Uhaja fitk
das ras«* .edeli m
TA
dally except Sundays and Holidays
glasilo slovenske: narodn
CHICAGO, ILLn PONDI
JtDNOTE
FEBRUARJA (FEBRUARY) 1917.
•J
ŠTEV*—NUMBER 42.
IILSON PRIPRAVLJA POSLANICO
ZA KONGRES. POLOŽAJ SE SLAOSA.
i ; _ , i ' • • »
Washingtonu pričakujejo, da stopi predsednik se ta teden pred kongres. Vprašanje oboroženih ladij ^in zadeva z Avstrijo. — Kongresniki so izjavili v burni debati, da so proti vojni.
NEMŠKI PARNIKI NISO VEČ ZA RABO.
Nemški kapitan ja pristal prtd sodiščem, da mu je nkaia la njegova vlada uničiti stroja.
Washington, 18. feb. — Predae-ik Wilson je bil danes na delu s tavljenjem poslanice,, s katero {de pred kongres še te dni — >goče že v torek. Obenem bo ilson najbrže tudi obvestil k»n-s o pretrgan ju diplomatičnih i z Avstrijo. Vlada je že izgu-l upanje, da bi odvrnila AvBtri-od soudeležbe v submarinski mpanji z Nemčijo.
12,000 oseb je včeraj popoldne polnilo ogromni Ooliseum v icagi na protestnem shodu pro-vojni. Govorili so kongresnik llaway, dr. Jones, socialistični derman Kennedy in mnogo dru-i. Sprejete je bila resolucija, ki namenjena predsedniku Wilao-in ki v glavnem zahteva, da ino ljudstvo po splošnem glaao-nju naj razsodi, da li so Zdru-ne države opravičene iti v vojno ne.
Washington, 18. feb. — Zna-enja kažejo, da namerava pred-iniik Wilson še ta teden stopi-pred kongres in zahtevati oblast, se sine poslužiti oborožene si-v svrho protekcijc Amerikawev ameriških ladij pred nemftkitni Lilmiarinkami.
Načrt za protekcijo, ki ga iz-luje Wilson, mci>da vsebuje o->roženje ameriikih petfoiAkih tn
vornih parnikov za -odbijanje 1'bmurinskih napadov in aprem-„artje ameriških parnikov akoz lokadno zono z bojnimi ladjami, redsednik pa noče izvesti tega a<Vlu brez dovoljenja kongresne tirnice. Uradmo podpihnjeno ča-»pisje v NesnČiji razglasa, da bo-i nemške submarinke potopile •oz svarila vsako oboroženo la-jo, ki ]>ride v blokadno zono. To sekakor vzpodbudilo ameriško udo, da se je treba pripraviti. )rugo dejstvo, ki jc položaj poslala lo, je poškodovanje nemških nlernirani'h parnikov, ki sc vrši ukaz nemšike vlade. Ni pa znano, da li bo predsednik hteval, du kongres sprejme nje-;ov načrt v eeloti, ali bo pustil, a zbornica načrt nmendira in u rene, kakor nama hoče. Wilson I vsekakor previden in ne mara at i Nemčiji najniaksega povoda i kak "sovražni akt", vendar pa li, da je za vsako akcijo, ki se vrši v svrho obrambe na morju lovore n kongres in ne samo on
se pravice, potem mora Amerika skleniti mir z njo brez ozira na zaveznike in na evropski prepir."
Med kongresniki, ki so tekom debate aipelirali, da Zdnuiene dr zave ne smejo pod nobenim pogo jem iti v vojno, sta bila predvewn socialist London z New Yorka in Bailley s Pen nsy Ivan i je. Zadnji je povzročil velik vihar v zbornici, ko jc rekel, da je kongresnik (Jar dner z Mawsacfousettaa bolj naklo njen Angliji kot Združenim drža vam. Po burni debati je zbornica glasovala z veČino, aa omenjene Bailejeve besede ne pridejo v kon grešni zapisnik.
Socialist London je izzval velik aplavz od strani pacifistov, ko je rekel, da "Amerika ne more stati s predsednikom, če pa predsednik stoji na glavi."
Lenroot je tudi dejal, da preti Ameriki večja nevarnost od nesloge doma, kakor pa od Nemčije. Sedanja propaganda za referen dum o vojni je po mnenju Lenroo-ta zelo nevarna. "Recimo, da se vrši »daj »plo&no glmw>vu,nje," je rekel. "Recimo; da je oddanih deset miljonov glasov, od katerih ibi bilo 5,1000.000 glasov za vojno in 4,900.000 pa proti. Ako je potem na podlagi tega izida napovedana vojna, ali ni vsak sjepee, .ki bi ne videl v tem koraku civilne vojne 1 Reovmo pa, da izpade glasoven ; e ravno narofoC da ftTOIMfr vfrjna z majhno večino — potem nas bi Anglija in Nemčija šikanirali ko-ikor -bi hoteli in mi bi se ne srneH ganiti."
N
Washington, 18. fd>. — Vroča deš>nta, ki je bila včeraj v podan ki zbornici, je pokazala, da se ongres ne strinja h prisoatvovan eni Zdraženih držav v evropski ojni. (tovornik za govornikom je laglašal, da Wik"m ne sme biti ritiziran, ker je pretrgal diplo-»mati&ie stike z Nemčijo, Joda ritiziran pa mora biti, ako s svojim bodočim poutopanjem napram emčiji potegne Ždrožene države vojno. Zbornica je jasno demon rirala, da na*protAijc vaaki Wil-w»novi akciji, ki jo hoče izvršit• i« /, dovoljenja kongresa. Kongresnik Lenroot iz Wiseon Kina je izjavil, da je za to, d« A merika brani svoje pravice na morju, odločno se pa protivi temu. da bi Amerrka napovedala vojno Nemčiji in poslala »tvoje »'-etc v K-vropo. Amerika ne sme stopiti v nobeno zvezo z entento.
"Ako vojna mora priti!'—je re-"'-tr.rnnK.t — "tedaj rti j Hi) roj-ua<*amo na morju. Naša mornarica mora uničiti vsako nemško au1> marin ko, ki jo more d<a*o<"'i, v aa* š. iti naših ladji in vojna naj traja le tolik* časa, dokler ue l»o Nemčiji prenehala a svojo nep<*»tavno*-jo na morju. Kadar we to zgodi, da bo Nemčija zapet spoštovala na
DVAJSET MILJONOV ftKODE.
ZASTRAŽENE TOVARNE
PROTI "AVSTRIJCEM".
i
Tovarnarji v De Pue aa boje, da bodo Slovenci napadli tovarne. (Kapitalistični list vidi "veliko pevaraost".
4 PARNIKOV JE PRIŠLO IZ EVROPE.
New York, 18. feb. — Včeraj je priplulo v ne wyo rik o priutanišče štirinajst parnikov s skupno to-nažo 50.000 iz Evrope; vsi ti parniki so šli skoz submarinski pas. Na drugi strani je odiplulo eč pprnikov proti Evropi in med njimi sta dva ameriška tovorna parnika z ameriškim moštvom. Večina teh parnikov vozi kontra-bant.
Parniki ameriške parobrodno družbe se zrni raj čakajo na odlok iz Washingtona.
Na odredbo zvezne vlade so včeraj položili v morje pri uhodu v pristanišče jekleno mrelo, Jtl t-ana varovati luko proti morebl itnim napadom. Mreža zapira pot vsaki ladji v kanalu med Fort Wadswort.hom in Staten Islandom na brooklynski strani v širokosti ene milje. Podnevi bo -mreža po greznjena, da lahko plovejo ladje ponoči bo pa dvignjena in s tem bo luka zaprta.
Boston, 18. feb. — Dne 31. januarja opoldne je prejel glavni strojevodja Sigmund Bierans na nemškem parnikn "Kronprmzes-sin Cecite", ki je tukaj interniran že od začetka vojne, sledečo brzojavko: "Povejite Petemomu, da je vse O. K." Strojevodja, ki je ra zumiel tajni pomen brzojavke, je takoj odšel v ogromne strojne prostore velikega parnika s četo de* laivcev m 24 ur pozneje ni bilo več niti enega raibnega stroja na ladji. Vsi pripomočki, olbrisi in dnu-ge listine, ki so služile kot "ključ" do komplicirane mašimerije — vse je bilo uničeno. Glavni stroji ao bi li razbiti na kosce in tako je ve liki parnik severno - nemškega Lloyd a, ki je bil vreden tri miljone dolarjev, popolnoma neraben.
Kapitan parnika, Kari Polack, je izpovedal včeraj pred tukaj šnnjim zveznim distriktnlm sodnikom, da je bil on tisti, ki je poalal gorni omenjeno brzojavka iz Ho-bokenu strojevodji Biarensu in si eer na ukaz iz nemškega poslani št/va v Washingtonu. Povedal je tudi, da je poslaništvo obveatilo kapitane večjih nemških Internira nih parnikov še lani ob času, ko m je pojavila napetoat med Ameriko in Nemčijo vsled potopa Suaaeza, da morajo na dano znamenje <uni čiti vse stroje na parnik ill s namenom,, da jih Amerikanel ne bodo mogli rabiti v slučaju, da jih za plenijo. Z napovedjo nove subma-rinske blokade je bilo očividno, da bodo pretrgane vezi z Berlinom in tedaj so doihili kapitani domenje no (brzojavko. Tri dni* pozneje so Kiti res potrgani diplomatih! stl ki. Na vprašanje, kdo je bil tisti urudniik v nemškem poslaništvu, ki je zapovedal uničenje strojev, je odgovoril Polack, da ne sme iz dati imena, ker on je v službi nem ške mornarice in bi ga ol» povrat-ku v Nemčiji obsodili zaradi ve-leizdaje, ako bi to storil. Na to je sodnik umaknil vprašanje.
Zadeva je prišla pred sodišče zaradi tega, ker sta National (>ity Bank in Ouarantee Trust Co. v New YoHku vložili civilno tožbo proti lastnikom parnika za neko odškodnino.
New York, -8. feb. — Oficijelni krogi so prepričani, da so vsi nemški internirani parniki pokvarjeni, kar jih je v ameriških lukah. Kapitun Polack je priznal včeraj pred zveznim sodiščem v Bostonu, da so imeli kapitani vseh parnikov nalogo uničiti stroje, čim se bo vi-delo, da je pretnganjc diplomatičnih vezi z Nemčijo Nemčijo neiz ogibno. Strojno škodo valed pok/varjenih ladji cenijo na dvajset miljonov dolarjev.
PRAZEN STRAH.
La SaUe, DI., 18. februarja. — "Spring Valley Gazette" prinašu v sedmi izdaji in na prvi strani članek, v katerem opoaarja, da je Mineral Point Zine kompanija na-stavila dvajset stražarjev krog svojega podjetja v De Pue, 111. Naloga teh atražarjev je seveda, da pazijo na inocerace, da ne poškodujejo obrata. Potem člankcr mpdruje o straženju Železniških moatov in drugih tovarnah, če pri de do vojne, proti koncu Članku pa dodaja:
*4V De Pue živi obširno avstrijsko prebivalstvo, med katerimi je nmogo podanikov edine velike za-veznice Nemčije. Bati ae je, da bodo mnogi aimpatizirali v slučaju vojne s Tevtoni. Daairavno ne pričakujejo takojšnjega izbruhu med temi inozemci, mislita vlada hi Mineral Point Zinc kompanija, da je pametno, če ee poakrbi za varnost v podjetju."
Taka pisava je žaljiva, ker su-gestira javnosti, da se mogoče ino-zamoi pripravljajo na itforuh, čeprav se člankar opravičuje z beae dami, "da ne pričakuje takojšnje ga izbruha."
Povedali smo že enikrat, da se lahko mogoče najde posamezen prismojene«, ki iavrši kaenjivo de janje, nikakor pa ni pričakovati,
da bi se večje število ogrevalo za razpadajočo in trhlo Avatrijo. Saj mod Slovenci ni takih ljudi I
Ali če čitamo članek do konca, se nam nehote vriva druga misel. Nam sicer niso znano raamere v cit>kovni, pa tudi ne .vemo, če se
ANGLIJA RAZGLASA NOVO BLOKADO PROTI NEMŠKI BLOKADI.
V Londonu naznanjajo, da so zaprli pot nemikim submarinkam. Turčija« je izpustila Američane. Diplomatične vezi med Avstrijo in Ameriko poči-najo. Podmornice so potopile 118 parnikov.
Berlin, 18. feb. — (Brezžično). Uradno ae poroča, da je eua sama submarinka potopila v 24 urah tri pomožne kriiarke z 52 000 tonami.
Paril, 18. feb. — Brezžična br-zojavka z Borna, fivica, se glasi, da je brazilaki poslanik v Berlinu po naročilu svoje vlade opozoril Nem. čijo, da jo bo Brazilija držala odgovorno za tri brazilske parnike, ki te bližajo submarinski zoni.
Washington.—- Državni department je prejel v petek oil poslanika Pageja v Isnidouu obvestilo da jc Anglija izvršila najbolj drastičen korak "v svrho izoliran ju Nemčijo odkar traja vojna.
Obvestilo jc prišlo v obliki u-radnega naznanila neutralnim državam, da je Anglija kreirala "novo nevarno zono" na Severnem morju. Ta zona ali nreja se ruzprostira čez vse vodovje, ki obdaja Nemčijo izvzemši danskega iu nizozemskega neutralnegu vodovja od točke, katera drži šti ri milje od Jutlanda do točko so dem milj od odirožju 'Nizozemsko. Ves ta prostor je Anglija pokrila k novimi minami in sicer z dvojnimi namenom: prvič, da zapre pot nemškim submarinkam s pristanišč na nemški in belgieki obali na Atlantiško morje i drugič pa ,, ,uu. ...	v« ~ 1,14 nudomeetl blokadno delo svo.
organizirajo. Čudno-je, da 3* »«"*r>e, W <»oalej stružila 9	lolgo dištanoo neMflkaga obrežja,
člankar dostavlja, da hoče vodstvo montirati več električnih žafnih luči, da lahko razsvetli okolico. Člankar aicer pravi, da ae to zgodi, da aovražni letalci ponoči ne napadejo podjetja. Taka mod rovu-nja spadajo v bajkoslovje, poseb-no če je občeznana resnica, dn so v velikih podjetjih še vedno montirali žarne luči, če so se delavci pripravljali za stavko. Toga seveda člankar ni povedal.
Popolnoma prazen je at rab, da se mogoče Slovenci pripravljajo, da napadejo kakšno tovarno. Prvič bi bilo to blazno dejanje; drugič, Slovenci niso tako neumni, tudi tisti ne, ki niao državljani, da bi se žrtvovali za Avstrijo, ki ilm jo mesto kruhu dala kamen m jih
pognala po svetu. Posamezen neumnež se lahko najde med njimi, ki pa nima vpliva med slovenskimi delavci. Slovenaki delavci bi se sami smejali takemu norcu in bi poakrbeli, da pride v .blaznlco, kjer je prostor za take ljudi.
RCVOLTA NA KUBI SB TRAJA.
MEDNARODNI TIHOTAPCI ODKRITI.
BENSTORFP PREISKAN V HA-LIFAXU.
Halifax. N. S., 18. fe*>. - Par-nik "Frederick VIII." na katerem je odslovi jeni nemflki poslanik Bernstorff s svojo partijo, je dospel semkaj včeraj In se ustavil zunaj pristanišča do noči, na kar se je pomaknil v luko v tetni, da ni mogel nihče na krovu videti u-trdb okrog pristanišča. Parnrk je p,m! močno stražo bojnih ladij. Na parnik se je ukrralo veliko število kanadskih uradnikov, tolmačev in ženskih pomočnic, ki bodo pomagale pri osebni preiskavi vsega nemškega osobja.
ZLATO ZOPET PRIHAJA V KA PITALISTrtJNE BLAOAJNE New York, 18. februarja. - U
.Rusije je dospel« v Vaueouvrr, B I C. pet in dvajset miljonov dolar-|jei V zlatu. Največ tega zlata poj
! de tovarnarjem, ki izdelujejo stre
i live. Ni čuda. i* so gospodje na v-
'dušeni zagovorniki vojne.
San Francisco, Gal., 18. feb. —
Zvezne oblasti so prišle na aled mednarodnemu tihotapskemu tru-stu za opij, ki je imel svoje zveze v glavne mestu Mehike, v Šan gaju na Kitajskem, v New Yorku in v drugih ameriških mealih.
V	teku enega leta je bilo posla nih nad 30,000 zabojev opija v Mehiko, ki so ga tam šele pripravili za tr«.
Dva kovčega, nabasana z opi Jem, so zvezne oblasti zasegle pred Štirinajstimi dnevi v Honolulu. O-pij je bil poslan iz San Franciscu. Zvezni uradniki kjsvljsjo, ds i »najo dokaze, da so bile velike množine opija poslane v vzhodna
mesta.	)
VREME
V	Illinoksi, Ind lani, spodnjem Mi*higanu. Wisconsin« iu OfiTo v torek: det in »neg. V temperaturi nr bo dosti sprwnemJ*. Iztočni vetrovi.
T«aperatura zadnjih 24 ur v (likagu : Najvišja 24, najnižja »».
Solnee Izide ah fi:40, zaide »b
r, :'IH.
Washington, 18. feb. — Položaj na Kubi se še ni iuboljšal. Iztočna stran otoka je izolirana, trgovina je prenehala ln poštni vozni pro met je popolnoma nstsvljeu. Aam* riška vUula je včeraj suspendirala iaplačevanje in nakazovanje po štnih denarnih nakaznic za vso Kubo izvzemši I Is ve ne. Po zadnjih vesteh so rebell v Santiagu vpletli li dve parnika, katera so oborožili in ju postavili v ustje pristanišča, ki je vsled tega blokirano. Morim ri*ki department je pripravljen Iz krcati ua Kulm 7500 ino* v štirih urah, ako pride do intervencij«-.
Havana, 18. feb — Tukaj javljajo, da je general Oomez. bivši p revised nik in sedanji kandidat z orožjem za pr«lsediiišt vo, zajet *
nuuaini, kntere bodo ugroiale Miljo, ki ibo namenjena k obrežju •SFeimČije.
Angleški kanal — morska ožina med Anglijo in Francijo — jo takorekoč žo zaprt sovražnim suh marinkam z ihn-žami, minami in gostimi patruljami. Hohmaruike so" torej dohajalo ua odprto morje edino še čez Heverno morje severno od ftkotske in doli ob irski o-bali; zdaj pa namerava Anglija zapreti žo to pot.
Dotičnn naznanilo angleško via de se glasi:
'♦'Z ozirom nu omejeno vojskovanje nu morju, ki ga je začela Nemčija s submarinkami in minami no samo proti zaveznikom, tem voč proti ueutralnim ladjam, ln z ozirom ua dejstvo, da so trgovske ladjo neprenehoma potapljajo brez ozira na varnost mornarjev, neznanje angleška vlada, da pri-čcnšl s 7. februarjem 11*17 je postala označena a reja na Severnem morju nevarna za vse ladjo vsled operiranja proti Nemčiji in vsled toga mora biti plovba tamkaj n-puščena."
Za tem je podrobno označena na novo blokirana a reja.
SUBMARINK.
Potopljene ladije v zadnjih
48 urah ................. 7
Skupna tonaia .......... 10.492
Vseh ladij potopljenih od
1. feb............:...... 118
Skupna tonaia.......... 257.354
tega dejstva jo povsem nuravuo, da jo nevarnost vojno mod Nem. čijo in združenimi državami vodko več ju in uato gleda dvojna mo-narhiju z uuruščajočim dvomom na hodočo odnošajo z Združenimi državami."'
TURKI SO IZPUSTILI AMERIČANE.
Washington, 18. feb. — Ameriški poslanik Elkus je uradno obvestil državni department, da jo turška vlada dovolilu več kot tisoč umerMjkkm državljanom !z Armenije, da smejo odpotovati v Združene države. Obenem jo Javil Elkus, da so jo otomansku vlada iz-rekla za ohrunitev prijateljskih odnošajev med Turčijo In Združenimi državami.
DOPLOMA.TI6NO RAZMERJE MED AVSTRIJO IN AMERIKO VISI NA TENKEM LASU.
KONZULI ODIDEJO.
Washington, 18. feb. — Nem-Ške vlada je sporočila preko ftpa-ulje, da bo dovolila ameriškim konmilom v Nemčiji posebni vlak,
s katerim se odpeljejo v ftvleo. Vlak odkle z Berlina v (torek.
ftKUNO JE POTOPILA NEM IKA SUBMARINKA.
Washington, 18. feb. — Generalni kony.nl v Umni brzojuvlju, da so bili ua Nubuuirinki, ki Je potopila ameriško Škuuo "Lyman M. Law* ob italijanskem obrežju, pomorščaki v uniformi nemške mor-nariee, ne pa avstrijsko. Tako izjavlja kapitan potopljene škilile. Snbiuarinka ni imela zastavo in sprva se je sklepalo, da Je bila avstrijska. padava glede potopljene, šktiue bo vaekuikor predložena zu poravnavo po vojni,.
187 SUBMARINK ZAJETIH.
Washington, 18. feb. — Oflel-jelna vest, du Je angleška ud mira-liteta zaprla luko v Plymouth*! neutralism liuljaim, je podprla prešli je vesti, da sluzi omenjena Inka za zbirališče zajetih iiemškMi subtnaritik. l'o najnovejših veeteh, ki Jih razširjajo največ mornarji in potniki, leži v plymoutlstkl luki |H7 nemških sinbmsrink, ki so Jih ujeli Angleži s svojimi mrežami iu patruljnimi ladja^ni,
Amsterdam. — Berliner Tage-blatt" ima sledeče poročilo od svojega korespodenta « Dunaja t
"•Poslanik Tsriiow»ki š<« nI predložil svojih poverllnlli listin v Washingtonu iu diplomatično raz-n»erje ni^l A vntro-Ogrsko I« Združenimi državami zdaj počiva. Vaa komunikacija med Dunajem iu Wasliingtonom je pretrgana monarhija čaka
SUBMARINKA POTOPILA TIIOČ TON.
50
orožjem,. ,„----------------- M^ojr.a. monarhija eas« .m na-
Santa tiari. .r»000 vlsilnih mož j- daljni korak predsednika ^ Ha/, f4>koIilo njegove čete Gome* W..s I,,s Ako je res, da »'o -m^iška MKi mož, med katerimi Je ps le IMli vlada dopustila oborožitev trgov
ievežlsinih vojska	Ukib parnikov, potem bo po j.
_______holj nevaren, kajti poveljniki
MIMSTI n f¥I1T T nrT'' • n - -»i J K in- bodo "»ogli ve.- d^ V TOVARNI	1 voliti izknsnje moštva in potni
___	j kov, kater«- so «loalej amstrsll za
Haakall, N. J., 18 februarja. — jneobon.žene. S tem bo ameriška y tovarni Du P«mt Powder kom- j
Berlin, 18. feb.(Brezžično).—O-fieijelna časnikardta ageiitura Ju. vlja, d h je sulsiisrkiku, ki se Je vrnila v nemško pristanišče !#. t, m., potirjula v ladij v skupni tona« ži VHHth.
MED AVSTRIJO IN NEMOlJO NI VSE V REDU,
Bern, ftvies, 1H, Mir. Ame-rlčani, ki a«* prišli iz Nemčije, pri-povodu je Jo, da so vodilni krogi v Berlinu zelo v skftieh zaradi razmerja med ^vstrljo in Ameriko Nemci nc morejo raznmrtl, zakaj Wilson ne prekine vezi tffdi r A v-Ijfftjnr^Vprrr je-Nrem^K of no vedno naglašala neskaljeno lil neločljivo prijateljstvo nml Av.
vlada odstranila zadnjo razliko,Idrijo iu Nemčijo r^^A?
panije v 4twoodu je eksplodirala^J loči ameriške ladja od gJju« ^^^jl^ trlpalčna granta Kn delsve je TjglMklh, ki ziulnje čase plovejo tu- Idrija zelo n v j
bit ln pet je ranjenih.
!i, ,mm1 'ameriško zastavo. Hf.rlčo I (Dalje na 3 str., 1. kol.)
rroBYjcxr
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
m---u... .----o-ll -j.j1 ---- - -ji-jujm.....'■ju.. ). .. l.jjun jj i	. ji-----l'l
Izhaja dnevno raz.cn nedelj in praznikor.
LASTNINA BLOVEN8KK NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cena oglasov po dogovoru. Rokopisi m na vreči Jo.
Naročnina: Zedinjene dr t* ve (izven Chicago) in Canada 93 na leto, 11.60 za pol leta in 76c za tri maaace; Chicago in inozamztvo $4.60 na leto,
62.26 za pol lata, $1.13 za tri mesece.
2667
Naslov sa vae, kar ima atlk a listom t
"PROSVETA"
So. Lawndale Avenue, C
Chicago, Illinois.
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ of the Slovenic National Benefit Society.
Issued daily except Sunday and Holidaya. . Owned by Slovenk National Benefit Society.
Advertising rates on sgreement.
Subscription: United States (except Chicago) and Canada $8 per year; Chicago and foreign countries, $4.60 per year.
26S7 So.
Addreas:
"PROSVETA"
Lawndale Avenue, Chicago, Illinois.
Telefen Lawndale 4636.
SI
Datum v okUpaju n. pr. (Januarja 31-16) poleg vaiega imena in naslova pomeni, da vam je s tom dnevom potekla naročnina. Ponovite jo prtvo-rasno, da se vam na ustavi list.	_
Vzgofevalni zavodi.
ChikaSki sodnik Baldwin je pred kratkim časom razsodil, da ne sme država Illinois dajati gmotne (denarne) podpore privatnim, verskim zavodom, kajti to je proti državni ustavi. Razsodba se je nanašala na zadevo "Katoliške industrijalne šole", ki je imela dobiti nekaj nad
... .. #	wmy
' j!.poti^1 por** za obtožene policaje. Ob i*. ?7
ki je dejal: "Podprl
tvo za policaje; revni ljudjT*
ki ne morejo dobiti poroštvi 15
poroštvene družbe. Z*lovol2
bom« ko pride čaa, da ne h,1(| '*r
znani krivini."	^
Eveleth, Minn. — (iotovo vam je znano, da imamo pri nas hud mraz to zimo, in živo srebro pade včasi na trideset stoipinj' pod za njega odvezo dali. Sem nam-|"zero", pa tudi višje. Zadnjo so- reč član S. N. P. J., dasi ne vera, boto sem se zavil v kožuh, nateg-1 kako sem pravzaprav prišel v to nil kapo na ušesa, stisnil požirek društvo. Odkrito povem, da tega "ognjene vode", da bi me ne seb-1 društva in jednote nisem nikol lo preveč in se napotil proti cer-j prav "lajkal", ker obstoji po o-kvi, k spovedi. Pa glej ga spaka, gromni večini iz naprednih roja-še preden se izmotam na prosto mi kov in mnogo tisoč socialistov. Ne
zastavi pot pri vrstili velikan v podobi deputija, spremljan od nekega pritlikavca. V kratkih besedah mi naznanita, (ia kompanija
veste kako sem Škripal z zobmi ko je druitvo "premufalo" svoje »borovanje pod cerkev! Taki brezverci (takoimenovani namreč) in
stotisoč dolarjev iz javne blagajne; neki davkoplačevalec to zemljo rabi in da naj v tride- socialisti pa naj zborujejo v cer-je pa izposloval sodnijsko prepoved zoper izplačilo te svtote Kp,»h dnevih umaknem tvojo hišo kvenem poslopju! Meni to kar v in sodnik Baldwin je podprl prepoved.	s kompsnijekega sveta. To me je|glavo m ,filo. -'V nedeljo po
V smislu osnovnega zakona je imel sodnik popolnoma prav. Verske organizacije, pa naj bodo kakoršnekoli bar-1 vscdel za peč in cel teden premiš-ve, nimajo pravice zahtevati, da bi podpirali njihove pri- Up val avoj tuJni deiavsni položaj, vatne zavode davkoplačevalci preko države, ki drugače ^ ,Jw,Kem P'^Wevanju m i*-
______. . i , • i i es i i , . , ¥ll ® praševsnju vesti sem prmei do za-
ne spadajo k nobeni cerkvi. Gerkev je privatna inštitucija k|j«^kn, da je bolje ako grem k
v Ameriki in v smislu ustave ne sme imeti nobenih stikov!spovedi k vam g. urednik. Veste
z državo'.
Ali zdaj pa nastane drugo važno vprašanje: Zakaj država sama ne skrbi za vzgojo sirot? Cemu je treba) teh sitnosti, da morajo sodišča posegati med javne organe in privatno cerkev in jih poučiti, kaj ustava dovoljuje in česa ne dovoljuje?
Vzgojevalni zavodi za mladino, ki je brez starišev in skrbnikov, so naravno potrebni, dokler vladajo sedanje socialne razmere. Dolžnost države je, da ima sama svoje zavode in da je vsa vzgojevalna funkcija v rokah javnih oblasti. Moderna država bi sploh ne smela dopuščati tako važnega dela kot je vzgoja mladine verskim sektam.
Saj je znano, da verski zavodi predvsem delajo na to, da!"" delo pod .zemljo. Seveda so nas naredijo iz gojencev pristaše svoje cerkve, ne pa dobre >,mP°df J.^™4'"	r»v»lf»
državljane in koristne člane človeške družbe.
Vladajoči sloji so že marsikaj zanemarili in to za- ___________ KIirail, JC
nikmost potem izkoriščajo tisti, ki več škodijq kakor ko- w i„ 0b tej priliki čakalo ristijo moderni vzgoji. Tu se zopet vidi krvavo Romanj-' je veselo presenečenje. Dobili kanje delavskih zastopnikov v krajevnih zastopih in držav- k" nih zakonodajah. Pristaši stfcrih političnih strank za- vi pravljajo čas in denar z debatami o prohibiciji in militarizmu, a za druge koristne reči se ne brigajo. Upajmo, da Me bo vedno tako. ,
tako raztogotilo, d« nisem iel vjn(>veni jetu imeli smo celo vrsto cerkev k spovedi, ampak sera se zborovanj. .Jaz in nekaj mojih to-
varišev amo vzeli dobre založaje tobaka, pa "fiic, šie' pod klop, da bodo potem socialisti krivi. Pa res, pri cerkvenem zborovanju se je napadlo socialiste, da nalašč pljujejo <po cerkvi, v resnici smo bili pa mi tisti, ki smo vse opljuvali. Takole se "sfiksa" socialiste!
V nedeljo 14. januarja smo i-ineli veselico za cerkev v mestni dvorani, ktero dobimo za tak namen zastonj. Ampak večkrat sem že slišal, da kar je zastonj ni dobro, tako je bilo tudi v tem slučaju. Očita se nam namreč sedaj, d« tnno najslališi med slabimi, da vse zanesnažimo, da puščami otročje plenice pod klopjo itd. Seveda jaz vsega ne verjamem, očita se nam pa le in da to bolj drži, so nam naznanili, da dvorane ne bamo več dobili. KakOr se kaže, bomo morali sedaj zborovati na ulici.
Kden prizadetih.
spoved bo generalna, le pripravite «e! Ampak kako naj začnem z mojimi "ta črnimi"t Ze vera, takole: Milo je lansko leto, ob času *tavke, ko som se pridružil tisti stranki, ki si je postavila nalogo alkohol uničevati in čakati, da bo do drugi kaj naredili. Tez par dni pride neko kompanijsko kljuse in mi pove, naj grem takoj delat, sli pu naj neseni hišo z družbine zemlje. Ko sem sliftal ta ultimat mi je seveda srce v hlače padlo (pa ne sumi meni, tudi mnogim drugim) in urnih krač sem jo ubral
in petdeset tednov pojdete vsaki dan najmanj enkrat."
Armstrong je dejal, da se vpo-gne.
V	ustavi je nekje zapisano, da je v Združenih državah zajamčena verska svolboda. Če morajo ljudje hoditi na povelje v cerkev, kje je potem verska svoboda.
V	nas tudi vstaja dvom, da ga cerkev v toliko poboljša, da bo dal slovo pijančevanju.
KITAJSKI MORNARJI 8E NOČEJO SEZNANITI Z NEMŠKIMI POTAPLJAČ AMI
pod naise hiše luknje vrtat, samo da bo treba poprej "niufat!" ? Tako smo garali, prišel je Bonis smo
kur dve "pedi" (plači), to se pra-dobili smo po dvn čeku, enega za mesečno delo, diugega pa za božično darilo; to smo dobili s., vedu zato, ker smo lansko !eto ob času štrajka delali. Kaj zato, čc so nas takrat zmerjali s skebi4 cucki, ga rjave i itd., "ekstra/ ček je pa le pokazal, kdo jc 1111 konju.
Seveda, potem pa .iuhej! in v salon k J a nesli in le pijnm ga! Saj
je ta ček kar nam od sebe prišel,
kot bi ga Klija vrgel iz n^bes; nič ni bilo treba delati zanj. 'ftenkan' ček in njegova pisana vrednost je ostala pri Janezu in z njim vred ostal je tam tudi drugi Ček, za kte
Norčevanje.
Neki list, ki je vedno poln nasvetov, kako si človek "lahko naredi denar", piše, da dvajset dolarjev tedenske plače pomeni $20.000 investiranega kapitala. Po mnenju tega lista je delavec, ki dobi dvajset dolarjev na teden — kdor je tako srečen! — vreden ravno toliko, kakor Via ima dvajset tisočakov investiranih v kakšnih delnicah, ki mu
potem prinašajo tedenske dohodke. S tem hoče neki mo-j^K" je bilo treba trdo garati, mi dri "politični ekonom" dokazati, da ni pravzaprav nobene ,)H *m P^PU®11 *»hi domov, razlike med interesi delodajalca in delavca.	'/T" p!	JTI^
,	, , J	sedaj pa še hišo "in ura j Ve jo
imenitna primera!	imoraA. k o si oba čoka pustil pri
Človek, ki ima dvajsettiaoč dolarjev kapitala, nose- •ln,,c*u! Lan! sem besedam kom-
čega stalne dohodke bodisi v obrestih ali dividendah lahko »mnl>klh ^topnikov verjel, tako
, <r •___ iiii .	.	, ' . . kot svetemu pismu, zdaj pu ne
leče svojemu delodajalcu, da ga naj piše v uho, ako ni j več. Le pomislite, lani so nsm re-
zadovoljen z njegovim delom. Dohodki te svote sicer ne kli, če ne gremo delat med štrnj.
dajejo najsijajnejše eksistence, vendar pa jamčijo človeku k<im* ,)amo morali naše hišo "mu-
toliko, da jc lahko neodvisen od gospodarskih šikan in 'iT * rof " po<!""
lahko ostane doma, če se mu ne ljubi delati za druge ljudi, fat*'	1$, iZ
Lahko si vzame več počitka in si prebere službo, kadar štrajka, med tem ko pravi štraj-
se mu zljubi.
Naj pa tako poskusi delavec, ki nima nič drugega kakor dvajset dolarjev tedenske plače; delavec, ki mora točno vsak mesec plačati rent ali pa obrok na bajto, če si je nakopal "mortgage" na glavo; delavec, ki ima obilno dru- "I" v Mirno, kako nas je drufba za žino in ki mora dandanes plačati dvakrat ali trikrat več za življenske potrebščine, kakor pa pred enim letom, ali pa stisniti želodec, da bo dve tretjini manjši; delavec, ki izda vse sproti, kar dobi, in kateri ne ve, kdaj mu pove boss, da ga ne potrebuje več. Naj poskusi! — \a> naj si domišlja cjela v e e. ila. ju Meden $20.000 in ~r naj čaka doma na tedenske dohodke!
Včasih se znajo faloti norčevati z delavca Uko prebrisano, da marsikateri vzame norčevanje za pohvalo. Ampak to norčevanje je pa že predrznost brez primere, ki mora udariti tudi največjega slvpea.
kurji lepo nemoteno živijo v svojih hišah. Jaz sem pa vendar mislil, du kompanija na *kebe kaj več
drli
Zdaj šele so se nam oči odprle,
Bishop, Pa. — Snega, mraza in minnesotvtke burje nam ne manjka, zato se kaj radi sučerno okoli peči. Kar se dela tiče gre bolj počasi, ker primanjkuje železniških vozov.
S podipornimi društvi smo precej dobro preskrbljeni in najlepša izmed vseh napreduje društvo S. N. P. J. ker pridno agitiramo za nove člane. Z naročniki za dnevnik gre bolj počasi, ker tisti, ki bi
morali v prvi vrsti agitirati zn Prosveto, so zastopniki drugih listov.
Predplačnik.
Pittsburgh, Pa. — Tudi mene je zaneslo na veselico društva Slovenski Sokoli, štev. 118 S. N. P. J., katera se je vršiln na 57 in Butler St. ttflo je v resnici nekaj knenitnoga. Oodiba je bila izvrotna in veselica je v vseh ozirih jlobro uspela. Samo na nekaj bi rad o-pozoril drmštveni odbor. Plakate oeiroma naznanila naj bi se v prihodnje dalo tiskati v linijski tiskarni. — Opazovalec.
Ameriške vesli.
0UDNA OBSODBA.
Bayonne, N. J., 18. februarja.
NTa holandskem parfiiku "J. B. Aug-Kasaler," ki prevaža olje, je ukrcanih pet in štirideset kitajskih mornarjev. Parnik je ukrcal 45,000 veder olja za Francijo.
Kitajci so izvedeli, da je Nemčija zagroaila, da potopi vsaik parnik, ki ipripluje v vojni ipas in poslovili so se po francosko s parni-
ka.
Seveda so jih šli policaji takoj lovit. Kitajci so odprto povedali, du se boje nemških potapljač in da ne gredo na parnik, če odpluje
v vojni pas. Njih pritožba ni nič pomagala in odgnali so jih na parnik. Zdaj policija straži parnik, dn Kitajci ne morejo na suho.
PODPISOVANJE DELNIC ZA FARMABSKE POSOJILNI-CE NAPREDUJE POČASI.
Taggsrt, ki vodja
KAPITALISTI VIDIJO V Dtim, NEPRETRRO AN O PR0c3 RITETO
New York, 18. februarja. govei z mešanim blagom so ofedr žavali svojo letno konvencij,, kateri je F. II. Rike, predaj njih organizacije, dejal, da Z » treba bati prih^dnjosti, ,(liJ mir ali če traja vojna. Zji tr^vj.' no ao dobri izgledi.
JEKLO ^ASTAJA V NEW Yoi
New Yowc, 18. februarja
Nad \mm ton jekla čakV£ ga nalože na parnike, ki o<|,,L jo v Evropa.
"BOŽJI ZDRAVNIKI" AREn RANI V KALIFORNIJI
Los Angeles, Cal., 18. feb. _ "Kralj" Francis Schlatter
"princ" August Schroder, gUri vernikov, ki so poznani pod i,ne. nom "božji zdravniki," „ta bih aretirana od zveznih oblasti.
Obtožnica jima očita,« <h sti. počiljala "blagoslovljene robce" po poAti, ki so imeli po njunem a. trdilu zdravilno moč. Uradniki! se bali, da žene, ki bile ogoljufane, napravijo velik škandal na kolodvoru in privedli «n ju v m sto o|) Času, ko so se žene najmanj nadjale njunega prihoda.
KANADO SUŠE.
Edmonton, Alberta., 18. feb. -Družba vodopivcev predlo/i parlamentu zahtevo, da uvede sploi-no prohibicijo za Kanado.
ZBORNICA JE SPREJELA FRO TIOIOARETNI ZAKON.
Topeka, Kana., 18. februarja. -
Legislaturna zbornica je sprejela postavo, k j določa $5 do $25 denarne globe za vsakega, ki Ra u-love pri pušenju cigaret. To zakonu je prepovedano pusit i cigarete povsod: doma, na ulici in na javnih prostorih.
Predloga je zdaj predložena senatu. (Je jo sprejme senat in jo podpiše governer, postane zakon.
POVIŠANA POŠTNINA ZA .ČASNIKE JE UBITA.
Washington, D. ., 18. febr. —
Do sedaj je za farinarske p^ojil-nice podpisanih le 26,000 deležev, ki so vredni $160,000. Vlada bo morala dodati ostalih $8,870,000.
Odbor fanmarskik posojilnic izjavlja, da radi tega podpisujejo deleže počasi, ker jih morajo plačati "par", to je po sedanji vred nosti, po nekaj letih bodo pa posojilnice pokupile zopet deleže.
Odbor n i prejel iz štirih distrik tov natančnih poročil, koliko dele lev je bilo podpisanih. Največ de iežev je bilo podpisanih pri poso jilnici v Omahi.
GOVERNER JE P0DPI8AL PO-OSTRENO PROHIBICIONI-SKO POSTAVO.
W
Washington, D. C., 18. febr. -Senat je odklonil predlogo zn povišanje .poštnine na Časnike Predlagano je bilo, da se plača 2c od funta pri časnikih, za pisma se pa poštnina zniža na en cent. Proti-predlogi je bilo oddanih 45 glasov, zanjo pa 25. /
NAJPRVO 80 OA KRSTILI IN POTEM OBESILI
Charleston, W. Va., 18. febr. —
Ooverner Ilattfield je podpisal novo prohibicioniAko postavo, ki sta jo sprejeli obe zbornisi.* Postava
je tako stroga, da ne dovoli uvažati opojnib pijač niti v zdravniške namene.
Danville, IU., 18. februarja. -Clharles Murphy, zamorec in P"*-nan pod innenoin "Bi« John," j« ubil prožnega delavca Lonis U<>u-maa, rodom Grka, ki je delni na Big Four železnici. Zločin jc Poznal in obsojen je bil na vešal.i.
V noči preden so ga ohcsili, * jc "veliki Jo-hn" dal kwtiti. l> remonija se je izvršila po polnoči iu preden je ura odbila 10 d<»p<»ld n*. je John izdihnil nn vislicah.
Tako se je zgodilo v krfičanuki družbi 1917 pa r. K.
BULICA PROTI LINČARJEM
Nsw York, 18. februarja —
Magistratni sodnik Miller je ob sodil 6.'lletnega Robert Armstronga. da mora skoti #»no leto hoditi vsako nedeljo v cerkev in da ne sme piti opojnih pijač.
Aretirati ga je dala njegova že-
BURŽOVAZNO POLITIČNO BLATO.
no« potegnila in dn nam je 1. \Y W unija dobro hotela, pa jc nismo hoteli poMluHuti. Zdnj tudi veiiM zakuj netil jc ktmipanija ob ča<«u volitev pri|v»rm"'ala gotove može med drugimi tmli governer ju HiirnquMts. Od kompiinije prip»»-
hh^ h^ luU isvnljeni in govoril obtošenee d » ži.\ ji pi Npcvu |»rtdi«»rt 1isoč za "fajtanje" I W. W. I>s družba
nr—tujini" t XT W Ttstn p« ti^jg^nW tukaj \ .ij^mTdn
Indianapolis, Ind,, 18. feb. —
Zvezna velnporota je med 150 o-i - — — -----------------. ki
serfiami, ki jih je obtožila v sredo Illfr preprečil	mc«^
j. i «t .... ' I _____— _ A__•	tnui'J
Lexington, Ky., 18. feb - v
Murray ju, Ky., so rretirali xaw°r' ca William Duignida, ki jc obte žen, da je mbil zamorca Kuhe M«r-tina. Takoj se je pričela zbira" mdrga, da linča zamorca. (Jover-
dvignila obtožnico proti enajstim
... a m>ita a • j > ... . i	ki igrajo ulogo v denio-
is Amelia čes. da rad pije in dn Urati^ni or«snisscUi okraja M JO je v pušnoati umirjal.	otl u^	°:krf J" M
ari-
....	>n- obtožnicami je tudi poli-
Kolikokrat greste v cerkev?" eilj%ki načelnik S. V p*rott ga je vprašal sodnis.	(lrf w r><,i vo]\|ev ,ft|| ,9U
"Štiri nli petkrat V letu," jc <>«1- Obtožnica jim očita volilne
umor s tem, da je odredil tnM dve stotniji mHice v Murray. 1 sta sc t je odpeljali z izrednim vlakom.
"Well, "mmIuj pojdete red
no
parijr, ko~jr trfto treba vofitT
slc^ zve-
PENZIJSKI ZAKON ZA MATE RE JE USTAVfcN.
. . . , . ,	^natorja in kongresnika
v »cerkev skoei dva in petdeset tf sedmem distHktu.
Scranton, Ps., 18. februarja -Sodnik Rdwstvts Je rsz*>d»' lU
ko \oftte
šr on prav črn greli imam na du«i. pu upam, du ml boste tudi
rreli
V dobro poučenih krogih sodijo, ^nzijski zakon za matere

hovnu, da pislpišete obljubo bi m. ,1„ bo vseh obtožencev 15.1 o<| ka Ivljen j<i jutri vrnete. PrihMnja nedeljo ,erih nekateri žive v Kvansvilh, kontn greste v rerkev in prihodnjih eden Frankfortu iti (laryju	zijsko
in je odredil, da nkrsj'" ntrolor prei«kHii #8,000 ra V izijako okrajno komisijo.
I'KOKVWA
Sirom Amerike
OLIJA J* ZA**LA NEM
ŠKO OBREŽJE
DUHOVNI BO ZA IZKORIŠČA NJE OTROK
f morala zadnja večkrat astro fgti na Dunaju, da je olnkža vslftju pod wvoje hemsndo.
c(>iii je dobro znano, da Av-.jnci ne čutijo tiate hvaležnosti iuu Neiuieiji, kakor lu jo ni«-)»o njihovem mnenju; Xeinej jo, da se mora Avstrija samo i zahvaliti, da j« niso sovražni-f razkosali, iu jih jezi, kadar »rijo v Avstriji, posebno pa ua tkem o "'prevelikem vplivu rije.' '
►m, Švica, 18. feb. — Trije ča-»i v Budimpešti olwojajo nem-siilnnarinsko kampanjo. "Pe-fapolo" napada grofa Ueveivt-, v Berlinu kot glavnega za-Irnikff brezobzirnega potap-jii ladij in zahteva, da bi mu i,|i stopiti na.prate. "Napaza-; girgan madjarske socialistične nkc. napada admirala Tinpitsa iliteva, <la mora biti konec <ru-[>v na morju."
»osti llirlap" citira tri drža-gorske poslance, ki so debat i-« pomorskem boju. "Beden teh pkel: "Ves svet «e oibra^a proti i zaradi blazne nemške pomor-kampanje." Oof Karoly je i dejal, da bridko obžaluje, ker Jemčija napovedala neomejeno narirroko blokado.
JETNIČAR PRIPOROČA, DA IZGINE KOSČEJC SREDNJEGA VEKA.
Wilmington, Dol., 18. februarja.
iV tej državi je še v navadi da pri
vežejo hudodelce k stebru in jih bičajo po srednjeveški metodi. V Ameriki se radi pobahamo, da je vsepovsod napredek, kljub temu so pa v ininogih državah še uvedene naprave, ki bi delale čast mračnjaškemu srednjemu veSfu.
JetniČar Croaa v okrajni prisilni delavnici v New Castlu pravi:
"Nisem prepričan, da je ute-ber za bičanje poboljševalno sredstvo za kaznenee. Ideja, da se ljudje boje kazni, je zmota. Le redko-kedaj slišimo, ^a se ljudje boje kazni, če nameravajo izvršiti hu-dodelatvo.
Težka je naloga vzeti človeka na bičališče, ga bičati in mu reči, ti si moj prijatelj. On tega ne bo verjel in bičanje doseže nasproten namen. Bičanje povzroči, da človek postane, Se bolj jezen na človeško družbo."
•JetniČai- je na to poslušalce opozoril, da je bila enako kazen vna-vadi v prvih dneh Anglije in ho jo-
smatrali enako smrtni kazni. Valed tega priporoča, da jo legis-latura odpravi.
Treba je bilo jetničarja, da je povedal človekolju>l>l)«n, da so nečloveški.
gleži zopet javljajo o pridobit-ah ob Ancre in v Aziji. V Ber-nu priznavajo, da so se Nemci
maknili.
Priporočam
svojo gostilno v oblak vtem Slo-venoem ln Hrvstom v skollol Youngstown, O. Ksdsr potujeta ■kosi mesto sli po oprsvku, ss e-glasite pri meni. Imsm raanovr-stn« dobro pljsčo, avolo pivo brinja vso, al i vo vae, visky, amotko itd.
Joftaf Olgole, I. 817 Federal Si Youngstowa, O.
ZADNJE VESTI.
SLOVENSKI ZDRAVNIK 538 Penn Av., PitUburgh, Pa.
MHiiimillllHIIIIIIIinitiniinHininni.
, ^ n	Ur. Solar j«
^^MKiaSa MjttaMjftiaU* .JsDHOCi v«m UI adrsv-
\ » Plttiliurfhu, -i SI I ms I« UI-
.ondon, 18. febr. Vsi nemški tinapadi na naše nove pozicije Ancre, ki so bili izvršeni danoa, bili odbiti. Število ujetih Nem-v včerajšnjem boju je'naraslo 773 mož.
lerlin, 18. febr. — Angleži ao silovitem topniškem ognju ns-Ui naše pozicije na ooeta stra-l Ancre včeraj zjutraj. V lju-l boju, ki je trajal vea dan, smo li 130 mož in potem prepuatili ražniku naše aprocnjo jarko. južnem bregu Ancre smo od-i napade.	\
ARCHITECT 118 N. La Silil St„ Cklii|i,
kl Je Udslsl načrt ss gl. urad S. N. P. J. SS priporoča Slo-voncem ss isdslovsnjs stsvblnsklh nsčrtov. Tel. Franklin M01 TEL. NA DOMU AUSTIN 1600«
ZAKONODAJOI NAJ MALO MISLIJO.
(ariz, 18. febr. — James V. Gori, odpoklicani ameriški poala-z Berlina, je bil danea č&stni t na pojedini, katero mu je pri-il ministrski predaed. Briand.
Washington, 18. fob. — Grško lani&tvo naznanja, da ima za-niška blokada grško obali atra-posledice. Ljudje revnih slo-nimajo druge hrane kot travo zelišča. Mnogo Grkov je že polo lakote.
Olympia, Waah., 18. fob. — Mrs. I na P. William, ki kot poslanka zastopa okraj Yaikima, se precej loči od drugih bružovaznib poslancev. V teku svojega govora je dejala:
"Živimo v revolucionarni dobi, s socialnega in komercialnega vidika. Državi je treba novih moči, da je kos svoji nalogi. Ne u,io-retn^ vedno delati le postave in postave in pričakovati od njih us peha.
Kadar potrebujete pisalni papir in kuverto a vašim imenom in naslovom tiskanim v oglavju, v-prušajte vaeloj aa ceno pri meni
MIKI ČBBAftEK,
Bos 148, Van Voorhla, Pa.
v tli. IMS lise lilaad
Aveiie, Chicago, IU.
Tekfaa Canal 842.
M Viak
M rojak bi moral imeti >Jk # naš krasni slovenski ^ f CENIK za leto 1917, katerega^ vam pošljemo prezplaino na vase že Ijo.
Mi imamo v zalogi vse vrste se mena cvetlic in drugih vrtnih in polj« akih zelenja*.
Pišite po naš SLOVENSKI CENIK še danes. •
INTERNATIONAL SEED CO., kjL	101 Dixon Building
WfKN^gk	PITTSBURGH, PA. i
FB08VETJ
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiinnniiii|
| Lepa Vida. |
(Roman. Spisal Josip Jurčič.)
llMM)
Oz štirinajst dni je dobil patino.
\WI je pismo Vidi, za tišči jivo jo je pogledal, ob tako kakor ta zinirom dobri obraz nikdar pogledati ni znal, vrgel ji je patino pod noge na tla iu rekel:
"Ne boj *e, ženska, nič hudega ti ne bode storil tvoj mož, nemore ti več, ti si mu vse."
S temi besedami se obrne iu odide.
Vida se hlastno pnipogne po pismo, a ko ga ima v roki, trese se vsa, ne ui|>a si pogledati, kaj je v njem. Na zadnje, bere, bere, bere, pismo ji odpade ua tla, počasi vzdigne obe roki in objame svojo lepo žarečo glavo, pa zavriska tako strahovito, da se je razlegalo po vsem Samorodovem dvorci, potem pa se zgrudi.
ENAINDVAJSETO POOLAVJE.
•
Adrijansko morje je ležalo gladko In svetlo v večernem jesenskem solncu, krasen pogled z vzvišene kraške obale. Človek bi bil ta prizor gledal in se ga nagledati ne mogel, pa rekel: ej, lep je ta svet, rad ujmo se ga, dokler živimo, saj dolgo ne bomo, in kadar na* ne bode, veselili se ga bodejo drugi, če bodo pametni.
Ali Hamorodov ovčar Stoklas ni gledal velikanske podobe gladkega morskega lica v večernem jesenskem solncu. Korakal je za ovcami, ka so se pasle pred njim med skalovjem po borni travi, pa skoro ničeaa nt videl, ne svoje ljubljenke velike bige, ki je zadnja mlade imela, ne najmlajše backe, posebno ljube, ne starega ovna, na katerega je iiuel sicer posebno pozorno oko, ker jc znal njegovo čedo zapeljevati. Ničesar ni videl, kot zadnjim ovcam repe in rasi malo hrbta, pa svojega psička, ki ga je žalostno hodil glodat, kakor bi hotel vprašati: "Kaj ta je, Htoklasek, suha goba, kaj jokaš! Olej, ti in solza, to se ne sklada, kdo bi dejal, da si tak?" In tam za skalami se oglas* znani klic "hoj-hoj t" Vselej je znal Stok lasek odgovoriti preko skal m dupelj šc z lepšim "hoj-hoj!" Ali danes mu je tako grlo zderhavalo7 tako goltanec davilo, glas jemalo, sapo zapiralo, da še s psom govoriti ni mogel, ne z veliko higo, kako se da bi zaukal, da bi slifial sosednji pastir ovac najemnakovih na Basnigoje-vini. Ali ravno kar mu je v njegovi žalosti treba bilo človeka, in ker ga je tudi prijatelj ovčar sso-petno klical, začne svoje ovce poganjati navzgor proti njemu, oni pa svoje poganja doli. Pa danes Stok lasek ni srdito lnčal svoji jati debelih malo občutnih kožuhov, temveč |>oina!o in mehko je padal sukani jermen po ovčjih lirhteh, kakor le-hak opomin ali pastirska prošnja: stopi, stopi, živalca, dve pedi naprejl Ko sta blizo prignala, drug do drugega, pustita čedo, ter se bližata kakor dva vojskovodja v Agamcmmvvem času, psa sta jima «a pohočmika.
"Sedi no, da kaj poveš. Kaj je vendar doli pri vas na Sainorodinif Čudno govore in pripovedujejo. Je li res, da ni gospodarja večf Da so ga ujeli tisti grdi hudi zamurci in ga ne dado več od sebe, temuč ga bodo živega na raženj deli in pekli, zato kor jim je Žena njegova ušla t" vpraša sosednji ovčar (Hoklasa, ko je bM do njega prišepni in trdo na trda tla sel, kajior da bi se na mehko blazino spustiti.
"EamureiT" vpraša poslednji, "c kaj pa! Kdo je dejal, da je med zaniurc.e pal T Med Lahe je pal, Lahe, tam med one onkraj morja in nikoli več ira ne Ikmii videl, umorili ga bodo, pravijo vni tako." Sot.klasa zopet joto p< stiki.
"Soli se, solit ("e ne boš njegovih ovac pasel, c 1111, bodo pa, čegar drugega. Ne veft, kako te je enkral tepel tu le došit"
"O tepel! Naj me tepe, da me potepe, naj koža ml mene visi, kakor iz lipovega lubja plašč, naj mi nklesti pol zadnje oplati proč in proč, samo da bi me Ae mogel, da bi ga se živega videl," reče Ntoklasek, poštena duša, iu jaz verujem, da mu jc bila živa istina, kar jc niožiČck govoril.
"A zakaj ga bodo umorili, praviš!"
"Ko bi jaz vedel! Ali nekaj hudega m groznega mora biti, ker <m| tiistcga časa, kar je naša gospodinja to zvedela, čisto je U uma, ne ve kaj govori, meša se ji, da je človeka strah pred njo. Pomisli si, včeraj me je dobila ra hlevom, in kaj stori? Poleno, leseno poleno s tnala tnl moli in pravi, da je nož, nož, čujes! in hoče, da naj ji ga jaz v srce zasadim. Hitro houi bil na «no kraj hleva rbcžal hi smuknil |xi lestvi na hlev, od groze sem se tresel, dokler nisem dva očenaša zmo-lil in veno," pripoveduje Htokla«.
"Ali kaj je vendar naredil T Nekaj vendar pravijo!"
"I, meni so zdi, da jih jc sila potolkel, tako za kakove pol vojske. Menda hu ga že dražili, da so mu jezo zbudili. Kadar je pa naš gospodar Jezen, joj, ti ne veš, kakovo moč ima!"
"A Lahi so ga vendar."
"Ni vrag, ko jih je ttdiko Saj se o*c, če jih je cel trop človečka do smrti opikajo, če mu vse pridejo do krnic," dejal je pastir.
Jczdec se je prikazal po potu proti Samoro-
diui.
"K«lo je ono!"
"Jej, to so gospel," reče Stoklss »n vstane
(,os|ssl je bil samo župnik, ki jc po^a«! nn -kmrjtr "prihajal. **
"Tega vprašaj, on ns 1ank<» \c vhc. ker Jc brat." svetuje *«*»«dnji pastir.
"To je, da ve, Ali jaz *i ne upam vprašati. Pojdi ti Jaz vem. da je dolgo f doma bit že dvakrat < N »lov o je bil šel če* »sorje m mislili smo, tla ga ImmIc «>lel ali izmolil, ali aslkupil, ali knkor je Inržja volja. A glej, sani je. Pojdi vprašaj"'
Oba stopita k bližnjemu potu.
"Kako je gospodinji!" vpraša župnik Sto-klasa.	,
44 Nisem Je videl danes," odgovori ts in fup-nik počasi miuvo jezdi. •
"Ali je res, da bodo gospodarja Sainowxla Lahi umorili!" vpraša boječe sosednji pastir.
"Moiits zanj," odgovori župnik m odjezdi.
Ko sta pastirja ugibala, da uiora biti res hu-- do zanj, če je že molitve treba, kakor za umirajoče, prišel je bil župnik do svope ro jat vene hiše.
Poznalo se je, da iri tu pravega očesa več. Vse je bilo razvlečeno, družina je delala, kar in kolikor je kdo hotel, jemali so, kjer je bilo kaj.
Notri v veliki izbi je našel Vido. Srpo ga je pogledala a nič ne izpregovorila. Sedela je na klopi pri vHiki peči oblečena samo na pol, neumlta* zinršenih las, votlih oči, bleda in suha — Vida, a nobena podoba leipe Vide več.
"Kako ti je!" vpraša on.
Nobenega odgovora.
"Pojdeš z menoj! Anton bi rad h teboj govoril rad bi ti povedal, da je vse pozabljeno, vse odpuščeno," reče župnik mehko in glasno.
A ona se ne gane. Dekla pride notri in župniku pove: "Večidel tako sede in ne govore in ne slišijo." Zastonj se je župnik trudil, da bi jo do govorjenja pripravil. Ničesar se ni spominjala, ničesar vedela v tem hipu.
Zblaznela je bila, ko je brala vest, da Je njen mož umorivši njenega zapeljivca in enega ornih, ki so ga za to prijemali, v zapor dejan in čaka smrtne kazni od neizprosnega tujega zakona.
Ona je bila grešnica, a njega je spravila v " smrt! O11, najpoštenejši mož, za njen greh mora svoje življenje pustiti. .Misel, kii je pač tako velika, tako strašna, da je zmožna uničiti vezi, ki vežejo duh in telo, uničiti ono veliko moč, ki dela človeka za človeka.
žalosten je župnik na zadnje poleg neme Ženske sam obsedel nein in se udal otožnim mislim. In daleč jih ni bilo treba iskati. Tu prod njim je sedela ženska, ki se v sreči svoje sreče nI zavedala, ki je hotela srečnejša biti, a je prlBTa v naj-večo nesrečo. Nezadovoljnost /. malim želi velike-ga; z dobrini in dosežnim ne nasiton, išče človek boljšega, najboljšega, a najde ne le slulifcc nego pogin svoj in drugih.
DVAINDVAJSETO POOLAVJE.
Med štirimi stenami v mali izbici v Benetkah, v katero je puščalo samo malo, debelo omrežno 0-kence nekoliko solnčne luči, sede-l je nekdaj ponosni Anton .Samorod na sunovem lesenem stolu in glavo od> mizo podpiral. Kakor se je pregenil, zarožljalo je železjo .na njeni, ki mu je roko in noge težilo. Na mizi je bil vrč z vodo in vinom, kruii in druge jedi. On ni tajil pred sodniki, in tajiti bi <bilo zastonj. V pričo ljudi je našel Paolija v krčmi, pritisnil ga v kot, tam sta šepetaje govorila, a le malo časa, potem je Paoli zakričal iu padel v srce zaboden. Samorod je bežal skozi dur ri ven, a ljudje zu njim in zunaj -so ga prijemali. A ni šlo lahko, šest jih je bilo ranjenih, meji temi eden, ki jc bil javni stražnik, tudi usnirteu. Zdaj je Samorod čakul sodbe. Ni bilo dvombe, kakšne. CJlavo za glavo je veljalo pri benečan^-kih republikancih tako, kakor drugod.
Prvi dan zapora .Samorod ni mislil drugega, nego o svojem zadosten ju, o sebi nič. Zdelo se mu je kakor samo ob sebi razumno, du tu ne ostane, da že kako premaga vsa protivju. AH kmalu je prišla hladna kri, premislek mu je razjasnil celo njegovo stanje. Smrti sc ni bal, ali zdaj še ne bi -bil rad umrl, doma bi bil rad še opravil, kar se možu prist u je, potem naj bi bilo, kar hoče. Pa tudi v tej misli se se je izpremenil, čim jasneje mu je bilo njegov položaj.
Pisal je bil bratu. O11 je bil prišel precej. Prepričati se je moral nesrečni mož le, da ne z denarjem, ne s prošnjo 11c more za brata ničesar, ničesar storiti. Kar pa je bilo poskušati mogoče, poskušal je vse.
Samota in bližnjost smrti omeči človeka. Tako je tudi Anton v svoji ječi letnalu drug postal. Naročil je bratu, da trnu privede sina, da ga še enkrat vidi. In ko niu je brat prigovarjal, naj tudi ženo pimti k sebi, ker to je edini pomoček, da zopet k utnu pride, je bil zadovoljen in pri-pravi jen vse pozabiti.
Z nestrjmostjo je čakal svojh. I11 ko je ob nenavadnem času ključ v ključavnici zarožljal, Htreanil se je čuvši glas svojega sinka.
Vzel ga je v naročje, na eno koleno, dete se ga je -oklenilo okolo vratu in zapazivši žele/.je na očetu, vprašalo je nedolžno: ,
"Kaj imate pa to!"
Dele ni vedelo, dn sedi zadnjič očetu na ko-lenu, vtis novega prizora mu je bil imenitne ji, nego kakova skrb.
"In kje je ona! Ni hotela priti!" vpraša Anton brata.	-
"Ne more več," odgovori župnik zamolklo.
T jetnik spusti svojega dečka, da mu s kolena zdrsne, ter vstsne počasi, kakor da ne bi mogel sedeč slišati, kar je njegova duša precej slutila.
"Zakaj ne, izreči, ne čakaj."
"Na tem svetu jc ne boš več videl."
"Umrla!" hlastne Anton še bolj oidedet.
"Da! Bog jo je rešil vsega duševnega trpljenja."
Samorod pade na stol, glavo povedi in čer. nekaj ča«a reče.
"Ti veš, kaj mi je storila, koliko bridkosti, in da je kriva, da sem tu, in da dolgo ne bom več. AI i tega t i n c YC&, kako acui hrc|»cneča želel Še-»nikrat vhlctl jo, le še enkrat videti jo ua tem svetu."
Ko je to izgovoril, dvignejo se mu korcnjnš-ke. široke ph»i, kakor da bi se hotele razpočiti in glasno zajoka. Staršcmu bratu mi se tudi tihe *o|. /e polil<> in ko je otrok videl is'-etjyfu strica plakati, plakal je še 011; celo sta'n jetničar, vajen IHslohnih prizorov, pogledal je v stran in zaritž-Ijsl s ključi, kskor ds bi hotel rečii "Pustite jok.
kar jc, to je, malo časa Se imate, dogovorite se o svojih stvareh."
in res so imeli malo časa. fttiri dni po tem prizoru je tirjala državna pravica benečanska Setnorodovo življenje.
8in njegov, mali Tonček je dorastc7)u7^ postal pač velik gospod. Ni nam znano, a^* * večkrat spominjal svojih roditeljev, to pt"** da narod je to daleč okolo dolgo m različno ^ vedoval v pripovedi in pesmi o lepi Vidi ^H
Perfldefs
M. P.
(Nadaljevanje.)
Ženatvo republikanskih Aten si moramo misliti kot popolnoma zanemarjen rod. Životarile so v temačnih prostoril zadnjega dela hiše, ki je bil le njihovemu spolu odločen. Tu so predle in tkale ined sužiijicanii iti z njimi kramljale; tu je bil ves njih svet, tu vsa njih zabava; občevanje z moškimi je bilo omenjeno na najpotrebnejše. Mož pa je prebival v sprednjem delu hiše, kateri je bil odprt javnemu življenju, veliki šoli izohra ženo.di; ali le do vrat gynaikoni-tidc (ženskega predela) je imelo svojo moč; ženske so bile od javnosti popolnoma izločene; brez spremstva se niso smele očitno pokazati. Kako je kruta šega jih prav fcaprte držala nam kažejo posebno nekateri primerljaji iz zgodovine.
Ko so prvi glasovi o nesrečni bitvi pri Ohaironeji v Atene priš-listale so Atenjanke po ulicah ob glavnih hišnih vratih in povpra-vale po svojih sinovih, možeh, bratih. In ta prizor, da so svobo-(lnorodne Atenjanke na ulicah stale, imenuje govornik Lykurgos nedostojen za njih in za mesto! In ko o enaki priliki Tebanke po padu tujega gospodsiva od strahu in skrbi niso mogle doma strpe-ti, ampak so na ulice prihitele in po svojih povpraševale, tedaj so prestopile šego beotsko ln le veliki zmešnjavi in razvnerosti je bilo pripisati, da jih možje niso nazaj v hiše spodili.
To nenaravno stanje ženstva je rodilo hrepenenje otresti spone tako, nemilih šeg. Začelo se je os* vobojevanje zlasti pri Joncih, v stari domovini grške modrosti in vednosti. Ali iz ene skrajnosti se je rodila nasprotna.
Pokazovale ,«0 se žepske, ki so se imenovale "prijateljice' in so začele možem ne samo 7. lepoto, ampak tudi z izobraženostjo in duhovitostjo se prikupovati. Najslavnejša izmed teh osamosvojenih žensk je bila Aspasija, od narave zelo obdarjena, da se je mogla 11a vedeti vse lielenske izobraženosti. Vedela je o državnih razmerah, o znanosti in umetnosti tako zborno lepo govoriti, da so jo prihajali poslušat, kakor n. pr. Sokrat se svojimi tovariši, kateri so časi tu di svoje žene seboj vzeli, da so se prepričale, kakošna more biti žen ska.. S tako izobraženostjo, ki je bila med moštvom redka, med a-tenskim ženstvtjm pa brez primere, je tako očarala Perikleja, da jo je za ženo vzel. Silna je morala biti moč njenih lastnosti, ako pomislimo, da država tega zakona s tujko ni za postavnega priznala. S tem je Periklej nekaj novega in nenavadnega storil, ker da-siravtio je šega možem s temi ženskami zelo svobodno občevanje dovoljeval^, bilo je vendar vse kaj drugega, tako osanvosvojenko vzeti za ženo. Atenjani so skrbno 11a to gledali, da je žena bila enakega stanu in rodu; na ljubezen se ve da se pač skoro nič ni gledalo; pa ssj prave ljubezni tudi skoro da ni bilo mogoče, ker Je manjkala enakost v izobražcvalnost in v značajih >— od .kdd bi se bila vzela; moški so v javnosti na belem dnevu živeli, ženske pa so skrite po hišah, kakor po ječah životari-le.
Me<l Periklejem «n Aapaeijo je bila ljubezen mogoča fai v resnici vse kaže na to, da je ona iz hva ležnosti, da jo je najmogočnejši in naj izobražene jši (Irk iz nfzkosti k sebi povzdignil, ohranila mu ivestobo, ljubezen in bila od njega ljubljena do groba. Zn dokaz te srčne ljubezni se omenja, da je imel Periklej navado, kadar je šel z doma in sc vrnil, poljubiti leno. Ker se je to Atenjanom čudno zdelo, priča nam, da Atenjanke gotovo niso bile vajene takih nežnih dokazov ljubezni od svojih mož.
V javnem življenju Periklej ir. prva ni imel gladke poti. Njegov najznsmenitejši nnsprotnik jc hil Kimon, voditelj , aristokratske stranke, pošten mož in izveden vojskovodje, glede na dušno ir.ob-rsžcniNt in deržavniško modrost
prijatelj novotarij. Njegovo prizadevanje je bilo obdržati stare u-stavne naredbe v državi in glede na vnanjo politiko je bil njegov vzor, poviševanje helenske moči in slave ua dveh stebrih, na atenskem in spar tanskem; zato je vedno zagovarjal združeno postopanje in prijateljsko zvezo Atenja-nov s epartanci proti barbarom. Ni pomiulil, da med Atenami in ftparto odkritosrčne' združbe ni, da ti dve napredujoči državj le največja sila začasno zediniti more, sicer pa da ste po vsem različni in da si zato nasprotujete in se ujedate, dokler ena druge popolnoma "Yie nadvlada. Periklej je bil tudi tega mnenja, da Perzijani čim dalje bolj prazen strah postajajo, da bojevainje Atenjanov tam daleč po vzhodnih krajih nima pravega namerna, da pa bode preje ali pozneje z Lakedajmonei treba odločilni boj biti. Periklej je bil gotovo prvi, ki bi bil rad videl zedinjeno Helenstvo, ali da bi po njem tiste ideje prevladale, na katerih je bila špartanska država osnovana, tega ni hotel. Svobodoljubnim Ate namje hotel priboriti prvaštvo na ihelenskem svetu, ln potomci mu smejo hvaležni biti za to. Helenstvo pod špartanskim vodstvom za nas ne bi Imelo te i-menitnosti, katero ima Helenstvo, kateremu so na čelu Atene.
Bila sta pa tudi Periklej in Kimon različnega značaja. Kimon je imel take lastnosti, da se je po njih lahko prikupil ljudstvu. Nasproti Periklejeveimi na videz nepriljubljenemu vedenju je bil on pri lju-den z vsemi: rad se je veselil z drugimi o veselicah in slovesnostih ; za njitu so hodili vedno sužnji, z mošnjami polnimi denarja, katerega je obilno delil ved vredne reveže in nevredne postopače; časi je celo trun/tfb lačnih klateže v, ki jih je ob obednem času še na trgu videl, na obed povabil, in od svojih obširnih vrtov je dal 0-dom, zewh-a :etaoin shrdlu taoinn ograje odpraviti ter dovolil sose dom, da so iz njih jemali, kolikor so potrebovali zelenjave ln sadja. To je mogel le Kimon storiti, ki je imel neizmernaiposestva na tras-kem Herzonezu in se je 5e povrhu s plenom, ki .ga je dobival po svojih zmagah, bogatil. Ali vse to mu ni dosti koristilo. Nekaj časa je, upiraje se na starospoštljivi areo-pag, na bogato plemstvo in na znatno stranko med ljudstvom, u-stavljal se demokratskim prenard-barn Periklejevim in njegovih prijateljev. Ali stopinjo za stopinjo so obveljavale demokratske ideje. In Periklej ni podkupoval ljudstva ; tako bogat ni bil, kakor Kimon, daeiravno je tudi on imel znatno premoženje. On s? je pridobival ljudstvo edino le z močjo besede in ideje. Kadar je s svojim prijetnim glasom govoril, stal je mirno kakor ikip; ne obraz ne 0-stali život ni podpiral besede; in govoril je jedrnato; v začetku govora je imel navado bogove prositi, uaj bi mu pomagali, da nič nepotrebnega ne bi govoril.
Tako je bil vzor starejšega grškega govorništva, ki je za met a-valo vse zunanje pripomočke, ganiti ljudstvo in je zahtevalo, da edino le beseda pokaže svojo moč. In Periklejeva beseda je bila mogočna, Imenovali so ga OlimpČa-na in komedijepisei so um dejali, da "grini in bliska," kadar v zboru govori in da mu Je jezik "mogočna strela." Tako je zadevala njegova beseda in zapuščala kakor so pravili, "željo v srcih pošlu-šaleetn."
(Dalje prihodnjič.)
ZA VABSTVO DELAVCEV ^ CEMENTOVNAH.
Sacramento, Cal., l8. feb_ V sedanjem legislaturnem zTf nju se zopet obnovi bitka ujT lavci in zastopniki kapit^ Organizirani delavci zahtevaj?! legklatura sprejme postav« ^ loča, da morajo v cementov^ itneti vreče, ki ne puščajo ^ prahu. Predlog je bil 0(i že v zadnjem zasedanju ub2 priporočen, a legialatura Ra j73 pritisek podjetnikov odklonil, « sedanjem zasedanju pride predjj zopet na dnevni red.
RAZMERE V HOTELIH.
Boston, Mass., 18. februarja..
Poročilo državne komisije dvjZ malo zagrinjalo, da vidimo, kik, žive uslužbenci v 200 hotelih.
Obedi, ki jih dobivajo uslužben-ci, so klasificiram kot dobri, srci nji in slahi.
"Slab obed", nadaljuje poroA' lo, "obstoji iz juhe, napravljene! jedilnih ostankov, slanega me^ ki je dostikrat »pridčno, krompš ja, kruha in čaja. Nikoli ni tot ko sirovega masla, da bi se ne-lo dvakrat, dezert sploh ne pridi na mizo. Uslužbenci so zelo not dovoljni, /ker nikoli ne vedo, kij zaslužijo.
Poročilo priporoča, da se ushi bencem dovoli en prost dan v sedmih dneh.
SODNIK JS RAZSODIL V PRI.
LOO UNIJSKI POGODBI Tacoma, Wash., 18. feb. - Sni. žilei čevljev so se organizirali in so določili, da plača vsak $2 denarne globe, ki krši pogodbo
Snažilci ao delali po 16 ur sa dan, preden so se organizirali Dva snažilee sta kršila pogodbo io tovariši so proti njima nastopili sodnijsko pot, ker nista hoteli plačati kazni.
Sodnik Evans je razsodil, plačata obtoženca vsak po $30, pt $15 za advokata, $2 troškov is $19 troškov za priče.
di
POZOR ROJAKI!
Naznanjam rojakom, da iea odprl trgovino g mešanim bh|«i in ae priporočam za obilen obiik. — Vsakemu bom hvaležno poatn-gel po zmerni ceni
ANTON ZORNO,
HERMINTE, P1
Potrebujemo takoj
moškega ali pa žensko zs kore-spondents; znsti mora slovensko in hrvatsko, seveda tudi dobro angloiki josik. - Dobra plrft, stalna služba pri veliki družbi v Washington, D. C. - Prosimo da nam pi&ete v angleškem je ziku na naslov:
UNIVERSAL TRANSLATION BUREAU
IN Nassau Street, NEW YORK, N. V.
DELAVSKE VESTI
________ **
TESARJI SO DOBILI POVIŠA NO MEZDO.
Indianapolis, Ind., 18. febr. —
Duffy, gl. tajnik tesarske strokovne organizacije, poroča o povišanju mezde sledeče:
V	Atlantic Cityju, N. Y.. je tesarjem povišana meads $4 na $4.50 dnevno.
V	Tulai, Okla., so imeli doslej tesarji 56 in četrt centa na uro. Po novi pogodbi dobe 62'/^ na uro.
V	Parsonsu, Kans., je povišana
.	mezda za .r>c na uro. Odslej dobe
pa ga je brez dvombe Periklej pre- tesarji JiOc nn uro
^gnl . pa v ljubezni do domovine V Parku, Tex., so povišali pla-
ps »ta h, bila enaka. Kimon ni hillča tesarjem od 45 na 50c na uro
Za prehlad^ in gripo. |
Je samo eno najboljše zdravilo na svetu. Eno škodelloo gorkega
Bolgarskega
Krvnega Čaja
izpite predno greste v poatelj ** čer in pregnalo bo prehlajenj*
Kot nalašč za vzdrževanje družine v lepem Jn zdravem §t»' nju je brez H. H. Von Schlick logarski Krvni Čaj.	.
Na tisoče proatovoljnih žab**1 nih pisem od oseb, ki ao vživalr tt čaj, lahko vidite v našem ursdo.
Za celo družino dovolj ^ zavoj H. H. Von Schlickovep Bolgarskega Krvnege Čajs, ^ zadostoval za pet mesecev
pa le dolar, 6 zavojev pa pet dolarjev m ga pošlj^o vse strani po sprejemu svote • da plačate ob sprejemen (C.O^
MARVEL PRODUCTS CO I 8 Marvel Bldg, Pittsburg, P* I Opomba: Ako želite zavarovst I zavoj, poilite 10e več. 1