Gospodarske stvari. Zunanja znamenja dobre krave mlekarice. .••,: . M. Skusencmu gospodarju so poglavitni zuaki, po kterib se krava, ki je dobra mlekarica, spozna in ziiaki dobrega vprežnega ali pitavnega vola več ali manj znani. Na nje oprt ve skušeu kmetovavec presoditi, kteia goved bode boljše za ruleko, ktera za voz, ktera za pitanje. Da bi moglo živinče vsem tem tirjatvam ua vse strani jednakoinerno zadostiti, tega ne bode uikdo trdil. In zato mora uinni kmetoravec tudi rejo svoje živine po teh ozirih vravnati. Pri raznib drugib obrtnijah se je po razdelitvi dela neverjeten napredek dosegel. In to mora tudi za živinorejca veljati. In tcga uačela se diže so si kinetovavci živino iu plemeaa vzre-. dili, ki glede ali inleka, ali tuesa, ali vprege ift, moči najvise dosezajo, kar se sploh v teiu obzirii doseči da. Tu le raemogrede žfJMhonusko plems omenjamo. — Nektere krave imajo lastnost, da od povžite kime neuavadno veliko v uapravo mleka spreobračajo in to prednost tudi na svuje mladiče zaplojajo. Vendar pa je ravuo tako znano, da ravuo tako pleme zahteva posebno postrežbo in skrb in posebno vgodno podnebje. Kakor hitro se jim jedua tcb zabtev točno ne izpcluuje, brž se jim tudi njibove dobre lastnosti spridijo. Pogosto se čuje o pjlečnih govejib plemeuib govoriti, ktera 80 pre v vseh razinerah najboljša. Ta pa je kriva misel, in vsi painetni gospodarji jo kot tako tiidi spozuavajo. Nektera mlečna ple.meua se že zarad tega precenjujejo, ker ni mogoče, da so vsein živalini čistega pleniena brez izjemka vsi pogoji uajvišega piidelka lastui. To velja posebuo o Allgauskem plemenu, o kterem nekteri gospodarji misiijo, da so vse krave tega plcmeua jeduako dobre mlokarice tudi v vseh drugih raiinerah, kakor v domačiji. Kdor boče dobre krave obilnega mleka vedno v svojeui Ulevu iineti, ta mora pred veetn na to gledati, da vsako slabo iulckaiico kakor hitro mogoče iz hleva spravi, njene mladiče pa, naj so že lepšega telesnega pogleda, mesaiju pioda. Pri izbiri inoskih živiucet za pleoie je boljše ktero lepotuo bibo prezreti, kakor pa rojstvo od kake 8labe inlekaiice, kajti znano je, da se naj večkiat na rnladiče zaplojajo. Barva in kako je koža pisana, to aima prav nobene moči do lastnosti, da je krava boljša ali slabša nilekarica. Ia vendar se da niarHikdo pri barvi in pisani koži zapeljati, da mladiča prav slabe ralekarice za rojo odloči. Najinaenitnejši zunajni znaki dobre mlekaiice pa so: Ženski obraz, mala, drobna iu na spiedaj ozka glava, z svitlimi, drobnimi, malimi, od koreua že tenkimi rogovi; toukokožnata ušesa, ki so navadno toliko boljše znamenje, kolikor več narejajo ušesne smole. Siroke, prostorne prsi, podolgovato, trliljato truplo, bolj tenke, pa ne previsoke noge; tenek, dolg rep, teuka, rahla mesa se držeča koža; tenka dlaka; veliko, globoko viseče, polno, dalječ naprej in nazaj raztegnjeao, skoraj štirivoglato, kolikor mogoče golo vime, ki je po inolži mabljavo in prazno, nikakor pa trdo in mesnato. Sesci morojo biti globoko nastavljeni, močno in lepo raščeni. Dalje ima dobra mlekarica močue mlecne žile z mnogimi vozli in velikimi mlečuimi jamicami. Živinče mora o mlečui dobi vkljub obilni krmi in popolnem zdravju biti le bolj suhotnega telesa. Slednjič mora še imeti široko inlečno zrcalo. Te navedeuo Iastno8ti imajo pa še le tedaj nekaj veljave, kedar jih je več vkup zdiuženih na jednera živiučetu najti. Omerube vredna je tudi zveza delavnosti mlečaili zlezin in pa spolovil. Ta zveza se je pokazala pri prav debelib junicab, ki se niso hotele pojati ali pa večkrat pri biku bile ia se vendar ne ubrejile.. Izločevavna delavnost mlečnih slezin se je vzbudila z molzenjem, s kterina se je prav polagoma pričelo. Taka molža je pa že v nekterih tednib več litiov mleka podala. Ko so se mlečne slezine tako neko!ik<» časa delavue obdržale, je nastopila, pojatev, iu živinčeta so se ubrejila, če so sicer spolovila zdrava in piavilna bila. To draženje mlečuih slezin se uaore z roko kterega posla ali pa po mladem teletu vzbuditi. V ta uamen se postavi blizu janice tele tako, da more labko do ujenib sescev priti in na njih sesati. Sesanje vzbuja v junici piijeten čut in je tudi dosti bolj nianj neprilično, kakor pa molzenje z roko, ki se mora iz začetka po 10—12krat na dan ponavljati. Tako ravnanje se posebno priporofia pri junicab, ki no l'/s—2 leti stare. Razne kapusovine. 12. Spargelnovi kapus, laški kapus, kapusovo brstje tudi brokoli inienovan. Tega se nabaja bela, žolta ia vi.šnjeva sorta. Obdeluje in ravna se ravno tako, kakor evetni kapus. Biokoli pa niso za v guojno giedo, aaipak le bolj za na prosto zemljo za poletno in jesensko porabo. Ta rastlina sicer ni tako navadaa, kakor cvetni kapus in 86 le bolj redkoma prideluje. Rabi se v kuhinji kakor cvetni kapus. 13. Rezni kapns. Ta sorta se deli zopet v zeleao in rudečo. Rastlina ni preveč občutljiva in se skoraj v vsaki zemlji tudi v manj ugodnih legah precej dobro obnese. Seje se spomladi v brazde po 5 palcev vsaksebi potegnjene. Brž ko listi epomladi vzrastejo, kar se navadno že meseca majnika zgodi, se porežejo in ko špinača skuhajo. Prednost rezavnega zelja je ta, da je ob času, ko zimske zelenjave pohajajo, spomladanskih pa ša ni, že za porabo, ker posebno bitio raste. V ravno ta konec se more tudi meseca avgusta eejati in po zimi noter do spomladi rabiti. Semenske rastlike se puščajo na svojem mestu cvesti, dokler da seme dozori, ki ostane 3 do 4 leta kaljivno. Kedar ni pravega semena se, more za sejanje tudi seme navadnega kapusnega repiča vzeti. 14. Brukev ali zimska koleraba. Sem se stejejo sledeče sorte: a) bela, b) žolta, c) rudečkasta, d) orjaška. Žolti sorti se kot prikuhavni rastlini pied vsemi drugimi predaost daje, ker ima bolj uježno meso in bolj redi. Pridelovanje zimske kolerabe se posebno tam godi, kjcr je zemlja roda, žilava in ilovita, kjer so kraji gorati in druge kapusoviue ne storč. Seje se meseca maroa ali aprila in kolikor mogoče najbolj v senci zarad zelskih bolh. Sajenke se presajajo meseca majnika. Kar 8e pozneje pridela, služi v kuhinsko porabo, ker ta koleraba proti mrazu ni občutljira in tako marsiktero zimo pod milim nebom prebije. Koleiabo skozi zimo v jamab hranjevati, je boljše ko v kletib. Za v kuhinjo jo rabijo le bolj po mrzlotih. krajih, kjer navadna koleraba več ne stori. Žolta koleraba pa zasluži v vsakem zeleajavnem vrtu mesto, ker je kaj izvrstna prikuha in sicer v obilni meri. Seme se iz najlepših kolerab izi eja. V ta namen se jeseni zakopljejo iu z slamo skrbao zakiijejo. Tudi v kleti se da do spomladi lnaniti. Seme ostane več let kaljivno. V mnogih krajih, v kterih burak ali bela pesa več ne ra8te, zimsko kolerabo ali brukev tudi za živinsko klajo sadijo, za kar se v novejšem času orjaška brukev jemije, ker njeni pridelek več zaleže. Pomoček zoper gosenice je petrolej; treba je le kak ometih v petiolej namočiti in ž njim gosenice povošiti, vse bodo kmala pocepale. Pokoncevaluo delo se pa mora zaran v jutru pričeti, ko 80 gosenice se na kupih zbraue. Kolje vinogradno se stori bolj trpežno, če se dobro posuši, lepo ošpici in potem v apneno vodo postavi kakih 14 dni, da se nje dobro navleče. Letošnje rnsko laneno seme, koje nam je štajerska kmetijska družba iz Rige na Ruskem priskibela, je bolj težko, kakor je bilo lani doposlano, veudar kaliti neče blizu tako dobro in rado. Treba bo tedaj, da gospodarji, ki so letos seme dobili, bolj gosto sejejo, sicer bo Jan preredko pogual iu malo zda]. Sejmovi: 23. aprila Ivnik, sv. Juri na Pesnici, Kaniža, Šraarje, Ptuj, Sp. Hoče; 24. aprila sv. Juri na južni železnici, Pleterje, Mozirje, Laško; 25. aprila sv. Juri na Savnici, sv. Juri pod Taborora, Gotovlje, Dobrovlje, Obrajaa, Arvež, gor. Kostrivnica, gor. Polskava, Vozenica; 26. aprila Apače, Kozje, Orešje pri Brežicab, Ponkva; 30. aprila Dol, Konjice, Studenice.