE NADALJUJE
Človek bi sodil, da so slični časi za nami, da je boj proti križu stvar srednjega veka, ki ga mnogi tako radi imenujejo »zaostali srednji vek«. Toda žal ni tako. Ravno tiste sile, ki se same nazivajo »napredne«, so podobno kot cesar Julijan napovedale boj križu in vsem svetim znamenjem. Te sile se danes zbirajo zlasti Pod znamenjem srpa in kladiva ter hočejo,
naj to znamenje stopi na mesto križa. To se je zgodilo najprej v Sovjetski zvezi za časa Stalina. Od tam se je pozneje z revolucijo razširilo na vse dežele, kjer se je uveljavil komunizem.
Tako smo npr. dobo uničevanja križev in svetih znamenj doživeli tudi na Slovenskem po zadnji vojni. Koliko križev in svetih znamenj so takrat uničili ali oskrunili fanatični stalinisti! O nekem takem znamenju piše Mirko Mahnič v knjigi »Klici«: »Prav na koncu Radencev v smeri proti Ormožu stoji znamenje, zidano v dvoje nadstropij. V treh stenah je po dvoje niš s freskami... Podobe so že močno obledele. Povrh pa so skoraj uničene, ker je nekdo streljal vanje: luknja pri luknji kakor na zidovih, h katerim so postavljali talce. Na steni, ki gleda na cesto, je v spodnji niši sv. Družina... Mariji, Jožefu in otroku Jezusu so razgrebli obraz in ga obmetali z gnojem, kaj vem — namesto obraza je le blatna pega. Barbarstvo pač. Ampak kaj — v značaju našega milega naroda je, da svetinje najprej ližemo, kmalu zatem pa brez težke vesti pljujemo vanje.«
Prof. Mirku Mahniču oporekam. Ni naš »mili narod«, ki skruni sveta znamenja, temveč so to storili nekateri fanatični stalinisti. Slična roba je prišla med nas od drugod, kakor je od drugod prišla tudi kletvina.
DOGODKI NA POLJSKEM
Tako se je po vojni in revoluciji godilo na Slovenskem. Počasi je pa režim prišel k pameti in sličnih stvari ne dopušča več. Nasprotno, grehe tistih časov skušajo popraviti, kolikor se popraviti dajo. Dopuščajo, naj verniki obnavljajo križe in kapelice, kjer je še mogoče.
Prav te zadnje čase beremo, kako so na Poljskem odstranili križe iz šolskih prostorov. To je delo režima; ljudstvo, študentje in starši se upirajo. Režim pa nastopa s silo kot je vajen. Poljski škofje so o zadevi izdali posebno pastirsko pismo, ki v njem zagovarjajo pravico, da se lahko moli in se izpostavljajo verski simboli na krajih, kjer se vzgaja mladina. Lech Walensa je izjavil: »Tukaj ne bo kompromisa in se bomo poslužili vseh dovoljenih sredstev, ker gre za naše otroke, za našo vest.«
Kakor Hrvati so se tudi Poljaki v zgodovini borili za križ in svobodo proti Tur-
Nedavno se je vrnil iz Nikaragve v Turin 28-letni Salvatore Napoli, ki je v tej težko preizkušeni državi preživel skoraj deset let. Kar je tam doživel, ga je nagnilo, da je ustanovil z nekaj prijatelji »Odbor za uveljavljenje človeških pravic v 'Srednji Ameriki«. Njegove izjave je pretekli teden objavil dnevnik »L’Avvenire«.
Leta 1972, kmalu po njegovem prihodu v Nikaragvo, je hud potres razdejal prestolnico Managuo. Tedaj je bilo na tisoče mrtvih. V začetku se je seznanil s Somo-zovo diktaturo. Oblast v deželi je imelo kakih 40 družin, vsakične volitve so bile ponarejene. Toda, dodaja, svoboda izražanja je bila precejšnja in hrane ni manjkalo. Tudi šolska vzgoja je imela krščanski pečat.
Leta 1979 je tako imenovana sandinistič-na revolucija sredi poletja pregnala So-mozo. Toda Sandino ni bil nikak komunist, boril se je le za pravice ljudstva. Današnja fronta narodne osvoboditve pa zlorablja Sandinovo ime. Namesto enega diktatorja, Somoze, jih je sedaj devet. Na oblast so prišli z lažjo in nasiljem. Ko se jim Joaquin Chamorro (izg. Čamorro), katoliški časnikar z demokratično nastrojenostjo, med ljudstvom zelo priljubljen, ker se je s pogumom v svojem časopisu spoprijel s Somozovim režimom in bil tudi zaprt, ni hotel pridružiti, so ga ubili, za umor pa obtožili Somozov režim. Računali so, da enkrat odstranjen Chamorro, bi lahko dvignili narod zoper diktatorski režim. In so tudi uspeli.
Bil je nato priča, kako je začela priha-hajati pomoč s Kube in je sandinistični režim orožje pošiljal naprej levi gverili v El Salvadorju. Govoril je s premnogimi od ljudstva. Vsi so mu ponavljali: v Nikaragvi ni več svobode. Kdor ne misli kot onih »devet«, ga razglasijo za agenta ameriške obveščevalne službe CIA in zaprejo. Revščina je vedno večja. Nikaragva, svoj čas izvoznik riža, fižola, kave, sira, mesa in bombaža je danes v gospodarskem razsulu.
Kar se tiče protikomunistične gverile, je v neprestanem porastu. Laž je, da jo pogojujejo somozisti. Teh je samo 2 odstotka. Gverila deluje s severa in z juga.
V	teh dneh sta se obe skupini povezali v enotno nastopanje.
Režim si skuša podvreči Cerkev. Zato se zavzema za tako imenovano ljudsko Cerkev, ki pa jo podpira le 3 % prebivalstva. Obisk papeža je močno okrepil krščansko zavest vernikov. Imeli so občutek, da jim je prinesel svobodo. Že pred papeževim prihodom je bilo znano, da bodo sandinisti papeževo mašo izrabili za svojo propagando. Tako se je tudi zgodilo, toda množice, ki so jih oblasti držale proč od kraja prireditve, so z vzklikanjem izrazile svojo privrženost papežu. Škofje so zelo pogumni in ne molčijo. Tako so v
kraju Juigalpa sandinisti s kamenjem napadli škofa Vega, ker je javno ožigosal zločine in krivice sedanjega režima.
Napoli zaključuje svoje poročilo: »Prepričan sem, da se bo ljudstvo kmalu dvignilo zoper nasilnike. Režim je v vedno večjih težavah, ne bo več dolgo trajal. Prav zato se je treba pripraviti na trenutek, ko se bo zrušil. Praznino, ki bo nastala, bo treba napolniti z novimi ljudmi. Upajmo, da bodo to pot to resnični demokrati in dosledni kristjani.«
Besede priznanja Sev. Ameriki
Novi veleposlanik ZDA pri Apostolskem sedežu William Wilson je pretekli ponedeljek predložil sv. očetu poverilne listine. Ob tej priložnosti je sv. oče naslovil nanj besede, ki so bile polne priznanja za vlogo ZDA v današnjem svetu.
Sv. oče je med drugim dejal, da sedanji svetovni položaj v mnogočem zavisi od načina, kako vrši Sev. Amerika svoje poslanstvo služenja človeštvu. Tako Apostolski sedež kot moralna velesila kakor ZDA kot tehnična se morata soočati s problemi, ki zadevajo ves svet: oboroževalna tekma, zatiranje slabotnih, lakota, reveži, begunci, kršenje človekovih pravic.
V	vsem tem obstaja med obema tesna vzporednost. Sv. oče je zaključil svoj govor z željo, da ostane Sev. Amerika zvesta sama sebi, ko gre za načela vere in morale ter za pomoč svetu, ki potrebuje miru in pravice, ki je lačen in željan bratske ljubezni.
Prepovedani procesiji
Odnosi med katoliško Cerkvijo na Hrvaškem in med sedanjimi oblastmi sicer nikdar niso bili preveč prisrčni, toda zadnje čase se režim niti ne prizadeva, da bi prikril svojo protiversko usmerjenost. O tem pričata prepovedi dveh procesij, ki bi se mirno lahko vršili, če bi bilo s strani oblasti malce dobre volje.
Sremska Mitroviča je znano mesto v Sremu in leži na kraju, kjer je bilo za časa Rimljanov mesto Sirmium. V očeh jugoslovanskih komunistov je neke vrste sveto mesto, saj so za časa kraljevske Jugoslavije prenekateri komunisti v tamkajšnji jetnišnici prestajali svojo kazen. Cerkveno spada to mesto pod škofijo Djakovo, ki je del hrvaške cerkvene province, upravno pa pod avtonomno pokrajino Vojvodino, ki je del SR Srbije.
V	nedeljo 18. marca ije bila najavljena v Sremski Mitroviči procesija, ki naj bi se je udeležila tudi kardinal Kuharič iz Zagreba in apostolski pronuncij iz Beograda msgr. Cecchini. Toda procesija se ni mogla izvršiti, češ da bi se mogla Ku-haričeva navzočnost politično razlagati kot zahteva, da spada Srem ne pod Vojvodino temveč pod Hrvaško, kar bi lahko pri Srbih povzročilo jezo in nevoljo.
Druga procesija, za katero oblasti niso dale dovoljenja, pa je bila na programu ob škofijskem evharističnem kongresu v Dubrovniku v zvezi s svetim letom odrešenja. Oblasti so prošnjo župnika iz Stona odbile pod pretvezo, da je znotraj cerkve dovolj prostora za vse in da se tudi procesija na čast sv. Blaža, zavetnika mesta vedno vrši znotraj cerkve, čeprav se je udeleži več tisoč vernikov.
Udar po diktatorjevi smrti
kom in Rusom. V teh bojih so bili večkrat premagani, toda križ, Cerkev in krščanska kultura so jim ostali v dnevih najbolj temnega suženjstva. Z njihovo pomočjo so se ohranili kot narod. Križ jim ni samo simbol vere, temveč tudi narodnosti in svobode. Le tako moremo razumeti njihov odpor zoper odstranjevanje križev z javnih prostorov. Režim se je pa postavil v službo ateizma ter sovjetskega imperializma. Zaradi tega so mu na poti križ in sveta znamenja kakor povsod, kjer kak režim sede na oltar na mesto božanstva. Tako je bilo, tako je, kot je bilo napovedano: »Ta bo postavljen v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo« (Lk 2, 34).
Vendar ostaja vprašanje, ali je režimom sličen ideološki konflikt v korist in pomoč pri njih oblasti. S svojim nasiljem nad vestjo državljanov si namreč odtujujejo njih simpatije in podporo tako, da jim nazadnje ostanejo le še bajoneti in zapori. Ali je modro in pametno takšno vladanje, naj odgovorijo zagovorniki diktatur in partijskih režimov.
K. H.
Gvineja je država v Zahodni Afriki. Meri 245.857 kv. kilometrov, malo manj od Jugoslavije. Od ver prevladuje islam, krščanstvo je le slabo zastopano. Gvineja je članica konference islamskih držav in neodvisna od 2. oktobra 1958. Najprej se je imenovala demokratična republika, po letu 1978 pa ljudska revolucionarna republika. Od začetka pa do nedavne smrti je bil predsednik države Seku Ture.
Ta mož je bil svojski proizvod Afrike potem ko se je osvobodila kolonialnega jarma. Bil je ves čas edini vodja dovoljene gvinejske demokratične stranke. Ta je določala kandidate za parlament, ki je štel 150 poslancev. Značilno za Tureja je bilo, da je bil obseden od misli, da se venomer pletejo zoper njegov režim zarote in atentati. Teh naj bi bilo v zadnjih dveh desetletjih, resničnih ali umišljenih, vsaj za ducat. Vsaka je dobila svoj poseben naziv, npr.: zarota pokvarjenih intelektualcev in dekadentnih (1960), zarota marksističnih učiteljev (1961), zarota malih trgovcev (1964), zarota velikih trgovcev (1965), zarota pete ikolone (1970). Dne 22. novembra 1970 je prišlo do poskusa izkrcanja belih plačancev (zlasti francoskih) in gvinejskih političnih emigrantov, ki pa ni uspel. Zadnji znani poskus atentata na Tureja je bil 15. maja 1980, ko je odhajal na partijsko zborovanje. Nanj sta bili vrženi dve ročni bombi. Ena je eksplodirala in ranila 30 ljudi.
Razkrivanju teh zarot so po navadi sledile obsežne čistke v vladi, v vodstvu stranke, v vojski, pa tudi med prebivalstvom. Žrtev je postal tudi nadškof Ci-dimbo v prestolnici Konakri. Bil je najprej obsojen na smrt, nato pomiloščen na dosmrtno ječo. Po posredovanju Vatikana je mnogo let kasneje lahko zapustil državo. Po deželi je bilo raztresenih 15 taborišč, v katerih so izginjali ljudje.
Vse to nasilje je povzročilo, da so ljudje trumoma .bežali iz Gvineje. Računajo, da je v tujini kar dva milijona od šestih milijonov, kolikor Gvineja šteje prebivalcev. Odšli so tako iz političnih kot gospodarskih razlogov. Največ se jih je zateklo v sosednji državi Senegal in Slonokoščeno obalo, kakih 50.000 pa jih živi v Zahodni Evropi.
Gvineja je tretji svetovni proizvajalec
boksita, iz katerega se prideluje aluminij, toda gospodarsko je med 35 najmanj razvitimi državami na svetu. Seku Ture je uvedel neke vrste socializem, ki se je odlikoval po korupciji in popolni odsotnosti pobude na delovnem področju.
Zakaj smo vse to napisali? Da pokažemo, kam vodijo take osebne diktature. In da opozorimo na dvoličnost sredstev javnega obveščanja, ki so Tureja vedno obzirno obravnavala, ker je bil »napredno« usmerjen, vodil politiko »neuvrščenih« in zlasti: imel je dobre odnose s Sovjetsko zvezo. Vsaj do nedavnega, ko je odkril, da ga ta velika »prijateljica« nerazvitih narodov nesramno izkorišča.
Seku Turejevo diktatorsko vladanje se je nenadoma izteklo 26. marca letos, ko je v Clevelandu (ZDA) umrl za srčnim napadom. Prenesli so ga v Konakri. Ni se še dobro polegla zemlja na njegovem grobu, ko so 4. aprila vojaki izvedli udar zoper njegovo ožjo skupino, razpustili stranko in parlament, izpustili politične zapornike na svobodo in ustanovili 18-član-ski odbor narodne obnove. Obenem je vojska aretirala vse ministre bivše vlade.
Vojaški odbor za obnovo je objavil razglas, v katerem je rečeno, da je prevzel oblast v državi z namenom, »da postavi temelje resnični demokraciji in da bi v bodoče ne prišlo več do diktature osebnosti«. Vojaki tudi obtožujejo svojce in sodelavce Seku Tureja, da so si »umazali roke s krvjo številnih nedolžnih ljudi in da so krivi splošne korupcije v vladi in njenih ustanovah«. Vojaški odbor na koncu poudarja, da bodo »rehabilitirali vse trpine iz minulih 26 let«, ko je bil Seku Ture na oblasti.
Vojaški odbor je tudi objavil svoj program desetih točk. Tako v bodoče ne bo nihče preganjan zaradi svojih idej, zagotavlja se osebna varnost, pravica svobodnega gibanja, zasebna lastnina in pobuda; gospodarske strukture bo treba reformirati, da se doseže gospodarska obnova.
Na splošno so državni udari nekaj, kar je treba obsoditi. Toda udar zoper diktaturo, da ljudstvo spet zaživi v svobodi, je gotovo treba pozdraviti. Ostane pa vedno neki če: če bodo vojaki zvesti svojim obljubam. To pa bo pokazala že bližnja bodočnost.
Kraljeuo znamenje križ stoji
Srečanje škofa Bellomija s slovenskimi duhovniki
Ohraniti je treba enotnost dežele Furlanije-Julijske krajine
Pastoralni obiski po tržaških mestnih župnijah so že za nami; g. škof se je ob tej priložnosti med drugim osebno seznanil tudi s stvarnostjo slovenskih verskih skupin v mestu. A potreben je bil še poseben sestanek, da bi skupno s škofom obravnavali svojske probleme.
Sobratom in škofu sem predlagal to srečanje, ki se je uresničilo v sredo 21. marca; prisoten je bil tudi škofov vikar dr. Lojze Škerl. A preden govorimo o srečanju samem, si postavimo pred oči stanje slovenskih duhovnikov v mestu, da bomo imeli zbrane razne podatke.
V mestu deluje zdaj 9 slovenskih duhovnikov: dva (gg. Franc Zlobec in Silvo Šuligoj) živita bolj zasebno življenje, a vedno na razpolago svojim sobratom, ostali pa v neposrednem dušnem pastirstvu.
V Trstu je slovenska služba božja v 11 cerkvah, poleg pastoralnega središča v ul. Risorta 3. V Rojanu, pri Sv. Ivanu, v Skednju in pri Sv. Jakobu je celotna dušnopastirska oskrba z vsakdanjo mašo in duhovnik prebiva v kraju (razen pri. Sv. Jakobu), v ostalih cerkvah je le nedeljska maša. V posameznih župnijah pa je položaj sledeč:
Za slovenske vernike v Barkovljah skrbi od lanskega leta dalje g. Albin Grmek, ki je obenem župnik na Kontovelu; on vodi tudi radijsko oddajo »Vera in naš čas«.
V Rojanu deluje od 1952 g. Stanko Zorko, ki med drugim od 7. marca 1965 skrbi za nedeljsko mašo, katero prenaša radio Trst A ter skrbi za poduredništvo »Katoliškega glasa« za Trst. Leta 1961 je zgradil Marijin dom z dvorano.
V cerkvi Novega sv. Antona mašuje dr. Jože Prešeren od leta 1945, obenem skrbi za Marijin dom v ul. Risorta 3, katerega je leta 1969 preuredil in zadnje čase vodi še župnijo v Trebčah.
Pri Sv. Ivanu deluje od leta 1981 g. Milan Nemae, duhovnik koprske škofije, obenem mašuje vsako nedeljo za slovenske vernike v Podlonjerju. V župniji pomaga še g. Peter Šorli, tu že od leta 1945; Marijin don z dvorano je zgradil leta 1968.
Salezijanec g. Stanko Živic skrbi za nedeljsko mašo v cerkvi sv. Vincencija od
Preteklo nedeljo se je zbralo v baziliki sv. Petra 16.000 vojakov, vsi v uniformah iz 24 držav. Jasno je, da ni bilo nobenega iz držav s komunističnim režimom. Z vojaki so prišli tudi njihovi svojci. Navzoči so bili trije obrambni ministri: italijanski, portugalski in paragvajski. Med vojaki je bilo videti tudi 200 italijanskih članov bivšega mirovnega zbora v Libanonu.
Vsi ti vojaki so prišli v Rim, da opravijo jubilejno romanje. Sv. oče jih je bil vidno vesel, v pridigi pa si je zastavil zlasti dvojno vprašanje: je moč biti obenem dober vojak in dober kristjan in ali se da služiti stvari miru z orožjem v rokah.
Na prvo vprašanje je odgovoril: če vojak želi služiti miru, pospeševati pravičnost in premagati smrt z ljubeznijo, gotovo uresničuje krščanski ideal služenja in bratstva. Na drugo vprašanje pa je dejal, da se da tudi z orožjem krepiti mir, če to orožje služi za vzpostavitev prekršenega reda v družbi in za preprečitev teptanja človeških pravic. Toda vse to kliče po neki mednarodni oblasti s priznano pristojnostjo, ki razpolaga s primernimi silami za izvedbo tega poslanstva. Tudi je treba dati pred uporabo orožja prednost političnim razgovorom. Ti morajo sloneti ne na čustvih, ampak na trezni presoji, na prepričevanju, na medsebojnem spoštovanju in na zadostnih
leta 1980. Tamkajšnji Slovenci imajo svoje zbirališče »Ognjišče« od 1968. G. Živic skrbi tudi za slovenske vernike pri salezijancih na Istrski ulici od 1978. Od začetka (1946) je skrbel zanje g. Anton Resen, ki še živi v župniji.
Za slovenske vernike pri Sv. Jakobu skrbi g. Marij Gerdol od 1980, a njegova glavna skrb je Pastoralno središče v ul. Risorta 3, nastalo istega leta. Po zaslugi g. Silva Šuligoja so dobili Slovenci pri Sv. Jakobu svoj dom lata. 1972.
V	Škednju deluje od 1953 g. Dušan Jakomin, ki skrbi od 1977 obenem za slovensko nedeljsko mašo na Kolonkovcu. Dom Jakoba Ukmarja v Škednju deluje od 1964.
Za slovenske vernike pri Sv. Ani skrbi p. Vittorio Antollovich, po rodu Hrvat.
Slovenski mestni duhovniki imamo za seboj težke preizkušnje. Župnija nam ni dala nobene podpore ob zidavi raznih domov in za druge potrebe.
Hvala Bogu je vse to za nami. Za finančne probleme moramo še poskrbeti sami, kar pomeni dajanje iz lastnega žepa ali pa prosimo ljudi za pomoč; župniki nam delno pomagajo.
Vse te in še druge probleme smo slovenski duhovniki predočili škofu, ki nas je poslušal z razumevanjem in bo pomagal, kjer bo najbolj potrebno.
Urniki slovenske službe božje so še tesni in za nekatere malo primerni, kot so to zgodnje maše, a to je težko spremeniti.
Dušnopastirsko delo opravljamo s pomočjo raznih laikov, ki so ali v odborih ali pa v župnijskih svetih in se s temi večkrat sestajamo.
Morda se vsi premalo zavedmo važnosti slovenske službe božje in obenem vloge duhovnika v zamejstvu. Vloga Cerkve je postranska? Za nekatere morda, predvsem za tiste, ki bi jo radi postavili na rob. Toda prav razmere zadnjega časa dajejo Cerkvi novo (ali obnovljeno) nalogo in važnost. Saj se marsikje dogaja, da je cerkev edini kraj, kjer se Slovenci največkrat zbirajo, bolj ko v vseh društvih. Vse to kliče tako nas duhovnike kot vernike k še večji zavzetosti in nam nalaga novo odgovornost. Dušan Jakomin
mednarodnih jamstvih, ki bodo vsakomur vzela voljo po enostranski nadvladi. »Glejte,« je dejal sv. oče, »če se upošteva vse to, kar sem rekel, postane vaš poklic visoko moralen. Po tej logiki so kristjani prvi poklicani k temu, da premagajo skušnjavo nasilja ter se zavzamejo za mir in ljubezen.«
Hrvaški evharistični kongres
»Z narodnim evharističnim kongresom želimo slovesno skleniti naš devetletni jubilej "Trinajst stoletij krščanstva med Hrvati", ki smo ga začeli s slavjem v Solinu (1976)... S tem kongresom želimo zapeti radostni "Tebe, Boga, hvalimo” za dar odrešenja, ki je pred trinajstimi stoletji zasijalo našim pradedom in se od tedaj preliva v duše in zavesti vseh rodov našega naroda do današnjih dni. Ker je vse bolj očitno, da sv. očetu ne bo mogoče, da bi nas obiskal v tem letu našega jubileja, zato v svoje slavje vključujemo molitev, da se njegov, upajmo, skorajšnji prihod uresniči...«
To je med drugim zapisal zagrebški nadškof kardinal Kuharič v svojem razglasu za narodni evharistični kongres Cerkve na Hrvaškem. Potekal bo najprej po župnijah in po raznih skupinah vernikov, sklepno slavje pa bo 8. in 9. septembra v božje-potnem svetišču Marija Bistrica.
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je pretekli teden razpravljal o zakonskem osnutku Furlanskega gibanja o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije brez Gorice in Trsta. Ob koncu zelo napete in živahne razprave, v katero so posegli predstavniki vseh političnih skupin, je deželni svet z veliko večino sklenil, da se ne preide k razpravljanju o posameznih členih omenjenega zakonskega osnutka.
V razpravo je posegel tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka, ki je sicer priznal Furlanom pravico do večje avtonomije, vendar je zagovarjal enotnost dežele Furlanije-Julijske krajine. To predvsem s stališča interesov slovenske manjšine, ki je tako združena v eni sami upravno-politični enoti in se bori za enotno zaščito v okviru globalnega zaščitnega zakona.
Nato je deželni svet razpravljal o predlogu skupine svetovalcev PCI za ustanovitev posebne komisije deželnih svetovalcev in pravnih strokovnjakov za pregled sedanjega statuta in izdelavo možnih sprememb. Tudi v to razpravo je posegel dr. Štoka, ki je načelno soglašal, da je po dvajsetih letih potrebno izboljšati sedanji statut, a je zadevni predlog komunistov ocenil za preveč splošnega. Zato je predlagal, naj v takšno komisijo za pregled staituta prideta tudi dva slovenska predstavnika.
Ob koncu razprave je deželni svet soglasno sklenil, naj se razprava o predlogu ustanovitve takšne komisije nadaljuje v prvi stalni komisiji deželnega sveta.
Zasedanje AICE v Vidmu
V petek 6. aprila je bil v Vidmu sestanek AICE (italijanskega združenja evropskih občin) z namenom, da ustanovi deželni svet iste. Zasedanja so se udeležili predstavniki krajevnih ustanov naše dežele, še zlasti za izvolitev deželnega sveta združenja. Daljša izvajanja je imel nekdanji videmski župan Cadetto. Med člani državnega sveta AICE je bil tudi dr. Drago Štoka.
Na volitvah, ki so sledile, je bil izvoljen deželni svet AICE. V njem so predstavniki krajevnih ustanov, predlaganih s strani raznih strank. Za SSk je v deželnem svetu AICE dr. Andrej Bratuž, med revizorji pa dr. Aleš Lokar.
Prav v tem tednu pa je v Turinu vsedržavni svet AICE, kjer je udeležena tudi SSk.
Deželno tajništvo SSk
Prejšnji teden se je sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu je bilo še posebej vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine in koraki, ki so v tem smislu potrebni.
Predsednik Dolhar in tajnik Bratuž sta
■ Sv. oče je imenoval kardinala Časa-rolija, ki že sedaj vodi državno tajništvo (vatikansko zunanjo politiko), za svojega predstavnika kar se tiče oblasti in odgovornosti pri vodenju Vatikanske države. Brazilski kardinal Angelo Rossi, ki je bil do sedaj prefekt Kongregacije za širjenje vere bo odslej opravljal imovino Apostolskega sedeža, na njegovo mesto pa je bil imenovan nadškof Ryan iz Dublina na Irskem. Kongregacija za imenovanje škofov je bila izročena črnskemu kardinalu Gantinu, ki je bil dosedaj predsednik komisije »Justitia et pax« (Pravičnost in mir). V tej službi ga bo nasledil marsejski nadškof kardinal Etchegarray.
■ V Rimu je v starosti 79 let umrl na posledicah srčnega napada kurijski kardinal Paul Philippe, svoj čas prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve. Rodil se je v Parizu 16. aprila 1905, kardinal pa je postal leta 1973.
■ Do hude cestne nesreče je prišlo blizu Magente pri Milanu, kjer je avtobus, poln delavcev, namenjenih v službo, zdrknil s cestišča in strmoglavil v 15 metrov globok kanal Naviglio Grande. Trije delavci so izgubili življenje, 32 pa jih je bilo ranjenih.
■ Predsednik francoske republike Mitte-rand je na tiskovni konferenci ostal trdno na svojem stališču, da je treba železarsko industrijo preurediti, 27.000 njenih delavcev pa preusmeriti v druge dejavnosti, kajti ni napredka brez modernizacije. Za Mitteranda je državna pomoč francoskemu želevarstvu postala sod brez dna. Od leta 1966 do 1981 je bilo vloženih 60 milijard frankov ne da bi ob tem prišlo do kakega izboljšanja.
v glavnem poročala o posameznih pobudah in akcijah, ki jih je stranka v tem času podvzela. Govor je bil tudi o pripravah na evropske volitve, na katere se je treba resno pripraviti.
Deželno tajništvo je nadalje razpravlja-
lo	o položaju v glavnih in krajevnih upravah, s posebnim ozirom na razplet vprašanja na Tržaškem. Poleg tega je pozitivno ocenilo delovanje in nastope predstavnikov SSk v proračunskih razpravah in vključitev vprašanja o zaščiti Slovencev v razne politične dokumente.
Popačeno predstavljanje domovine
V	Kulturnem domu v Gorici, ul. Brass, je bilo v soboto 7. aprila srečanje dijakov slovenskih srednjih šol pod naslovom »Spoznajmo svet in domovino«. V resnici pa se je vse vršilo v duhu komunistične propagande, o našem slovenskem svetu in domovini pa prav nič ali bore malo.
Tako komunistično zapeljevanje naše mladine je obsodbe vredno in treba je opozoriti tudi vodstva naših šol, naj ne dovolijo, da se mladino poučuje in napeljuje na krivo pot nenarodne vzgoje!
Videmski škof je rekel beneškim Slovencem, naj odkrivajo dar, da so Slovenci; kardinal Konig je rekel dunajskim Slovencem, da domovino predstavlja družina. Slovensko družino predstavlja torej slovenska družina, ne pa brezbožni komunizem!
Obsodite torej tako početje, ki zapeljuje našo mladino in recite šolskim vodstvom, naj kaj takega ne dovolijo nikoli več! Slovensko mladino je treba vzgajati v pošteni narodni zavednosti in ji prikazati lažnivost brezbožnega komunizma: Zvesti bralec Katoliškega glasa
Papeževa beseda redovnikom
Za konec svetega leta je papež Janez Pavel II. napisal posebno apostolsko spodbudo, ki jo je namenil redovnicam in redovnikom. 51 strani dolgo besedilo ima naslov »Redemptoris donum« (Odrešenikov dar) in je neke vrste duhovni nagovor, s katerim želi papež spomniti redovnike na osnove redovniškega življenja.
Listina kaže izijemno spoštovanje cerkvenega občestva do redovnikov. V njihovem življenju vidi svoje posebno duhovno bogastvo. Papež jih spodbuja, naj spoštujejo skupno življenje, naj radi nosijo redovniška oblačila ter se držijo evangeljskih svetov. Mlade vabi, naj odkrivajo redovno življenje in naj se ga ne bojijo živeti.
Papež Janez Pavel II. je listino napisal v svojem značilnem slogu, ki ga poživljajo številna navajanja sv. pisma.
■ Razočaran nad Severnoamerikanci, ki so se umaknili iz Bejruta, je libanonski predsednik Džemajel začel kazati zanimanje za Sovjetsko zvezo ter sprejel Karena Brutensa, ki je prišel v Libanon v svoj-stvu podpredsednika komisije za mednarodne odnose pri centralnem odboru sovjetske partije. Že prej so ga sprejeli libanonski ministrski predsednik Vazzan, zunanji minister Salem in voditelji opozicije. Seveda je Brutens pohitel z izjavo, »da njegova država podpira z vso svojo težo enotnost, neodvisnost in suverenost Libanona in da bo vse storila, da Izrael zapusti zasedena ozemlja«.
■ Kandidat demokratske stranke za letošnje predsedniške volitve v ZDA, bivši podpredsednik za časa predsednika Carterja Walter Mondale je povečal svojo prednost pred tekmecem senatorjem Har-tom, ko je prepričljivo zmagal na primarnih volitvah svoje stranke v New Yorku. Zbral je 45 % glasov, Hart 27 %, črnski metodistični duhovnik Jackson pa 26 %. Po teh volitvah je imel Mondale zagotovljenih 861 delegatov, Hart 572, Jackson pa 140. Da bo eden izmed njih razglašen na demokratski konvenciji v San Franciscu med 16. in 19. julijem za strankinega kandidata, bo moral razpolagati vsaj s 1.967 delegati.
■ Ob drugi obletnici izkrcanja argentinskih čet na Malvinskem otočju so 2. aprila bivši udeleženci te neuspele vojaške akcije uprizorili pohod, ki se ga je udeležilo 20.000 oseb in ki se je končal pred angleškim stolpom (tega so postavili namreč Angleži pred tremi železniškimi postajami v Retiru), kjer so vzklikali zoper Angleže in razbili okna na stolpu.
Bralci pišejo
Z besedo na dan!
V predzadnji številki je Katoliški glas ponatisnil uvodnik iz zadnje številke tržaške Mladike m je s tem praktično osvojil izražena mnenja in stališča, ki zadevajo nekatera stvarna vprašanja zaščite slovenske manjšine 'z glavno mislijo, poudarjeno že v naslovu »Prva zaščita je v nas samih«.
Prav ob to misel se je obregnil prejšnji Novi list, ki uvodnika v Mladiki in v Katoliškem glasu sicer ni omenil, je pa podtaknil sum, da se skuša rušiti enotnost slovenske manjšine v zahtevi po zakonski zaščiti. Novi list piše: »Vsi lahko ugotovimo, kako so v zadnjem času na delu ljudje in krogi, ki skušajo izkoriščati trenutna razpoloženja ali čustvovanja kakih posameznikov, da bi se med manjšino vnesel razdor, kar zadeva raven in celo bistvo zakonske zaščite, češ da zaščita pravzaprav ne bo ničesar rešila, če ne bo pri manjšini sami volje po življenju itd.«
Škoda, da ni NL izrecno pojasnil, na koga je pravzaprav mislil, ko je zapisal zgoraj navedene besede. V tem primeru bi ga lahko direktno vprašali, kje je videl »poskuse vnašanja razdora...«; če gre zares za take manevre, potem bi jih morali javno razgaliti in obsoditi. Toda NL se je pri tem ustavil in potem zavil na druge argumente, namesto da bi pobil trditve iz uvodnika Katoliškega glasa in Mladike.
Poglabljati te probleme bi bilo koristno za vse Slovence, ko nam že ni čisto jasno, kaj nas z globalno zaščito čaka, tako da ne vemo ali bomo šli naprej ali nazaj... Dajmo poskusiti razčistiti nekatere probleme, naj NL pove npr., kaj je mislil z gornjim odstavkom.
Samo tako se bomo izognili demagogiji, ki je vseskozi škodljiva, če pomislimo, da se z njo bolj ali manj zavestno pitamo na to temo že 30 let. In, naj ne zameri N L, nam se zdi demagogija tudi odstavek, s 'katerim zaključuje svoj uvodnik in pravi med drugim: »Manjšina ni sama in ni prepuščena le dobri volji večine, kar se tiče njene zaščite, temveč imata njen matični narod in država vso pravico, da se zanimata za njeno nadaljnjo usodo.«
Pa naj za božjo voljo enkrat to že storita, matični narod in država, ko pa ob
obiskih državnikov in politikov venomer slišimo samo bombastične besede o dobrih sosedskih odnosih in o potrebi po zboljševanju gospodarskega sodelovanja.
s. r.
■
Usoda Slov. stalnega gledališča
Iz Trsta smo dobili več sporočil, da je zadnja premiera »Talec« slovenskega odra nevredna. Sicer pa že Primorski dnevnik 1. aprila pravi, da so v tej Behanovi igri porušene vse vrednote: narodnost, vera, ljubezen, politika, kratkomalo vse. Zelo pade v oči, da je med vsemi vrednotami najbolj zadeta vera in to ne samo krščanska vzgoja in duhovski stan, ampak je neposredno napadena čast Matere božje, kar se doslej v Kulturnem domu ni dogajalo.
Zvedelo se je tudi, da je zadnji torek v marcu prišlo v Slovenskem klubu v Trstu do zelo kritičnih pripomb na račun gledališča. O tem smo veliko slišali v radijski kulturni oddaji »Od Milj do Devina« v torek 3. aprila. V razgreti debati so številni razočarani gledalci povedali o gledališču svoje mnenje in ves zagovor dveh gledaliških odgovornih predstavnikov ni nič pomagal. Prišlo je tako daleč, da se mnogi po letošnji sezoni vprašujejo, kakšno je sploh dejansko poslanstvo tržaškega gledališča v našem zamejstvu.
V zadnji številki »Gledališkega lista« pa Že piše ravnatelj Miroslav Košuta, da je sedaj resnično privršala čreda suhih krav in tako je letošnja sezona predčasno že zaključena. Tržaško gledališče je torej resen bolnik, ki pa sam ni brez zavestne krivde in mu ne kopljejo jame samo »drugi«, ampak si jo koplje samo. če izvzamemo Pregljeve »Galjote«, so vse letošnje domače premiere povzročile veliko slabe volje na Goriškem in Tržaškem. Gledališču v Trstu ne manjka samo denar, manjka mu predvsem zdravo idejno vodstvo pri načrtovanju repertoarja za svobodne Slovence v svobodnem zamejstvu. Velika razlika je namreč med dirigirano kulturo v gledališču v Ljubljani in med svobodno kulturo pri nas.
Ce bi res Slovensko stalno gledališče dokončno zadela usoda Behanovega »Talca«, kakor je pred nami že kdo zapisal, nikar ne metati krivde samo na »druge«.
Goriški opazovalec
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralca
MILENA MERLAK
Veliki teden
Še je temno. Gozd je gol.
Kelih trpljenja je tik Jezusovih ustnic.
Pred božjim grobom se izmenjuje straža.
Veliki petek potuje čez deželo.
Sam — in vendar tarča za oči —
nese prav zdaj svoj težki križ na Golgoto,
ozira se na vse štiri strani sveta,
med onstranstvom in tostranstvom usodni molk.
Svetloba pa že ogreva ledeno krutost.
Večna luč močneje zažari.
Jezus Nazarenčan je premagal smrt,
iz src izvirajo topli vrelci vstajenjske svetlobe.
Vojaki pri papežu
OKNO V DANAŠNJI SVET
rajitassK;-
Spovedna sobica sv. Leopolda Mandiča v Padovi, ki jo bodo obiskali tržaški romarji
v sredo 25. aprila
Prenovljena goriška stolnica
Goriška stolnica je bila v notranjosti zelo potrebna prenove. Ta je sedaj po šestih mesecih končana. Notranjščina je vsa prenovljena in na novo prepleskana, tako da sedaj izstopa njen rokokojski in delno gotski slog v vsej lepoti. Slovesno odprtje bo to nedeljo 15. aprila s škofovo mašo ob 10.30 in blagoslovom oljk. Večer prej, v soboto 14. aprila ob 20.30 bo v stolnici orgelski koncert in nastop stolnega zbora »L. Fogar«.
Seja goriškega občinskega sveta
Na seji v ponedeljek 9. aprila je bila na dnevnem redu zlasti dolga razprava o novem pravilniku za občinske natečaje. Ker se zahteva za različna službena mesta tudi popolno znanje slovenskega jezika oz. predstavlja poznanje tuijih jezikov marsikje prednostne točke, se je prav ob teh vprašanjih razvila živahna razprava. Predstavniki skrajne desnice so v bistvu osporavali omenjena določila in predpise, češ da predstavljajo nekake privilegije zlasti za slovenske kandidate. Tako župan kot predstavniki drugih večinskih strank pa so ta namigovanja odločno zavrnili, saj je prav v tej izbiri goriške občinske uprave lahko videti odprtost in še praktično korist, ki jo ima uprava z uredništvom, ki pozna več jezikov, zlasti slovenskega.
Med razpravo je svetovalec Slovenske skupnosti Bratuž prav tako zavrnil misov-ska natolcevanja in podčrtal potrebo po še večjem upoštevanju znanja zlasti slovenskega jezika. To še posebej za urad, ki skrbi za stike z javnostjo in za kulturni odsek, nasploh pa za prevajalsko službo, ki mora prav v naši občini kar se da dobro delovati. Dodal je še, da se ea slovenski jezik tu ne sme uporabljati izraza »tuj« jezik, saj to za naše razmere ne drži. Občinski svet je nato z veliko večino glasov po večurni debati odobril omenjeni pravilnik.
V torek 17. aprila bo na županstvu prejel častno meščanstvo znani fizik prof. Rubtaia, Goričan po rodu, sedaj med upoštevanimi znanstveniki jedrske ustanove CERN v Ženevi.
Taras Kermauner v Katoliškem domu
V okviru teološkega tečaja je v četrtek 5. aprila govoril Taras Kermauner iz Ljubljane. Bil je edini laik, ki je letos predaval na teološkem tečaju. Za temo si je izbral »Kako me opredeljuje Bog Oče«. Šlo je za izrazito filozofsko razmišljanje o božji ljubezni.
Predavatelj je razvil svoje poglede na Boga, ki niso vedno pogledi teologov in razodetja. Kajti eno je teološko razmišljanje o Bogu na podlagi razodetja, drugo je razmišljanje filozofa, ki s svojim umovanjem in s svojim srcem išče odgovora o bivanju in vsebini božjega Bitja. Na •to je opozoril predavatelj sam, naj njegovih misli ne smatramo za herezijo, ker noče učiti božjih resnic. Je pa vsekakor zanimivo, da tudi sodoben filozof v Sloveniji čuti potrebo razmišljati o Bogu.
Prva seja ZSKP po občnem zboru
Prva seja Zveze slovenske katoliške prosvete je bila 2. aprila. Na dnevnem redu, ki je bil bogat in ga ni bilo mogoče izčrpati v enem samem večeru, so bila najprej na vrsti imenovanja predstavnikov, ki bodo zastopali posamezna društva in zbore v širšem odboru ter predstavnikov v ožji odbor Zveze.
V ta odbor so bili imenovani: Franka Žgavec kot podpredsednica, MariLka Koršič kot tajnica, Viktor Prašnik kot blagajnik, Viktor Selva kot gospodar, referent za organizacijo bo Gabrijel Komjanc, odgovorna za tisk pa Harjet Dornik. Temu odboru bo v pomoč manjši odbor, ki bo skrbel za umetniško dejavnost pri Zvezi. Seje bodo odprte še predstavnikom Glasbene šole, SSO, ZCPZ in uprave Katoliškega doma.
Med važnejšimi točkami večera je omeniti sodelovanje s Korošci, ki je bilo Zvezi vedno pri srcu in se je skozi vsa pretekla leta izkazalo za živo in plodno. Še ne dolgo so na Koroškem bili »Primorski dnevi«, v teku tega leta pa bo krovna organizacija SSO ob sodelovanju ZSKP iz Gorice in SP iz Trsta s temi stiki nadaljevala. »Koroški dnevi« na Primorskem bodo letos oktobra. Kakor na Koroškem se bodo tudi pri nas odvijali nastopi raznih skupin po različnih krajih Goriške in Tržaške.
Ponovno bo gost na Goriškem Slovenski oktet. Nastop bo tokrat v goriški stolnici in kar je pri tem posebej pomembno, ob sodelovanju z italijanskim društvom. S tem hoče ZSKP poudariti odprtost do drugih mestnih italijanskih skupin. V tem duhu je tudi koncert namenjen goriške-mu občinstvu slovenske in italijanske narodnosti.
Odbor Zveze je nato pregledal seznam bližnjih spomladanskih in poletnih prireditev, predstavniki društev pa so kot običajno poročali o delovanju v preteklem mesecu. O delu vseh včlanjenih društev bo javnost še posebej seznanjena s pregledom, za sestav katerega bo Zveza poskrbela vsak mesec.
Govor je bil nato o stikih z ostalimi Zvezami tostran in onstran meje, zlasti o sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij. Ti stiki so pomembni in treba bo zanje še nadalje skrbeti. Ravno tako pomembne so kulturne izmenjave na ravni posameznih društev kot so stiki med zboroma »L. Bratuž« iz Gorice in »Soča« iz Kanala. Ti stiki so postali tako pomembni, da presežejo zgolj pevski nastop in bo društvo iz Kanala prisotno pri nas še z drugačnimi nastopi.
Veliko skrb mora naša skupnost posvetiti Katoliškemu domu, okoli katerega se odvijajo najrazličnejše dejavnosti. Tudi nekatere pobude, katerih je Zveza soorganizator, so v prostorih Katoliškega doma. Zato je prišel tudi tokrat na dan predlog za tesnejše sodelovanje s predstavniki uprave tega kulturnega središča. Iznesenih je bilo nekaj predlogov in pripomb glede izboljšave in dopolnitve teh prostorov.
Poročilo o letošnjem občnem zboru ZSKP, ki je bil 12. marca, pa objavimo v velikonočni številki.
Smrt
V	sredo 11. aprila je v goriški bolnišnici umrla Kati Keršavani. V sredo 25. t. m. bi izpolnila 85 let življenja. Pogreb bo v petek 13. aprila ob 9.30 iz bolnišnice v cerkev sv. Ivana, kjer bo pogrebna sv. maša. Naj v miru počiva!
Vrh sv. Mihaela
Visok življenjski jubilej. Le redki so, ki dočakajo 90 let življenja. Mednje se je 7. aprila letos uvrstila Marcelina Korošec, ki živi že dolgo vrsto let s svojima sestrama na Vrhu. Izhaja iz učiteljske družine. Njen oče je še v stari Avstriji prišel v Brda in bil nato ugleden šolski ravnatelj v Fojani.
Marcelina je v svojem dolgem življenju marsikaj doživela. Poleg lepih stvari tudi mnogo bridkosti in razočaranj. Ostala pa je vedno pogumna žena, ki je črpala moč iz neomajne vere. Zato se je tudi v soboto 7. aprila prišla v cerkev na Vrhu Bogu zahvalit za vse, ikar je v življenju prejela iz božjih rok. Še vedno je čila, živahna, polna optimizma. Eno si želi predvsem: da bi ostala razumsko sveža do zadnjega diha.
Skupaj s svojima sestrama je ljubiteljica našega verskega tiska. Katoliški glas, Družina in Ognjišče imajo v hiši domovinsko pravico. Veliko daje v dobre namene, narodnostna zavest pri njej ni prazna beseda, zato podpira našo edino zares slovensko stranko. K sv. maši kljub visoki starosti prihaja ne samo ob nedeljah, temveč pogosto tudi med tednom.
Ko se z Marcelino veselimo, da je doživela tako lep življenjski jubilej, ji že-lino, da bi ta ne bil zadnji in da bi dodala še novih. - jk
Komisar na občini v Tržiču
Goriški prefekt dr. Pierangeli je imenoval začasnega komisarja na občini v Tržiču; vladni komisar je dr. Barillari. Do komisarske uprave je prišlo iz precej nepomembnega razloga. Pri lanskih občinskih volitvah je na sadežu št. 42 po pomoti glasovalo pet vojakov-mornarjev. Pri preštevanju glasov so razveljavili še 32 glasovnic. Zgodilo se je pa, da so socialni demokrat izgubili enega svetovalca prav zaradi nekaj glasov, ki so manjkali na tem sedežu. Vsled tega so vložili rekurz.
Izid rekurza je končno bil ta, da je prefekt po posvetovanju z notranjim ministrom imenoval vladnega komisarja, ki naj izvede nove volitve na sedežu št. 42. Te so že razpisane in sicer za 20. in 21. maj. Do tedaj bo občino Tržič vodil vladni komisar.
Zaradi petih mornarjev je prišel na občino komisar!
Tržaško svetoletno romanje
Za svetoletno romanje slovenskih vernikov v stolnico sv. Justa se je v nedeljo 1. aprila zbralo veliko ljudi. Zbirni kraj je bila cerkev na Montuzzi, ki se je skoraj napolnila. Točno ob 15.45 je prišel g. škof Bellomi. Sprejel je naš romarski križ in vodil procesijo. Spremljali so ga skoraj vsi slovenski tržaški duhovniki. Spotoma smo peli litanije vseh svetnikov in še razne postne pesmi. Procesija se je vršila v veliki zbranosti.
Po prihodu v stolnico je bila taikoj sv. maša, ki jo je daroval g. škof. Med mašo je govoril o pomenu izrednega svetega leta za kristjanovo življenje. Po veri so bile prošnje vernikov, ki so jih oblikovali nekateri prisotni in so izražale najbolj občutene potrebe. Sv. obhajilo so prejeli skoraj vsi prisotni.
Med mašo je bilo ljudsko petje, ki je za tako množično prisotnost vernikov najbolj primerno, ker pač lahko vsi sodelujejo in ne samo poslušajo. Manjkala pa je svetoletna pesem. Svetoletnega romanja k Sv. Justu se je udeležilo največ vernikov iz mesta, a tudi iz okoliških župnij je bilo lepo število udeležencev. Tako je bila idealno prisotna v cerkvi sv. Justa vsa slovenska verska skupnost iz tržaške škofije.
Na svetoletno romanje smo se pripravili s spravno pobožnostjo, ki je bila v nedeljo 25. marca v cerkvi Novega svetega Antona. Govoril je ljubljanski kanonik Miha Golob. Na voljo je bilo veliko spovednikov, da prisotnim ni bilo treba čakati.
Svetoletni odpustek lahko prejmejo tudi bolniki in starejši ljudje, ki ne morejo v cerkev. Pred veliko nočjo bodo gotovo opravili doma sv. spoved in prejeli sv. obhajilo. Potem pa naj molijo po namenu sv. očeta očenaš in vero. Sveto leto se bo zaključilo na velikonočno nedeljo 22. aprila. - S. Z.
Podelitev nagrade iz sklada Dušana Černeta
V	ponedeljek 9. aprila je bila podeljena v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Trstu letošnja nagrada iz omenjenega Sklada. Prejel jo je moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade«, ki že od leta 1966 vrši s svojim petjem pomembno kulturno in narodnostno poslanstvo na posebno ogroženem ozemlju kot je prav področje Devina in Nabrežine.
Uvodno besedo je imel časnikar Saša Martelanc, ki je poudaril načela, ki vodijo upravljalce sklada pri podeljevanju nagrade. So to slovanstvo, krščanstvo in demokratičnost. Podelitev letošnje nagrade je utemeljil dr. Zorko H a rej, v imenu zbora pa je orisal njegovo delovanje član Marko Tavčar. Nagrado je podelila pokojnikova sestra Boža Černe, zbor sam pa je nato izvedel krajši koncert.
Zastoj v pogajanjih za nove večine
Kot smo že poročali, so pogajanja med strankami za nove in trdne večine na tržaški občini in pokrajini zašla v zastoj ne toliko zaradi velikih nesoglasij glede
programa, temveč predvsem glede porazdelitve vodstvenih mest.
Glede programa moramo omeniti, da so ostale stranke v bistvu sprejele dopolnila in popravke, ki sta jih predlagala Slovenska skupnost in socialisti, zlasti kar zadeva zaščito slovenske manjšine. Edinole Lista za Trst izjavlja po časopisih, da se ne strinja z zadnjo formulacijo poglavja, ki govori o potrebi po zakonski zaščiti pravic slovenske narodne skupnosti.
Poznavalci razmer s tem v zvezi pripominjajo, da je resnično ozadje takšnega odklonilnega stališča Liste v tem, da ji ni uspelo pogojevati zaščite na številčnost manjšine oziroma da ni uspela doseči županskega mesta, ki je pravzaprav glavno jabolko spora med njo in demokristjani.
Kako se bo rešilo to vprašanje, je danes težko predvideti, ker hočeta tako Lista kot DC imeti to mesto. Listarji utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da so najmočnejša skupina, demokristjani pa, da si je sedanji župan Richetti s svojo znatno priljubljenostjo v tržaških krogih zaslužil, da na tem mestu ostane, s čimer se v bistvu strinjajo ostale manjše stranke. Pri tem je treba še povedati, da se je listarski prvak odv. Cecovini precej zameril tudi svojim simpatizerjem, ker se je lani v tem času odpovedal županskemu mestu, da je lahko kandidiral za poslansko zbornico, v čemer pa ni uspel.
Če se bodo zadevna pogajanja ob županskem stolu dokončno razbila, potem
bo neizogibna komisarska uprava in nove volitve v jeseni ali spomladi prihodnjega leta skupno z rednimi upravnimi volitvami v okoliških občinah.
Bazovica-Pesek
Obe župniji bosta dali župljanom možnost za svetoletni odpustek na oljčno nedeljo. V Bazovici se bodo verniki zbrali ob 10.30 v Slomškovem domu in od tani odšli v cerkev. Na Pesku pa bo pobožnost popoldne ob 15. uri. Trije duhovniki bodo med tednom na voljo za sv. spoved: v četrtek na Padričah (ob 18. uri), v petek v Bazovici (ob 20.30), v soboto v Gropadi (ob 18. uri), na Pesku v nedeljo ob 14.30. S tem bo dana lepa priložnost tudi za velikonočno spoved in obhajilo.
Obredi velikega tedna bodo na Pesku ob 18. uri, v Bazovici pa ob 20. uri. Velikonočne maše: na Pesku ob 10. uri, v Bazovici ob 11.30, v Gropadi ob 16. uri.
Z veseljem pričakujemo pastirski obisk našega škofa Bellomija, ki bo v Bazovici in v župniji sv. Tomaža na Pasku od 19. maja dalje. Prepričani smo, da ga bodo naši ljudje povsod lepo sprejeli in zlasti, da si bodo vzeli k srcu njegove spodbudne besede.
Vsem našim bralcem Katoliškega glasa voščimo veselo Alelujo!
Ob prvi obletnici popravila cerkvice na Pečah
Organizatorji akcije prostovoljnega dela, ki je imelo kot cilj obnovitev opusto-šene cerkvice na Pečah v dolini Glinščice, so se odločili, da bodo ob prvi obletnici dokončanega dela spet poromali v starodavno svetišče in s tem obudili duh bratstva in sprave, ki je preveval lanski podvig.
Na oljčno nedeljo, 15. aprila, vabijo vse, ki jim je pri srcu narava, stara romarska pot, bratstvo in mir, da se udeležijo pohoda, ki ho šel iz Boljunca do omenjene cerkvice. Zbirališče bo na boljunškem trgu ob 15. uri. V župnijski cerkvi bo blagoslovitev oljčnih vejic, simbola miru, ki jih bodo nato v sprevodu nesli do svetišča. Med potjo bodo razni udeleženci prebrali kratke misli prav na misel miru.
Na Pečah bo služba božja v slovenščini in italijanščini v znamenje sožitja med tu živečima narodoma. Ob koncu pa bo na sporedu še vsaditev ciprese kot simbola življenja, upanja in trajnosti. Aktivno bodo pri podvigu soudeleženi: Slovenska zamejska skavtska organizacija, Scout d’Eu-ropa, AGESCI ter skupina Claret.
★
Čestitke
Žena s sinom Kristijanom, sorodniki, prijatelji, znanci in pacienti toplo čestitajo svojemu dragemu dr. Kranjec Andreju, specialistu za ustne in zobne bolezni ob celotni prenovitvi ambulante s sodobnimi elektronskimi računalniškimi stroji in z najnovejšim ortondontskim ortocej RX aparatom.
Lurd vedno privlačen
Lani je Lurd obiskalo štiri milijone romarjev. Štirideset odstotkov je bilo Francozov, 23 Italijanov, 8 Belgijcev, 8 Nemcev, po 5 odstotkov pa Špancev in Britancev.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z.zn.j.
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 14. aprila 1984 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
nedeljo, 15. aprila 1984
ob 9.30 v dvorani SKD »Igo Gruden«, Nabrežina št. 89 s sledečim
dnevnim redom
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo nadzornega odbora.
3. Razprava in odobritev obračuna na dan 31. decembra 1983, odobritev poročil in porazdditev dobička poslovnega leta.
4. Ostavka upravnega sveta.
5. Določitev števila članov upravnega sveta.
6. Volitve upravnega sveta.
7. Določitev višine dodatnega prispevka za nove člane.
8. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim zavezancem.
9. Odobritev nakupa 20 delnic ICCREA.
10. Slučajnosti.
Člani isi lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice.
Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov, Vas vljudno vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, tj. v nedeljo, 15. aprila 1984, ob 9.30.
UPRAVNI SVET
Z GORIŠKEGA
90 let življenja in 60 let redovništva
V	6. številki našega lista z dne 9. februarja 1984 smo poročali, da je 2. februarja na Mirenskem gradu s. Marija Albertina Ferligoj iz Rubij (župnija Gabrje ob Vipavi) slavila 60. obletnico svojih redovnih obljub. Pri zahvalni maši na svečnico, ki jo je daroval koprski škof dr. J. Jenko, se je zbralo veliko sorodnikov z obeh strani meje, ki so ji k jubileju toplo čestitali.
Toda slavljenko je čakal še en jubilej: 15. marca letos je spolnila 90 let svojega na dobrih delih bogatega življenja. Tudi takšni jubileji so redki in zaslužijo, da se jih spomnimo. Pa tudi to velja ponovno povedati, zlasti sedanjim mladim zakoncem, da je izšla iz družine, v kateri je bilo 12 otrok. Poleg teh, ki jih je Bog dal, pa so starši posvojili še dva druga.
Da pa ne bomo o jubilejih s. Marije Albertine Ferligoj samo pisali, nudimo bralcem tudi njeno sliko. Prav gotovo zasluži, da dobro sestro tudi naša javnost spozna. Njej pa kličemo: sestra, Bog vam daj dočakati še novih jubilejev!
Katoliška knjigarna v Gorici prireja
TEKMOVANJE
v slikanju in krašenju velikonočnih pirhov.
Izdelki, katere je treba oddati do velike sobote 21. aprila, bodo nato razstavljeni v prostorih knjigarne in jih bo ocenila posebna komisija. Najlepši bo nagrajen. Podrobnejše informacije dobite v sami knjigarni, Travnik (Piazza della Vittoria) 25, tel. 84407.
Akcija čiščenja okolja
Človek dan za dnem napreduje na najrazličnejših področjih, v svojem odnosu do narave pa vedno bolj nazaduje. Če se sprehodimo po naših vaseh, po poljih, po gozdovih, ob Soči ali ob Vipavi, bomo takoj ugotovili, kje se je nekdo pred nami ustavil, kaj 'je jedel in kaj je pil, saj najdemo nešteto najlonskih vrečk, papirjev, steklenic, pločevinastih posod, plastičnih izdelkov itd. S tem, da zanemarjamo že zunanji videz okolja, dokazujemo, da se premalo zavedamo pomena narave za človeka. Človek je glavni del narave in ko jo kvari, uničuje sam sebe.
Da bi vsaj nekoliko spodbudila boljši odnos do narave, je sovodenjska občina organizirala v soboto 7. aprila akcijo čiščenja okolja. Poleg osnovnih šol in nekaterih društev so se akcije udeležili tudi skavti 2. čete. Ljubezen do narave, v kateri se nam razodeva Bog sam, je namreč eno izmed temeljnih načel skavtizma. S tem, da sodelujemo pri čiščenju okolja, aktivno pripomoremo k ohranjevanju in varstvu narave.
Pobudi naše občine se je ob napovedani uri odzvalo veliko število skavtov, bilo nas je 63. Imeli smo primerno obutev in vsak svoj par delavskih rokavic. Večja skupina se je zbrala v Sovodnjah in tam počistila pot do Soče, manjše zapuščene ulice ter cesto, ki pelje proti Peči. Druga skupina je počistila rupenske ulice, tretja pa je sodelovala na Vrhu skupaj z drugimi vaščani.
Za najmlajše je bila ta akcija nekaj novega. Starejši člani pa so se pred leti že samostojno lotili čiščenja bregov Vipave, na katerih se po vsaki povodnji nabere veliko nestrohljivega materiala.
Upamo, da bodo take pobude vzpodbudile v mladini zavesit, da narave ne smemo onesnaževati. Lepo bi bilo, ko bi se tega tako zavedali, da podobne akcije ne hi bile več potrebne. - Mravlja
Fatima lansko leto
V	preteklem letu je znano Marijino božjo pot na Portugalskem Fatimo obiskalo nad tri milijone romarjev. Domači romarji so v to Marijino baziliko poromali v 358 organiziranih skupinah, iz tujine pa je bilo zabeleženih kar 653 skupin iz 102 držav vseh petih celin.
Spored od 15. do 21. aprila 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Otroci, otroci vsega sveta«. 11.00 Košarka Bu-drio : Jadran. 12.10 Vera in naš čas. 12.30 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Sedma stopnja sreče.
10.10 Gluck: Orfej in Evridika (1. in 2. dejanje). 11.30 Literarni listi. 12.00 Skrivnost verstev. 14.10 Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«. 14.30 Tja in nazaj. 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. 16.30 Tja 'in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana.
Torek: 8.10 Veter raznaša besede. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Gluck: Orfej in Evridika (3. dejanje). 11.30 Literarni listi. 12.00 Folklora narodov Jugoslavije.
14.10 Naš pravljični .telefon. 15.00 Naš jezik. 15.05 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 E. Zola: »Imeli boste odlične sosede«.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki. 13.20 Primorska poje '84. 14.10 Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«. 14.30 Tja in nazaj. 16.00 Iz dnevnika odvetnika Angela Kukanje. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Sopranistka Vilma Bukovec. 18.00 Okostnjak v omari.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Zdravniški nasveti. 14.10 Pisani otroški svet. 14,30 Naš jezik. 14.35 Tja in nazaj. 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 XV. mladinski pevski festival v Celju.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Niti življenja. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 B. Pahor: »Nomadi brez oaze«.
16.00 Trim za vsakogar. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Boris Papandopulo: Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa, oratorij. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota:	8.10 Kulturni dogodki. 10.10
Koncert Glasbene matice v Trstu. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev. 14.30 Naš jezik. 14.35 Halo, tu radio Trst A! 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 »Legenda o Kri-ščevi martri«.
OBVESTILA
Na cvetno nedeljo bo pri maši ob 9. uri na Travniku petje pasijona.
Posvetitev novih mašnikov goriške škofije bo 25. aprila ob 16.30 v oglejski baziliki. Posvečeni bodo trije novi mašniki in en diakon.
Vstajenjska procesija v goriški stolnici bo na veliko noč ob 6.30. Vodil jo bo g. nadškof Bommarco. Po procesiji bo maša in blagoslov velikonočnih jedil.
Redni občni zbor OIympie bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Na sporedu so poročila o delovanju, programi za bodoče udejstvovanje in pozdravi gostov ter debata. Sledila bo zakuska, nakar bodo volitve novega odbora.
Slovensko pastoralno središče v Gorici vabi na predavanje, ki ga bo imel v četrtek 12. aprila ob 20.30 v Katoliškem domu vodja škofijskega misijonskega urada don Giuseppe Baldas o goriškem misijonu v Bouake. Predvajal bo filme in diapozitive. Ob tej priložnosti bo v mali dvorani odprta razstava slik z misijonskega področja.
Umik v Katoliški knjigarni je sedaj naslednji: dopoldne od 8. ure do 12.30; popoldne od 15. ure do 18.30.
Skavtska organizacija - Trst, vodstvo veje Volčičev in Veveric vabi vse svoje člane in članice na velikonočno srečanje, ki bo v soboto 14. aprila ob 15.30 v Ma-rijanišču na Opčinah.
Narodna in študijski knjižnica v Trstu je pripravila ciklus predavanj o stvarnem in pravnem položaju zamejskih Slovencev. Teh predavanj bo pet. Prvo je že bilo 11. aprila. Govoril je prof. Jože Pirjevec o pravnem položaju Slovencev po drugi svetovni vojni. Naslednje predavanje bo v sredo 18. aprila ob 18.30 v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 4. Imel ga bo prof. Janko Pleterski iz Ljubljane o Slovencih (beneški, goriški in tržaški) ob koncu prve svetovne vojne.
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 16. aprila ob 20.30 gost prof. France Bučar, ki bo govoril o federalizmu in samoupravljanju v Jugoslaviji.
Priglašencem romanja v Padovo sporočamo, da nas bo vseh skupaj okrog 400, tj. osem avtobusov. V nekaterih avtobusih je še nekaj mest prostih. Tako v avtobusu Opčine - Sv. Križ, Domjo - Ric-manje, Sv. Ivan - Zgonik in Devin, Sv. Barbara - Štramar in Sv. Jakob. Vsa potrebna navodila bomo objavili v velikonočni številki tega lista.
Tržaška Duhovska zveza pripravlja dve pomembni srečanji v Bazovici. Prvo bo molitveno srečanje za duhovniške in redovniške poklice. To bo v nedeljo 6. maja popoldne. Drugo pa bo srečanje bolnih, onemoglih in starejših ljudi v nedeljo 27. maja popoldne.
Romanje v Čenstohovo. Potovalna agencija IOT v Gorici, ul. Oberdan 16, tel. 81114 in 83838 organizira v dneh od 24. do 27. aprila (štiri dni) potovanje na Poljsko s poletom z letališča Ronke v Varšavo in iz Krakova nazaj v Ronke. Izletniki si bodo ogledali Varšavo, Niekapolanov (kjer je deloval p. Maksimilijan Kolbe), obiska-
li	Čenstohovo in Krakov ter Wadovice, rojstni kraj sedanjega papeža. Informacije daje sama agencija, lahko pa se intere-sirani obrnejo na naš list, ki že leta sodeluje s to agencijo. Časa je seveda malo in se je treba takoj odločiti.
DAROVI
Za Katoliški glas: Majda Cibic, Trst v spomin na pok. Ano češčut iz Sovodenj 10.000; ravnatelj, učno in neučno osebje učiteljišča »S. Gregorčič« v spomin pok. Ane češčut 42.500 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: sestri Mal-ka in Ana Gorjan v spomin Ane češčut
20.000 lir.
Za Katoliški dom:	Marijina družba
60.000; P. T. 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Kristina Mazora v spomin Ane Bregant-češčut
50.000 lir.
Za poimenovanje osnovne šole v ul.
V. Veneto, Gorica po pisatelju Francetu Bevku: trgovina Podgornik blago v vrednosti 100.000 lir; »La Goriziana« 300.000; po 50.000: Mirko Ferlan, Matej Makuc, trgovina Čotar, Silvan Skok, Maja Ožbot, Marko Faganel, Marko in David Susič, ZSKP - Gorica, družina Paulin namesto cvetja na grob Helene Kumar, tvrdka Centralsped; po 30.000: arh. Jože Cej, Erik Zavadlav; 25.000: tvrdka Sulko; po 20.000: potovalna agencija Gotour, Orlando Semolič, Anita Breganti; po 10.000: Ivo Bolčina, Milko Ouinzi, Tamara Kosič, Sara in Mitja Bresciani.
Milka Goričan, Gorica: za slovensko du-hovnijo sv. Ivana, za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in Našo pot po 15.000 lir.
V	spomin drame mame Anice Bregant Češčut darujejo sin Ivo, hčere Marija, Metoda, Ani in Vera ter svak Ciril za Katoliški glas 100.000, za Zavod sv. Družine
100.000, za cerkev v Sovodnjah 100.000, za Našo pot 100.000, za Alojzijevišče 50.000, za PD »Štandrež« 50.000, za Goriško Mohorjevo družbo 50.000, za zbor »L. Bratuž« 50.000, za ŠZ »Soča« 50.000, za ŠD »Sovodnje« 50.000, za Sindikat slovenske šole 50.000 in za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah 50.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: družina Aleš Pintar 50.000, družina Simon Komjanc
100.000, obe v počastitev spomina Dinota Marušič; Ema Florenin namesto cvetja na grob Ane češčut 20.000; družina Kerševan v isti namen 30.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Marija Milič v spomin pok. Petra Vidau 20.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: skavti 4. stega ob Dnevu staršev 70.000; Jože Marc ob svoji 90-letnici 20.000; društvo kardio-patičnih 70.000; Fabio Ferfoglia v spomin žene Marije in matere Pavle 5.000; verska skupina sv. Pija X. iz Trsta 30.000; družina Sau v spomin pok. Clorinde Basso 50.000; Silva Dujnovie v spomin pok. Jože Geletti 5.000; žena Ida v spomin Ladkota Jenakovega 10.000; v spomin Cvetka Grgiča: žena Valerija 50.000, Marija Kralj -Padriče 10.000, Manija Kralj - Trebče
5.000, Marija Vodopivec 10.000; Marija Kralj Vardjanova 10.000; Marija Ražem 20.000; N. N. 100.000; M. R. 10.000; N. N. 10.000; Alma Rapotec v spomin moža Marija 10,000; Danica Tomažin 10.000; Silvestra Ražem 10.000; družina Stopar, Bazovica (212) 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Rafaela Fer-folja ob smrti sestre Marije 10.000; družina Siviz 15.000; v spomin pok. Albine Mamolo: Zmaga Martellaro 10.000, Rafaela Ferfolja 10.000, Albina Košuta 10.000 lir.
Za Mladiko: družina Kozman v spomin Ane češčut 30.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Zahvala
Vsem, ki so mi v teh dneh čestitali oh mojem življenjskem jubileju, se iskreno zahvaljujem. Še posebej sem bila vesela lepega šopka rož, ki so mi ga poklonile Žene iz Cotičev in Devetakov. Sedaj krasi oltar cerkve na Vrhu. Vsem naj Bog povrne.
Marcelina Korošec, Vrh
★
Sožalje
Ravnatelj, učno in neučno osebje učiteljišča »Simon Gregorčič« izrekajo iskreno sožalje tajnici Metodi in prof. Mariji češčut ob izgubi drage mame.
Postni govori 1984
Na sporedu so vsak torek in petek ob 16.45 na radiu Trst A.
Petek 13. aprila: Jezus Kristus je bil nebeškemu Očetu pokoren do smrti (prof. Dragotin Butkovič).
Torek 17. aprila: Jezus je mnogim postavljen v padec, mnogim pa v vstajenje (Franc Pohajač).
Petek 20. aprila (zadnji): Jezus Kristus odpušča in uči odpuščati (dr. Kazimir Humar).
Za tržaške skavte: družina Žerjal namesto cvetja na grob Ane češčut 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje v Zambiji:
Markuža, Trst 15.000 lir.
Za lačne po svetu: Marija Ferluga ob smrti moža Silvija 50.000; Ida Košuta, Gorica 20.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Ukve 250.000; Bertolini 100.000 lir.
Potovanje v Španijo
Vse, ki so se vpisali, prosimo, da mislijo na vplačilo drugega obroka oz. da poravnajo ves znesek. Zadnji rok je 30. junij. Obenem sporočamo, da je zaradi odstopa nekaterih prijavljenih na razpolago še 7 mest. Ni pametno odlašati prijavo do zadnjih tednov.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
Ane Bregant Češčut
se zahvaljujemo župniku g. Komjancu in ostalim duhovnikom za opravljeni obred,
domačemu zdravniku dr. Marjanu Cijanu za izkazano skrb, vsem darovalcem cvetja in v dobre namene, pevskemu zboru,
vsem, ki so nam tako ali drugače izrazili sožalje, vsem, ki so kakorkoli pomagali na dan pogreba in tistim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sovodnje, 8. aprila 1984
češčutovi
j j Banca Agricola Goriziacro,, 1 Kmečka banka Gorica—*
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51. TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
SLOVENSKI HOTEL »BLED« V RIMU
Lastnik: VINKO LEVSTIK .tfss.
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti