držav ali se bo zadovoljila in menimo, da bo za nemoten in samostojen razvoj republike dovolj nivo katastrskih uradov za izvajanje parcelacij na zemljiškokatastrskih načrtih iz leta 1826. Predlagani program geodetskih del republike za leto 1991 znaša 45.621.500 din. Program je pripravljen skrajno racionalno glede ila potrebe in bo omogočal najnujnejše ažuriranje evidenc in vsaj omogočal dosedanji nivo kondicije geodetske službe. Dopis sem pripravil v veliki zaskrbljenosti za bodočnost geodetske službe brez pretiravanja pri navajanju podatkov in upam, da so dovolj prepričljivi za zagotovitev prepotrebnih sredstev za nadaljnje delo geodetske službe. Poslano: - RS za finance - RS za varstvo okolja in urejanje prostora - RS za ljudsko obrai:nbo - RS za pravosodje in upravo - RS za promet in zveze - RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Božo Demšar DIREKTOR Izgradnja celovitega, medsebojno povezanega sistema inf orm-acij v sodobni upravi (Zaključki Delovne skupine za standarde zemljiškega katastra pri Republiški geodetski upravi) Nesporno je funkcioniranje sodobne uprave močno odvisno od informacij, ki so na razpolago posameznim subjektom. Zaradi tega je nujno, da se izgradi sistem, ki bo zagotavljal točne in pravočasne informacije, če se želimo vključiti v integracijske tokove sodobne razvite Evrope. Delovna skupina za standarde pri Republiški geodetski upravi se zaveda, da potrebujemo celovit, medsebojno povezan sistem, ki ne pokriva le ozkega upravnega področja, temveč omogoča povezovanje med različnimi upravnimi področji, če želimo zagotoviti vsebinsko celovite in ažurne informacije ob razumnih stroških. Zato ni dobro, da se obravnava zemljiški kataster kol zaprt sistem, razbit na posamezne samostojne in nepovezane zaključene občinske geodetske uprave. Tak sistem ne more niti lastnih informacij oblikovati celovito za skupne potrebe državne uprave, kaj šele, da bi s svojimi informacijami avtomatizirano oplajal druge sisteme in se sam oplajal iz drugih sistemov. Zato ostane običajno državna uprava brez potrebnih informacij, če pa se morajo določene infonnacije le izdelati, je to povezano z izredno velikimi stroški, ki bi bili popolnoma nepotrebni, če bi imeli informacije povezane v skupni sistem. Izgradnja povezovanega sistema že nekaj časa ni več omejena s stopnjo razvitosti informacijske tehnologije, temveč Geodetski vestnik 35 (199 l) 2 obstojajo čisto subjektivni problemi na področju usklajevanja interesov med posameznimi upravnimi subjekti. ler pomanjkanje sistematično izdelanih eksaktnih vsebinsko-postopkovnih definicij za posamezna informacijska področja. Rešitev teh problemov bi realno omogočila vzpostavitev povezovanega sistema, ki bi zagotavljal vsem upravnim subjektom bistveno boljše informacije ob znatno manjših stroških, kar bi realno lahko zmanjšalo stroške državne uprave, ne da bi bila okrnjena upravna funkcija. Pri tem je potrebno še poudariti, da so stroški informacijske tehnologije bistveno manjši od stroškov vzpostavitve in vzdrževanja informacij. V skladu z navedenimi ugotovitvami se delovna skupina pri svojem delu drži tehle izhodišč: o vzpostaviti in vzdrževati je treba informacijsko jedro, ki omogoča integracijo v sistemu, o polnjenje in vzdrževanje informacij v sistemu mora zagotoviti upravni subjekt, pri katerem informacije nastajajo, • vsaka posamezna vrsta informacije mora bili pred vnosom v sistem vsebinsko in postopkovno natančno opredeljena. • informacijska tehnologija mora pokriti potrebe sistema ob minimalnih stroških. Informacijsko jedro je sestavljeno iz štirih osnovnih upravnih evidenc, od katerih vsaka vsebuje vse enote v slovenskem prostoru in sicer: o evidenca fizičnih oseb o evidenca prav~ih oseb o evidenca zemljiških enot in • evidenca zgradb. Podatke v informacijskem jedru vzdržujejo neposredno pristojni upravni subjekti v okviru svojega normalnega poslovanja, brez dodatnih obremenitev. če so po svoji funkciji odgovorni za vodenje določenega dela evidence v skupnem jedru. Upravni subjekti, ki ne vodijo osnovnih evidenc (vendar vodijo svoje podatke, vezane na osnovne enote (entitete) katerekoli evidence), prav tako vzuržujejo le podatke neposredno v informacijskem jedru, t:\ko da ima računalnik vedno ažurne kriterije za izdelavo ekstrakcij. Poleg lega pa so ti podatki na razpolago ostalim upravnim subjektom, če imajo značaj skupnega pomena. V saka evidenca je sestavljena iz osnovnih eno! ( entitet), ki zdru1.ujejo posamezne pouatke v celoto. V osnovni enoti se združujejo vsi poualki, ki n:L\lajajo ob vzpostavitvi ali spremembi osnovne enote pri upr::ivnem subjektu, pristojnem za določeno evidenco. Ostali upravni subjekti pa nastavljajo in vzdržujejo v teh enotah le tiste podatke, ki so skupnega pomena. Če se posamezni podatki že nahaj:1jo v drugi evidenci informacijskega jedra, se v osnovno enoto vpišejo kazalci na le podatke, kar zagotavlja stalno ažurne podatke v celotnem sistemu brez dodatnih stroškov. Posamezne evidence morajo biti vključene neposredno v delovni proces ustreznega upravnega subjekta tako, da uporablja le-la pri svojem poslovanju podatke iz evidence, pri čemer tekoče vzpostavlja in vzdržuje osnovne enote v skladu s predpisanimi postopki. N:i ta način je zagotovljena maksimalna možna točnost in ažurnost podatkov v evidenci. ,eoJctski vestnik 35 (1991) 2 Postavitev poslovanja upravnega suhjekta v odvisnost od evidence zahteva po vsebini in funkcijah tako zgrajeno evidenco, da so računalniške funkcije evidence integrirane v delovni proces upravnega suhjekta ob izvajanju upravnih postopkov. Zaradi lega je treba opraviti temeljito analizo poslovanja upravnega suhjckta, pripraviti predlog normalizacije poslovanja, ler vsak posamezni podatek natančno vsebinsko in postopkovno opredeliti pred vgraditvijo v evidenco. Ker se informacijsko jedro obnaša kot celovit sistem, je treba vsebinsko in postopkovno določili vse liste funkcije v sistemu. ki avtomatizirano prenašajo podatke med posameznimi evidencami v skladu z zakonom o zaščiti podatkov in uzakonjenimi pristojnostmi posameznih upravnih suhjektov. Prav tako je treba na enak način opredeliti funkcije. ki omogočajo ekstrakcije podatkov iz sistema za ostale uporabnike. Vse navedene evidence pokrivajo slovenski prostor kontinuirano in tvorijo celoto le v okviru cele Slovenije. medtem ko upravni subjekti, pristojni za vodenje evidenc. niso centralizirani. Pri lem je treba poud;u·iti, d:i se posamezni upravni subjekti na rnzličnih evidencah regionalno ne prekrivajo in potrebujejo pri svojem poslovanju informacije zunaj regionalnega območja. Zalo je računalniška baza informacijskega jedra, vključno z uslrezno programsko opremo za vodenje evidenc in integracije sistema. postavljena v računalnik skupnega računskega centra državne uprave, medtem ko imajo posamezni upravni subjekti kopijo ustreznega dela evidence na svojem računalniku. Programska oprema na skupnem računalniku je izdelana tako, da je dostop do posameznih podatkov možen le prek vnaprej izdelanih programskih funkcij, ki so dodeljene posameznim uporabnikom. To zagotavlja maksimalen n:idzor nad pristopom do informacij skupnega jedra, saj je vsaka funkcija izdelana v sk!Jdu z Zakonom o zaščiti podatkov in pristojnostmi posameznega upmv11ega subjekta. Informacijska tehnologija, ki podpira kopijo evidence pri uprnvnem subjektu. je odvisna od velikosti evidence in delovnega procesa upravnega subjekta. Računalniška oprema je lahko poljubna (PC, mini računalniki), vendar mora omogočiti povezovanje z računalnikom skupnega računskega centra državne uprave. Programska oprema mora biti po vsebinskih funkcijah popolnoma poenotena z:i vse upravne subjekte, ki vodijo posamezne dele iste evidence. Informacijska tehnologija ostalih uporabnikov p:i je popolnoma poljubna, ker se podatki izmenjavajo s pomočjo datotek, ki vsebujejo ekstrakcije iz posameznih evidenc. Informacijsko jedro je zgrajeno ko! celovit, medsebojno povezan sistem. ki zagotavlja povezovanje socioekonomskih informacij s prostorskimi informacijami. Na ta način je omogočeno, da je vsak podatek zapisan v skupnih bazah samo enkra! in vzdrževan izključno na osnovi predpisanih postopkov pristojnega upr,wnega subjekta, kar skoraj v celoti odpravlja redundanco in zagotavlja optimalno kvaliteto in ažurnost podatkov vsem uporabnikom. Tako povezan sistem prina.~a v delo upravnih subjektov veliko racionalizacijo, saj omogoča, da se upravni subjekt ukvarja le s podatki. ki nastajajo in se spreminjajo v njegovem delovnem procesu, vsi ostali podatki, ki jih v delovnem procesu potrebuje, pa se vedno ažurni prevzemajo iz ostalih evidenc. Evidenca fizičnih oseb pokriva vse prebivalec Slovenije in vse fizične osebe, ki se lahko iz katerega.koli razloga pojavijo v katerikoli evidenci informacijskega jedra. Osnovna enota evidence je fizična oseba. ki lahko združuje informacije različnih slojev. V bli1.nji prihodnosti je treba osnovne enote z dodatnimi kazalci medsebojno povezati. tako da bo Geo