Leto XIII
Ravne na Koroškem, 15. julij 1976	Št.	10
Bodoče TOZD -
o.^° osnovnih organizacijah sin-“‘Kata je od 31. 5. do 8. 6. 1976 , tekala razprava o osnutku za-otia o združenem delu. Tako so zaposleni v naši delovni orga-SeZ?ciii sestali na štirinajstih tankih. Za izvedbo razprave si “jU po osnovnih organizacijah omfilc-ata imenovani petčlanski 2a arL na ravni delovne organi-9‘Je Pa je bil usposobljen dva-•>, ^članski aktiv uvodničarjev. sa se je razdelil v štiri skupine . Po tremi člani za naslednja e,matska področja:	družbeno-
*°nomski odnosi delavcev v Q hiženem delu, samoupravno Saniziranje združenega dela in j ^Pičevanje samoupravljanja ^ avcev v združenem delu in . osebo j na razmerja delavcev v aruzenem delu.
sj^eležba delavcev je bila na Vam u^odna, zlasti če upošte-oj.510 dejstvo, da so bile razprave . sanizirane v prostem času in tjs Je v Železarni Ravne okrog <Jei . delavcev, ki se vozijo na 0 iz drugih, tudi bolj oddalje-biin raiev. Udeležba teh pa je na splošno nekoliko slabša.
?(j^azprava o osnutku zakona o $m'encm delu je, skladno s Oj, ernicami družbenopolitičnih p0?anizacij in z že prej izkazano Ppr ° po Preureditvi samo-0r„av.ne organiziranosti delovne peclje Železarne Ravne a obenem z obravnavo Seda*?e pog°iev za organiziranje tjejaniih temeljnih organizacij in V ^ne skupnosti skupnih služb nove temeljne organizacije
IZ VSEBINE
Lastno prodajna organizacija ^ lnozemstvu
pi delavskega sveta žele-I -*rne Ravne
% r,Se °Li*ke odločanja izenačene % >,eritra^no ogrevanje letos
bodoče na zbore bolje pri-^ davljeni
q gradnja doma starostnikov ^ begati govorijo ^ a ali proti
27. juniju — dnevu samo-% jv	u
% q01> Postopek za izdelavo jekla ^ ‘JaJcj in učenci v ielezarni
za potrebe gospodar-
^ j^nditniSJco branje
ra«je pred olimpiado
nova kvaliteta
združenega dela. To analizo je pripravila posebna komisija za uveljavitev ustavnih določil in jo je, v nekoliko skrajšani obliki, prejel tudi vsak delavec.
Ker so delavci Železarne Ravne že pred časom spoznali, da sedanja organiziranost ne ustreza duhu ustave, bili pa so v dilemi, kako najti najbolj ustrezne, najbolj smotrne in racionalne rešitve, jim je osnutek zakona dejansko ponudil možnost preverjanja že prej zastavljenega koncepta samoupravne organiziranosti in iskanja najbolj optimalnih rešitev, s tem da je točno opredelil, kje in s kakšnimi pogoji imajo delavci v nekem delu delovnega procesa pravico in dolžnost organizirati TOZD.
Iz povzetka razprav bi bilo med drugimi zlasti razbrati, da se delavci železarne strinjajo s predlaganimi rešitvami nekaterih ustavno preveč splošno opredeljenih kategorij, čeprav obenem smatrajo, da bi moral zakon določena vprašanja še bolj podrobno in jasno definirati. Tako jim je popolnoma jasno in se strinjajo z načrtovano ureditvijo ekonomskih dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami v sestavu delovne organizacije, zlasti med TOZD osnovih dejavnosti in TOZD, ki bi opravljale dejavnosti skupnega pomena.
Po razpravi pa je ostalo delno nerazčiščeno vprašanje pridobivanja dohodka delavcev v TOZD, ki opravljajo skupne dejavnosti (le-te so se organizirale iz delovne skupnosti v smislu člena 365). Dilema: ali se opredeliti za način pridobivanja dohodka na osnovi principa svobodne menjave dela (podobno kot delovne skupnosti skupnih služb) oz. za način pridobivanja dohodka na osnovi soudeležbe na skupnem prihodku TOZD (61. člen osnutka zakona o združenem delu).
V razpravi je bil povsod dan naj večji poudarek in izražena potreba po kar najbolj podrobnem definiranju odnosov med temeljnimi organizacijami, na dosledno upoštevanem samoupravno dogovorjenem principu poudarjeno izražene solidarne odgovornosti.
Nadalje je bila izražena splošna želja, da naj bi se čimveč dejavnosti skupnega pomena združilo v ustrezno TOZD, a da se le nekatere minimalno	potrebne
skupne dejavnosti uresničujejo v TOZD osnovnih dejavnosti.
V zvezi z reorganizacijo delovne organizacije in skladno z in-
tencijami osnutka zakona o združenem delu so bila v razpravi med drugim postavljena naslednja vprašanja, kjer so delavci v dilemi:
ali se lahko tudi tisti del delovnega procesa v sedanji TOZD,
O aktivnosti zveze komunistov v zvezi z reševanjem sprotne problematike in začrtanega političnega dela v pomladanskem obdobju izhajajo v Informativ-
Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
ki trenutno zaradi kakršnihkoli težav posluje z izgubo, organizira kot TOZD, ali se z reorganizacijo na ustavnih in zakonskih predpisih ne bo povečalo število zaposlenih, zlasti v administraciji, ali (Nadaljevanje na 3. strani)
nem fužinarju občasna poročila. V tem članku želim spregovoriti o naših sedanjih in bodočih kratkoročnih nalogah, ki so neodlož-(Nadaljevanje na 5. strani)
Spomenik
Kako bomo rešili zastavljene
naloge
Lastna prodajna organizacija v inozemstvu
Seja delavskega sveta železarne, ki je bila 10. junija, je bila namenjena v glavnem samo obravnavi in sklepanju o ustanovitvi podjetja z omejenim jamstvom, govor pa je bil tudi o razpisu javnega posojila za ceste in imenovanju odbora, ki naj v železarni pripravi in izvede akcijo vpisa posojila.
Pri pojasnilu predloga o ustanovitvi podjetja v Zvezni republiki Nemčiji je bilo povedano, da je bil predlog za odkup nepremičnin in dela osnovnih sredstev od fa. Prinz u. Kramer ter o ustanovitvi naše lastne prodajne organizacije izoblikovan v železarni letos meseca februarja. O predlogu so tedaj razpravljali in ga potrdili delavski sveti TOZD. Potem ko je bila sprejeta ustrezna odločitev, se je v železarni pristopilo k realizaciji sklepa. Ker gre za nakup nepremičnin in ustanovitev podjetja v tujini, je bila realizacija potrebna posebne strokovne obdelave, posebno še, ker je ustanovitev podjetja v tujini vezana na predpise, ki veljajo za take primere v Zvezni republiki Nemčiji, in na naše predpise, ki urejajo to področje. Končna priprava predloga ter priprava ustreznih dokumentov in listin je bila zaupana Centru za gospodarsko svetovanje v Ljubljani, ki razpolaga s potrebnimi strokovnjaki za to področje. Ta je po našem naročilu predlog strokovno obdelal in pripravil predloge ustreznih listin od statuta novo osnovanega podjetja do predloga sporazuma, (tega naj bi v zvezi z ustanovitvijo podjetja podpisale tudi druge članice Slovenskih železarn), predvidenega letnega prometa, stroškov, dohodka in njegove delitve.
Za potrebe ustanovitve podjetja v Zvezni republiki Nemčiji bi železarna odkupila sedanje prostore fa. Prinz u. Kramer vključno z nekaterimi stroji in napravami. Poslovni prostori (hala) obsegajo 1400 m’ pokritih prostorov ter nekaj nad 100 a drugega nepokritega zemljišča. Naslov novo ustanovljenega podjetja naj bi bil:	CARINTIA-
STAHL, sedež pa bi bil v Wup-pertalu. Poslovni predmet bi ob-
segal skladiščenje in prodajo orodij, industrijskih nožev, pnevmatičnega orodja, pil, rezalnega orodja za les, ročnega ključavničarskega orodja, valjanega, kovanega in litega jekla, in to obdelanega in neobdelanega, valjev za hladno valjanje, industrijskih snežnih verig, servis za orodje in vzmeti.
Čeprav so bile določene zadeve, predvsem pa pogoji ustanovitve in naše obveznosti, precej podrobno obravnavane na sejah delavskih svetov TOZD, so posamezni člani delavskega sveta železarne le še zahtevali nekatera dodatna pojasnila. Ob obravnavi o ustanovitvi podjetja je delavski svet razpravljal tudi o mikro organizaciji in številu zaposlenih v novo ustanovljenem podjetju.
Po izoblikovanju stališč in mnenj, izraženih v razpravi, predvsem pa ob upoštevanju, da je odločitev o odkupu nepremičnin in dela osnovnih sredstev od fa. Prinz u. Kramer ter ustanovitvi lastnega podjetja v Zvezni republiki Nemčiji že bila sprejeta na samoupravnih organih TOZD, je delavski svet sklenil:
1. Na podlagi že sprejetih odločitev delavskih svetov TOZD delavski svet Železarne Ravne soglaša z odkupom nepremičnin fa. Prinz u. Kramer v Wupper-talu v Zvezni republiki Nemčiji ter ustanovitvijo lastnega podjetja z omejenim jamstvom in organizacijo lastne prodajne organizacije v Zvezni republiki Nemčiji.
2. Z odločitvijo o ustanovitvi lastne prodajne organizacije v Zvezni republiki Nemčiji se odobri besedilo sklepa, s katerim so določeni naslov in sedež podjetja, poslovni predmet, pravna oblika in ustanovitelji podjetja, organi podjetja, program poslovanja s finančnimi kazalci podjetja, obveznosti za transfer dobička in obveznosti za dinamiko vračanja vloženih sredstev ter ekonomska utemeljitev za ustanovitev podjetja, z dopolnitvijo, da se:
a)	sedaj predlagani naslov podjetja: RAVNE-STAHL z omejenim jamstvom spremeni in se naslov podjetja glasi: CARIN-TIA-STAHL (kratko:	CAR-
STAHL) z omejenim jamstvom;
b) dopolni poslovni predmet še za vzmeti in se za sedanjim poslovnim predmetom doda še beseda: vzmeti;
c) da je v 7. točki sklepa črtati besedo: Slovenec;
d) da je v 8. točki sklepa črtati celotno besedilo, navedeno pod: »alternativna«.
Navedene dopolnitve in spremembe je treba upoštevati tako v besedilu sklepa kot tudi v predlogu vloge ter na drugih listinah in prilogah, ki se nanašajo na ustanovitev podjetja v Zvezni republiki Nemčiji.
3. Delavski svet sprejema in potrjuje s sklepom določen program poslovanja s finančnimi kazalci podjetja, ki vsebuje planirani letni promet, planirani dohodek in njegovo delitev, dohodke in razdelitev dobička, strukturo dobička in razčlenitev drugih stroškov.
4. Delavski svet v predlagani obliki sprejema in potrjuje dogovor, sklenjen med Železarno Ravne in inž. Jožetom Geršakom, v zvezi z ustanovitvijo podjetja z omejenim jamstvom v Zvezni republiki Nemčiji.
5. Za zasedbo delovnih mest direktorja, prokurista za finančne posle in prokurista za komercialne posle v novo ustanovljenem podjetju v Zvezni republiki Nemčiji se v javnih sredstvih obveščanja opravi razpis. Kandidati za zasedbo delovnih mest morajo poleg moralnopolitičnih kvalitet, ki so potrebne za zasedbo delovnih mest, izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) direktor, da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomsko-ko-mercialne ali metalurško-strojne smeri z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih in aktivnim znanjem nemškega jezika;
b) prokurist za finančne posle, da ima VSS ali VS izobrazbo ekonomske smeri z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami na poslih finančne narave z aktivnim znanjem nemškega jezika;
c) prokurist za komercialne posle, da ima VSS ali VS izobraz-
Pred 35 leti so v težkih takratnih časih slovenski pregnanci prvič občutili toplino in sočustvovanje številnih srbskih rodoljubov, ki so v svojih domovih dali delček svojega tudi slovenskim izgnancem. V teh težkih letih so Slovenci iz Maribora, Celja, Zasavja, Gorenjske in od drugod kovali s svojimi srbskimi prijatelji bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, tisto dragoceno prvino, ki nam je zagotovo prinesla zmago ter svobodno delavsko samoupravo.
Prav vlak bratstva in enotnosti 76 je med nas pripeljal več kot tisoč naših dragih gostov iz širnih rodovitnih območij Šumadije in zahodne Srbije. Težko je opisati trenutke srečanj s potniki tega vlaka. Po toliko letih so se nekateri ponovno videli, se objeli in si stisnili roke v pozdrav. Med kratkim bivanjem naših dragih
bo ekonomske ali tehnične smer! z najmanj triletnimi delovni’11' izkušnjami na poslih komercial narave in aktivnim znanje111 nemškega jezika.
V komisijo, ki bo opravila raZ' pis in izbiro kandidatov, se ime' nujejo: Adi Cigler, dipl. iur., li predsednika ter Alojz Knez, inž., Vlado Strahovnik, dipl. in?'' Angela Gracyjanski, dipl. oec., in Peter Orožen, dipl. oec., za član®
Sklep o izvedbi razpisa in lZ' biri kandidatov se izvrši le primeru, če bo Železarna RavD od pristojnih državnih organ0' dobila dovoljenje za ustanovite' podjetja.
6. Za koordinacijo izvrsiu nalog v zvezi z organizacijo P°. jetja CARINTIA-STAHL je Prl' stojen poslovodni organ Železarn Ravne.
V novo ustanovljenem podjet) CARINTIA-STAHL se ob Pr!' četku poslovanja sistemizira naslednja delovna mesta:
a) direktor, 1 zaposlen, VS;
b) prokurist za finančne P°s ’ 1 zaposlen, VSS ali VS;
c) prokurist za komercial posle, 1 zaposlen, VSS ali VSL
d) serviser, 4 zaposleni, KV® VK delavec, z vsaj triletnimi d lovnimi izkušnjami v stroki 1 pasivnim znanjem nemške" jezika;
e) tajnica, 1 zaposlena, SS . VSS izobrazba, z vsaj triletn1^ delovnimi izkušnjami na tajn’ kih poslih ter aktivnim znanje nemškega in pasivnim znanje angleškega jezika.	^
Novo ustanovljeno podjetje poslovalo kot TOZD Zelezar. Ravne, kar je treba upošteva pri predlogu makro organiza011 bodoče samoupravne organiz’r nosti Železarne Ravne.	.	a
7. Za pripravo in izvedbo vp posojila za novogradnje, rek0 strukcije in modernizacijo & ( gistralnih in regionalnih ceS SR Sloveniji se v Železarni B® ne imenuje poseben odbor: Am Polanc, Edo Javornik, dipl-Alojz Knez, dipl. inž., Čreslovnik, Ivan Pudgar, A Cigler, dipl. iur., Jože Dela*1 Anton Maklin in Konrad Bezj®
-et
gostov med nami je bila še ®jj, priložnost za sklepanje nov znanstev, utrjevanje in P°£ eti ljanje neposrednih človeških v med prijatelji in znanci.
Da bi se prijateljstvo, brats in enotnost lahko še bolj Pribilo, je bilo letos že drugič P rejeno srečanje mladih iz P013! tenih občin Jugoslavije, tokrat občini Varvarin v Srbiji. njega srečanja se je udelc* okrog tisoč mladih iz Hrvat® Srbije, Bosne, Slovenije in K sova. Srečanja v Varvarinu so' udeležili tudi mladi iz MeZ’®, doline, ki je pobratena z ma Varvarin in Čačak. Naši m ,jj dinci so v Varvarinu P°*°sje venec na spominsko obele^ padlim Slovencem, ki so bili n1 ^ drugo svetovno vojno izgnan1 občino Varvarin.
Trdim lahko, da so srečali mladih iz pobratenih občin e
Dobrodošli, bratje Slovenci!
SREČANJA, KI POGLABLJAJO BRATSTVO IN ENOTNOST
i
ajbolj zanesljivih vezi med na-, Jugoslavije. Nikakor niso le veznost, temveč pomenijo več, bi pričakovali. 2e na prvem SR°ij1'*U	v Garešnici v
k Hrvatski so se poznanstva in r dateljstva tako poglobila, da ni *„° dvomiti o tem, da to niso le (j Casna zbližanja. Vse to pa je hnr^° srečanje v Varvarinu še lahv P°^rdilo. Videli smo, da so “ko mladi iz pobratenih občin
zanesljiva povezava med narodi in narodnosti Jugoslavije. Mladi so si dajali naslove, na katere bodo zagotovo pisali ter odgovarjali na sprejeta pisma svojih prijateljev iz vse države.
Ob svečanem zaključku drugega srečanja v Varvarinu so se mladi še dogovorili, da se bodo ponovno srečali prihodnje leto v Bosanski Dubici.
F. Rotar
Bodoče TOZD - nova kvaliteta
(Nadaljevanje s 1. strani)
sist*10 uspeli oblikovati učinkovit 0rd6m upravljanja, vodenja, ko-1“,ranja delovnega procesa po . decentralizaciji, informira-0r lt;d., skratka, ali bomo po re-Q/an*zaciji uspeli v medsebojne belr°Se v združenem delu vnesti 0 resnično novo kvaliteto.
Pod 5azpravi so bila vsa ta in 0s °b“a vprašanja na osnovi v deli zakona o združenem bčn opredeljenih rešitev teore-0tl 0 razčiščena, obenem z ne-Vp/ta?° konstatacijo, da teh Hi asani s skupnim prizadeva-si n Vsel1 delavcev tudi v prak-pr ® bo pretežko rešiti. V razdela* Pe bilo nadalje čutiti, da tere* ug°dno sprejemajo neka-Ha zakonske opredelitve tako Up. ,.r°čju uresničevanja samo-Oied	na Področju
n(,rrisebojnih razmerij v združenja ^U' <“*re z^asb za vpra-
^jgbredelitve delegatske baze, d0rje bilo do sedaj veliko ne-
■Pa
rečenega in delegatskega siste-
sektor za gospo-
bi 2 bančni in računski sektor dve> un|5rat bila ena DSSS in ne ’ °t se je prej predvidevalo, btari ravn° tako bi družbena pre-bila TOZD, ampak
služba, ki bi spadala v kadrovsko splošni sektor. Na tem področju še ne vemo, kako bo urejena prehrana v železarni, ali bo v lastni režiji ali pa nam bo to uslugo še naprej delalo podjetje Merx.
To so trenutna polemična vprašanja, ki se bodo reševala
ČLANSTVO V ZK NARAŠČA
18.	junija je bil na Ravnah v počastitev 50-letnice kongresa SKOJ svečan sprejem v Zvezo komunistov. Uvodno besedo je imel sekretar komiteja OK ZKS Ravne tovariš Edo Pogorevc. Tej slovesnosti pa je prisostvoval tudi sekretar IK pri CK ZKS tovariš Franc Šetinc, ki je spregovoril novo sprejetim o liku komunista ter jim realno predo&il današnjo politično situacijo v svetu in doma. Govoril je še o gospodarski krizi, njenih vzrokih in posledicah. Spomine na NOB pa je z živo in preprosto besedo pripovedoval španski borec Ivan Kokalj.
Podatki kažejo, da članstvo v zadnjih treh letih strmo narašča. Tokrat so sprejeli v ZK 98 novih članov, od tega je 50 mlajših od 27 let, 34 je žensk, 35 pa delavcev. Po sprejemu so jim pripravili skromno zakusko in zavrteli dokumentarni film: Veliki datumi ZKJ.
Vsem novo sprejetim iskreno čestitamo!
kasneje. O končni obliki organiziranja novih TOZD in DSSS se bomo dokončno morali izreči na zborih delovnih ljudi.
Konrad Bezjak
Sklepi delavskega sveta železarne Ravne
Cjje basploh, uresničevanja funk-kol sarnouPravne delavske kon-o^j.f v vsej njeni celovitosti, vseh °Pr odločania> odgovornosti za fUnk-an^e samoupravljalskih •t<} C1,1 *n odgovornosti nasploh
0 osnutku zakona o gar..z.enern delu in pogoji za or-
novih TOZD v Zeleni ^ayne je na splošno uspela, Saj ar ni v celoti končana, Pora:e. bodo določena vprašanja *n Pojasnjevala deloma boti6 na zb°rih delovnih ljudi 2 0Sp, ^linija, ko se bodo delavci ?a unim izjavljanjem odločali UpStavno preobrazbo samo-trejj *ne organizjranosti sedanjih Pe emeljnih organizacij delov-j, šanizacije Železarne Ravne. deVa Veino, se v analizi predvideli TOZD in 4 DSSS. Vsi ti Pe]^ naše železarne sestavljajo Po u Zaokroženo celoto in imajo r>j6 i^avi pogoje za ustanavljala s “Z:D oziroma zakon pravi, rPjo budje v takih celotah_jno-TOg^ ^vat^ in ustanavljati ko^i ;. V železarni bo strokovna Peljopu3 Podlagala za razpravo itpa 0 spremenjen predlog, ker tkanji predlog v danem Sp ku težave tehnične narave.
bi bile tri, in sicer: s6adai bi bila služba, ki bi
Delavski svet Železarne Ravne je na seji 23. 6. 1976 obravnaval naslednji dnevni red:
— pregled sklepov zadnje seje,
— potrditev plana naložb v osnovna sredstva za leto 1976,
— predlog razdelitve sredstev sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1975,
— določitev višine posojila za individualno in organizirano gradnjo stanovanj in najetje kredita za stanovanjsko izgradnjo,
— predlog za imenovanje delavca na delovno mesto direktorja Šolskega centra Ravne na Koroškem,
— predlog za razpis vodilnih delovnih mest,
— sklepanje o pogojih sofinanciranja nakupa stanovanj v družbeni lasti.
V zvezi s tem je sprejel naslednje sklepe:
— Na podlagi odločitev in sklepov, ki so bili sprejeti na delavskih svetih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, delavski svet sprejema in potrjuje plan
naložb v osnovna sredstva za leto 1976.
— Po postavkah in zneskih, navedenih v predlogu, se potrdi razdelitev sredstev sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1975 z dopolnitvijo, da se iz predloga črta postavka »nakup zemljišča za rekreacijo zaposlenih v železarni Ravne« in predlog, da bi se Mariji Mravljak iz Šoštanja za dograditev hiše v Podčetrtku odobrilo posojilo v znesku 100.000 din. Tako pridobljena sredstva se uporabijo:
а) 400.000 din ostane nerazporejenih vse dotlej, dokler pristojne službe ne preverijo, kakšne so možnosti za ureditev okolice Bobrovega jezera za namene rekreacije delavcev železarne Ravne;
б) 100.000 din se nameni za kritje stroškov priprav in izvedbe volitev za člane organov samoupravljanja, ki jih bo potrebno izvesti še letos v zvezi s predlogom nove samoupravne organiziranosti Železarne Ravne. O na-
činu uporabe sredstev se pooblašča odbor za splošne zadeve.
— V predlogu razdelitve sklada skupne porabe se postavka 7 — družbena gradnja stanovanj — zniža za 400.000 din, ki jih je železarna prispevala po potresu prizadetim prebivalcem in krajem na Tolminskem.
— Pri postavki 30 — prispevek železarne za gradnjo osnovne šole na Javorniku se pooblasti pristojno strokovno službo, da poišče možnost oplemenitenja za to predlaganih sredstev (vročitev pri banki). S tem se prav tako dovoljuje najetje dolgoročnega kredita na podlagi vročenih sredstev v gornje namene.
— Za leto 1976 so individualni graditelji stanovanjskih hiš upravičeni do dolgoročnega posojila v višini:
a) za novogradnje do največ
150.000 din,
b) za dograditve do največ
100.000 din,
c) za adaptacije do največ
60.000 din.
— Upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev posojila, se posojilo izplača v dveh obrokih, in to:
a) v letu 1976 60 % po izračunu pripadajočega posojila, vendar ne več kot 80.000 din;
b) v letu 1977 40’% po izračunu pripadajočega posojila oziroma zadržani del iz leta 1976.
— Zaposlenim, ki jim po izračunu pripada dolgoročno posojilo do višine 30.000 din, se posojilo v celoti izplača v letu 1976.
— Zaposlenim, ki bodo stanovanjske hiše gradili v organizira-
Zaloge
ni gradnji, se znesek dolgoročnega posojila, določen za individualno gradnjo stanovanjskih hiš, poveča za 20 %>. Tem upravičencem se tako določeni kredit po izračunu izplača v letu 1976 v enkratnem znesku.
— Če sredstva, namenjena za kreditiranje organizirane gradnje stanovanjskih hiš, letos ne bodo v celoti izkoriščena, delavski svet dovoljuje, da se neizkoriščeni del prenese na postavko »individualna gradnja stanovanjskih hiš«.
— Odobri se najetje kredita za stanovanjsko izgradnjo pri samoupravni enoti za graditev stanovanj samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ravne na Koroškem v višini 6,000.000 din po pogojih, ki jih predvideva natečaj za dodelitev kreditov, objavljen 17. 6. 1976 v Večeru.
— Na prosto vodilno delovno mesto ravnatelja Šolskega centra Ravne na Koroškem se z veljavnostjo od 1. 7. 1976 za naslednja štiri leta, ko bo delovno mesto ponovno razpisano, imenuje Ladislav Kukec, profesor industrijske pedagogike, dosedanji ravnatelj tega centra.
— V javnih sredstvih obveščanja se objavi razpis prostega vodilnega delovnega mesta komercialni direktor Železarne Ravne. Razpisno komisijo sestavljajo: Jože Žunec, šef proizvodnje TOZD MP, Matej Smrtnik, vodja materialnega gospodarstva TOZD MO, in Jakob Konič, vodja špedicije.
— V javnih sredstvih obveščanja se zaradi reelekcije objavi razpis vodilnega delovnega mesta direktorja za gospodarjenje. Razpisno komisijo sestavljajo: Kolo-man Vrečič, obratovodja kovačnice, Anton Pratnekar, šef proizvodnje TOZD MO, in Maks Pešl, vodja projektov v AOP.
Pogoji za zasedbo delovnih mest so:
— da ima visokošolsko strokovno izobrazbo in pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali višješolsko strokovno izobrazbo in osem let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, in sicer tiste smeri, ki nudi znanje in sposobnost za izpolnjevanje nalog, predpisanih za to delovno mesto;
— da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven,
— da predloži program dela, iz katerega so razvidne naloge in smotri, ki naj bi jih dosegel na delovnem mestu.
— Železarna Ravne združuje sredstva za stanovanjsko izgrad-
IZ OSNUTKA ZAKONA O ZDRU2ENEM DELU
Ena izmed novosti, ki jih osnutek zakona o združenem delu prinaša, je tudi dejanska izenačitev vseh oblik odločanja. Doslej smo govorili o tako imenovanem neposrednem in posrednem odločanju. Posredno odločanje smo imenovali odločanje po delegatih. Kolikor bi pri takšnem terminiranju imeli v mislih samo tehniko odločanja, potem bi bilo tu vse v redu. Šlo pa je dejansko za različno vrednotenje vseh oblik odločanja. Pri terminiranju teh pojmov moramo imeti pred očmi zlasti
njo z drugimi organizacijami združenega dela in tako pospešuje reševanje stanovanjskih potreb delavcev Železarne Ravne, katerih zakonci so zaposleni v drugi organizaciji združenega dela in nimajo rešenih stanovanjskih potreb.
— Ta sredstva združuje z naslednjimi pogoji:
a) da gradnja oziroma nakup stanovanj poteka v družbenem sektorju,
b) Železarna Ravne sofinancira do višine polovice vrednosti stan-darnega stanovanja in ne več kot 50 odst. vrednosti stanovanja, ki pripada delavcu po standardu, kot to določa samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih;
c) na stanovanjih, ki se gradijo s sofinanciranjem, pridobi Železarna Ravne pravico stanodajalca in to pravico uresničuje skupaj s sofinancerji. Pri tem pa se posameznim sofinancerjem postavlja pogoj, da se od skupnih sredstev za gradnjo oziroma nakup stanovanj v družbenem sektorju pridobi najmanj polovica stanovanj v kompleksu organizirane gradnje stanovanj za potrebe delavcev Železarne Ravne;
d) prednost pri sofinanciranju imajo tiste organizacije združenega dela, ki ob izpolnjenih pogojih pristopijo h gradnji oziroma nakupu organizirane gradnje stanovanj za potrebe delavcev Železarne Ravne (kompleksna gradnja in kompleksen odkup);
e) delavec lahko pridobi stanovanje, zgrajeno s sredstvi iz soudeležbe z drugo organizacijo združenega dela, če je v Železarni Ravne zaposlen najmanj tri leta in če izpolnjuje druge pogoje za pridobitev stanovanja po samoupravnem sporazumu o stanovanjskih razmerjih delavcev Železarne Ravne.
— Na podlagi gornjih kriterijev odloča o sofinanciranju take gradnje v posameznih primerih odbor za splošne zadeve na predlog posamezne stanovanjske komisije.
— Delavski svet Železarne Ravne s planom določi višino sredstev, ki se letno namenijo za sofinanciranje izgradnje oziroma nakupa stanovanj in pri tem upošteva že dospele ponudbe sofinancerjev ter interes Železarne Ravne.
— V smislu gornjih sklepov naj se vsebinsko dopolni samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih delavcev Železarne Ravne.
—mp
dejstvo, da je posrednost ali neposrednost politični odnos, ne pa tehnični; tehnika navsezadnje tu sploh ni pomembna.
Če bi posredno samoupravljanje obstajalo, potem to sploh ne bi bilo samoupravljanje, pač pa soupravljanje oziroma participacija, oblika, ki se uvaja ali preučuje v nekaterih, zlasti zahodnoevropskih deželah klasične meščanske demokracije.
V zvezi z oblikami odločanja nam daje zakon o združenem delu jasne razmejitve in terminološko preciznost. Zlasti zbori delavcev dobivajo s tem zakonom spet pravo vsebino in dimenzijo,
za odločanje o najpomembnejših temeljnih vprašanjih pa se predvideva referendum. S tem se bo zlasti odgovornost posameznih služb in organov za ustrezno pripravljanje gradiva in organiziranje samoupravnih akcij pri sprejemanju konkretnih odločitev nesorazmerno povečala.
Rečeno je že bilo, da so vse oblike odločanja sedaj tudi dejansko izenačili, da ima delegatsko izražena volja delavcev isto vrednost, težo in pomen kot osebno izjavljanje. Tako je tudi popolnoma pravilno, saj bi ob drugačni ureditvi stvari celotni delegatski sistem postal farsa, tako pa je končno le podana realna osnova njegovemu nadaljnjemu razvoju. Po novem je vsa institucionalna struktura samoupravnega odločanja, od temeljne organizacije do sestavljene organizacije, interesne skupnosti itd., zasnovana strogo delegatsko. Delavski svet, v katerem delegati ne nastopajo v svojem interesu, pač pa v imenu delavcev posameznih delov delovnega procesa, ki so jih izvolili, mora biti resen in odgovoren organ. Zato zakon o združenem delu tudi precizira pristojnosti, pravice in odgovornosti skladno s splošnimi načeli delegatskega sistema, ki je univerzalen.
Ni delegatskega sistema brez določene stopnje odgovornosti, ki pa je pri nas še posebno velika. Primarna odgovornost v združenem delu se kaže predvsem v vlogi delavskega sveta; iz njega pa sicer izvirajo vsi drugi izvršni organi, ki so delavskemu svetu odgovorni tako, kot je delavski svet odgovoren delavcem v temeljni organizaciji.
V zadnjih spomladanskih dneh leta 1926 je v Kefrovem mlinu potekal 3. kongres SKOJ v naj-strožji konspiraciji. 19. junija letos pa smo počastili spomin na to, za vse takratno in sedanje napredno delavsko gibanje pomembno zborovanje.
Posebej ponosni so mladi ravenske občine, ki so dali pobudo za proslavljanje tega visokega jubileja, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo RK ZSMS. Slovesnost, ki so se je udeležili Franc Šetinc, delegacije vseh republiških konferenc ZSMJ in vseh OK ZSMS, predsednik SAZU dr. Janez Milčinski, še živeča udeleženca 3. kongresa France Klopčič in Stane Krašovec, delegacije ZZB in drugi, pa je bila tudi spodbuda, da nadaljujemo in v naši samoupravni praksi razvijamo še z večjo vnemo bojne in revolucionarne tradicije SKOJ, ki so se rodile v boju za zrušitev izkoriščevalske družbe, v boju za svobodo, socializem, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Istočasno so v počastitev te obletnice odprli v študijski knjižnici bralnico z marksistično literaturo, v kateri bodo lahko delovni ljudje in občani zlasti pa mladi prebirali dela filozofov in ideologov socializma, se ob tem individualno idejnopolitično izobraževali in tako pridobivali potrebno znanje za še učinkovitejše vključevanje v nadaljnji razvoj naših samoupravnih socialističnih odnosov.
Pri oblikovanju bodočega sa' moupravnega mehanizma bo® morali posvetiti enako pozorn^ delegatskemu sistemu v temelj® organizaciji oziroma delovni ganizaciji kot delegacijam dri®' benopolitičnih in samoupravo1, interesnih skupnosti; v železarn še zlasti tem zadnjim, ker je se' danje stanje več kot nezadov0' ljivo. Osnutek zakona o zdruze' nem delu določa, da se temelJn organizacije zaradi uresničevanj mnogih skupnih interesov obvej no združujejo v delovno organ zacijo, vse druge oblike zdruz vanja pa so neobvezne. To P meni, da moramo pri združev nju v delovno organizacijo ® eni strani kar najbolj podrobn opredeliti odnose med TOZ 1 obenem pa formirati kar najbo učinkovit delegatski sistem, se bodo v samoupravnem sP0^ zumu o združevanju v delo'® organizacijo dogovorjena naC^„ tudi odgovorno in učinkov1 uresničevala. Preglasovanja eJ\ ali več temeljnih organizacij bo, temveč bo potrebno še in dogovarjanja, usklajevanja, P,a jasnjevanja in mogoče še česa, se bodo sprejemale resnično ta odločitve, ki bodo v interesu ® lavcev delovne organizacije, .. samo neke TOZD ali nekih ozi struktur.
h 0'
Načelo solidarnosti, ki bo v u doče še posebej stopalo v veiJ vo, tudi zmeraj nekoga Prl a dene, le na delegatski način, osnovi dogovarjanja, na katef ^ ta sistem sloni, pa bo s P^ti dobre volje mogoče vedno P* do želenih rezultatov in nalc ustreznih rešitev.
Janko Dežman
Marksistično bralnico so z
zdrn-j j
nimi močmi ustanovile družbah politične organizacije, SIS za *1 turo in skupščina občine to pa le še bolj poudarja P° jSi
idejnopolitičnega izobraževal
ki mu moramo prav tako zd . ženi v prihodnosti posvečati večjo pozornost.	„
Ob tej priložnosti so mladi P, slali pozdravno pismo tova1.., Titu in protestno pismo avs11 , skemu konzulu s tako vseb®
»V celoti se solidariziramo Z ^ strijsko demokratično javnos., in našima narodnostnima nama ter se pridružujemo za*V vi, da uresničitev določil P°S 0d ne sme in ne more biti odvisna kakršnegakoli preštevanja n>a šin-‘
Po končanem kulturnem proslave in govorih predsedn OKZSM Ravne Stojana Gem", ter v. d. predsednika zvezne* ference ZSMJ Dragana MilinjLji si udeleženci proslave študijsko knjižnico, nato pa nili v Titov dom na svečano s kjer je predsedstvo RK ZSlVfSJP delilo priznanja najboljšim n^o dim samoupravljalcem in ZSM.	j
Sredi popoldneva so se zbral ,js j pri Kefrovem mlinu, kjer je % izrečena misel, da v bratski z ^ naših narodov in narodnost1, naših uspehih, neomejeno zadF mo v še lepši jutri naše san upravljalske skupnosti. . ]{.
e'
VSE OBLIKE ODLOČANJA IZENAČENE
SLOVESNOST PRED ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO
i
Kako bomo rešili zastavljene
naloge
(Nadaljevanje s 1. strani)
y*ve, čeprav stopamo v poletni c.as, ko naj bi tudi družbenopolitično življenje zaradi počitnic Nekoliko zastalo.
Vendar ni tako! Smo in spet stopamo v eno zelo razgibanih obdobij družbenopolitičnega živ-lenja v naši družbi, kar se od-tudi v delovni organizaciji ‘elezarne Ravne. Še več. Mi sami Slo dodali razprave in sprejema-nekaterih pomembnih samoupravnih dokumentov, ki naj bi “redili naše medsebojno samo-_ Pravno življenje v železarni. Pri seh teh pomembnih dogodkih je bo morala ZK odigrati aktivno Pozitivno vlogo, čeprav večkrat ni ePosredni nosilec akcij.
°d konca marca letošnjega le-a, ko so bile organizirane nove J-Sanizacije ZK in nov komite K železarne Ravne, so se člani p aktivno udejstvovali pri na-lednjih razpravah:
~~ Ocena obstoječega samo-Pravnega družbenega planiranja TOZD in DO Železarna Ravne. Preobrazba srednjega šol-tva v usmerjeno izobraževanje in snovna zamisel konkretizacije §a v koroški regiji.
Ekonomski položaj železarne Prvem kvartalu 1976. leta. r Ocena samoupravnega športna o delitvi OD.
Razprave o osnutku zakona združenem delu.
0 Razprave o samoupravnem r§aniziranju TOZD v železarni.
Sprejemanje samoupravnih Pbrazumov o delitvi OD, delov-- normah in sistemizaciji de-vnih mest.
Nei drugih manj pomemb-dela ^em S P°dr°čja operativnega
osr?a p°dlagi naštetih tem dela in Povne usmeritve ZK v železar-» lahko trdimo, da je bilo in je n Oshovno prizadevanje ZK 2e-zarne Ravne v razvijanju in UsrP - samouPravnih odnosov. Za Pot Sn° delo na tem področju so v ^bna enotna stališča za reše-rj.Nle nastalih problemov in za-ra? •a st°Pnia izobrazbe v smislu p^banja in nege samoupravnih
bi lahko izvajali to popit 0 nal°§° — namreč kre-samoupravnih odnosov, mo-• r10 biti sami dovolj in pra-
y°Ča,
upravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov so pokazale, da kljub dolgotrajnemu procesu sprejemanja teh sporazumov zaposleni niso bili dovolj informirani. V tem smislu, da so se bistveni elementi novega samoupravnega sporazuma podrobneje obdelali in razčistili, lahko pozitivno ocenjujemo zahtevo po ponovni obravnavi na zborih. Med temi pozitivnimi pa je nekaj tudi negativnih, subjektivnih teženj, ki jih v takih razpravah delavci sami izločajo kot zahteve, ki niso v njihovem večinskem lastnem interesu.
Razlaganje snovi, o kateri naj bi zbori ali drugi samoupravni organi po razpravi glasovali, je večkrat slabo, včasih pa celo napačno. Zato bo v bodoče potrebno, da vodijo razprave delavci, ki so za pozitivni razvoj samoupravnih odnosov in strokovno sposobni dajati odgovore na zastavljena vprašanja. To načelo bomo morali v celoti osvojiti tudi pri zasedanju delovnih mest.
Zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije v železarni imajo v naslednjem poletnem obdobju pomembne zadolžitve, ki jih bo treba neodložljivo izvesti kljub neprimernemu času, ko se bo začela intenzivna poraba letnih dopustov.
Izvesti je treba akcijo za sprejetje družbenih planov TOZD in delovne organizacije ter plane družbenopolitičnih skupnosti pa 11 samoupravnih sporazumov za financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena, brez katerih družba ne more obstajati in se uspešno razvijati. Ne bom podrobneje obravnaval teh pomembnih sporazumov, ker bodo ob izidu tega članka morali biti že sprejeti.
Naslednja pomembna stvar, ki jo sprejemamo v tem času, je samoupravno organiziranje železarne v več TOZD. To je tematika, ki bo morala biti neprestano osrednja točka družbenopolitičnih organizacij, ker pomeni zunanja forma TOZD globoke vsebinske spremembe in možnosti velikega nadaljnjega razvijanja samoupravnih odnosov.
S sprejetjem samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov obdelava tega problema še ni končana. Sistem bo potrebno še naprej razvijati in negovati, da bomo dosegli čim boljše odnose v delitvi ustvarjenih sredstev, ki bodo zagotavljali večjo produktivnost dela in nadaljnjo neprestano rast železarne.
Posojilo za ceste je ena najpomembnejših nalog, ki jo morajo družbenopolitične sile v železarni pozitivno izvesti. Akcijo začenjamo v času, ki sicer zaradi raznih stvari ni najbolj primeren. Vendar moramo tako pomembno akcijo, kot je posojilo za ceste, razumeti veliko širše. Moderna družba se ne more hitro razvijati, če nima razvitih komunikacijskih povezav. Zato smo kot člani te družbene skupnosti dolž-
ni, da prispevamo primeren delež k hitrejšemu razvijanju boljših komunikacijskih vezi, kar bo v končni meri imelo pozitivne posledice za razvoj vseh družbenih dejavnosti in družbe, katere člani smo.
Opisani program dela ZK železarne za obdobje poletnih mesecev pomeni obenem tudi program dela s področja družbenopolitične in samoupravne dejavnosti nas vseh, ki smo zaposleni v tej delovni skupnosti.
Pozitivno reševanje začrtanih nalog pomeni pozitivni prispevek naše delovne skupnosti za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in razvoj naše družbe.
Sekretar komiteja ZK Železarne Ravne dipl. oec. Edo Javornik
CENTRALNO OGREVANJE LETOS
O gradnji omrežja centralnega ogrevanja smo že večkrat pisali. Občani pa vendarle pogosto sprašujejo o teh stvareh, zato dajemo kratko informacijo o tem, kaj vse bo zgrajeno in priključeno letos.
Kot vemo, poteka ta gradnja že nekaj let, in to s hitrim tempom. Pokazalo se je, da je dobra, zato raste tudi zanimanje občanov, ki bi se želeli čimprej priključiti. Največ nejasnosti nastaja glede vrstnega reda — zakaj je ena soseska prej na vrsti kot druga itn.
Ze od začetka gradimo po načrtih IMP Ljubljana. Posebna skupina tam projektira samo naše centralno ogrevanje. Ker pa to skupino občasno angažirajo tudi za druga pomembna dela, smo z nekaterimi projekti v zaostanku. To nam pri gradnji doslej ni povzročalo težav, le tu in tam je porušilo zamišljeni vrstni red. Dela izvajata skupina IMP Maribor in Inštalater Prevalje.
Letos je predvsem treba končati zahodno vejo, ki povezuje kotlarno z Dobjo vasjo, na katero pa so priključena naselja Ja-neče, Dobji dvor in Dobja vas. Predvidena je tudi priključitev novega poslopja AMD in Gradisovega naselja; Dobja vas je v zaključni fazi, Dobji dvor v pričetku, drugi potrošniki pa bodisi prav tako v zaključni fazi ali tik pred zaključkom.
Nastala je polemika med naseljema Šance in Dobji dvor. Obča-
ni Šanc so se pritoževali, da je njihovo naselje starejše in da so bili vedno prizadeti, ker so morali komunalne storitve opraviti sami, medtem ko so se drugim naseljem sredstva večkrat namenila.
Tu je treba pojasniti, da smo si vsi prizadevali, da bi letos lahko priključili Dobji dvor in vsaj polovico Šanc, vendar to iz dveh razlogov ne bo uspelo. Prvi razlog je v tem, ker smo računali na uvožen izolacijski material, pa z njim zaradi uvoznih omejitev ne bo nič. Vse bomo morali preurediti na domačo izolacijo, ki pa je dvakrat dražja od uvožene. Zato nam manjka denarja, nastopa pa tudi časovna stiska. Drugi vzrok pa je, da še nimamo kompletnih izvedbenih načrtov za Šance, ker je to naselje terensko tako razgibano, da zahteva od projektantov dvakrat več časa kot običajno.
Tudi izvedba bo zelo komplicirana, ker bo delno v kanalih, delno pod zemljo, delno v zraku, vse to pa je treba v načrtih obdelati do podrobnosti. Računamo pa s tem, da bomo potegnili glavni vod z Javornika do Šanc, tako da bi z deli lahko začeli spomladi leta 1977 in Šance v naslednji sezoni priključili.
Nadaljevati bomo morali tudi s priključki družbenih stanovanj na Javorniku, ob Suhi in priključiti osnovno šolo s telovadnico,
tr'"Sn° informirani. Zato se Ur>r °’ c'a za pomembne samo-p^ne naloge organiziramo raz-2jjVe v osnovnih organizacijah nirn?red drugimi družbenopolitični' organizacijami, da bi lahko sarn ^ v organizacijah in eHot°Upravnih organih tvorno in Nju sodelovali pri izoblikova-Pozitivnih predlogov.
ko}(r?v informiranost vseh članov NiemKVa pri sPreiemanju po-tev ^ samoupravnih odloči-§o	izredno pomembno vlo-
sPre	m’ da ne fri smel biti
UpvJet. noben pomemben samo-čip ^i akt toliko časa, da ga verig ZaPoslenih do podrobnosti ti0 ; p.°zna- Za to, da smo pravil-Vorin °rrruram> pa smo odgovorni Čla^.i in vodstveni delavci in *arn ZK.
*frorih 6re zadn-ie razprave na 'fr ob sprejemanju samo-
Kolobar
novo poslopje SDK, postajo milice z najbližjimi potrošniki, če bomo uspeli, pa tudi gasilski dom in staro osnovno šolo.
S 1. julijem smo začeli delati na notranjih instalacijah v naj-starejših blokih na Čečovju, to so bloki I, II, III in IV. Na dveh dela Inštalater, na dveh pa RŠC Velenje. Lep cilj je, da bi letno priključili najmanj 100 stanovanj v vseh tistih strnjenih naseljih, kjer to omrežje že obstaja.
Imamo že načrte tudi za nekatera druga družbena stanovanja (vrstne hiše) in bomo tudi tu pričeli, ko nam bodo vsi stroški na pričetih objektih znani.
24. junija je bila 27. redna seja delavskega sveta TOZD mehanske obdelave, na kateri so verificirali rezultate glasovanj na zborih delovnih ljudi ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest in delitvi OD ter drugih splošnih aktov novega sistema. Delavski svet pa je imel na dnevnem redu tudi nekatera druga, manj pomembna vprašanja.
ODGOVORNOST VODSTVENIH DELAVCEV
Delavski svet je najprej ugotovil, da so rezultati glasovanja o sprejemanju samoupravnega sporazuma o sistemizaciji in delitvi OD naslednji: od skupnega števila zaposlenih v TOZD MO je zanj glasovalo 70 odst. delavcev, udeležba na zborih je bila 78-odstotna, kar je dejansko ugoden rezultat. Ko je delavski svet analiziral organizacijo in potek zborov, je ugotavljal, da so se ponekod po dvakrat ponovno sestajali, za nastalo situacijo pa je več vzrokov.
Osnovni vzrok je neustrezna informiranost. Dejstvo je namreč, da je celotni novi sistem relativno kompliciran in da se je treba vanj kar precej poglobiti, če ga hočemo popolnoma razumeti. Točno pa je na žalost tudi, da na splošno neradi beremo in da je tako tovrstna informacija kot podlaga za samoupravno odločanje vse prej kot učinkovita.
Naslednji problem je mogoče v tem, da so bile razprave po de-
Zelezarna je za centralno ogrevanje letos namenila 3,5 milijona dinarjev. Razumljivo je, da bomo v primeru ugodnega finančnega poslovanja v prihodnjih letih še širili toplovodno omrežje. Predvsem tudi v starem delu Raven (Titov dom, kino dvorana itn.).
Lahko smo veseli in ponosni, da delamo na tem področju s takim tempom. Smo edini v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji, ki smo naredili toliko za svoj kraj. Pričakujemo pa, da bodo občani upoštevali objektivne težave in nam pri tem pomagali s sodelovanjem in razumevanjem.
Jože Kert, inž.
lovnih skupinah izven delovnega časa v nekaterih obratih zelo slabo obiskane. Eden, mogoče najpomembnejši vzrok, pa je premajhno angažiranje vodstvenega kadra kot tudi nekaterih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Tako še mnogim tudi neposredno pred ponovno sklicanimi zbori v posameznih obratih niso bili jasni nekateri osnovni principi novega sistema, kot so
norme, vzroki in posledice podpisovanja izjav delavcev ipd. Seveda pa je treba ob tem tudi omeniti negativen odnos in pristop določenih posameznikov, ki so z vnaprejšnjo apriori odklonitvijo minirali vzdušje na zboru.
Na delavskem svetu je bilo osvojeno enotno stališče in zah-
teva, da nosijo skladno s splošnimi akti, polno odgovornost za dosledno informiranje in organizacijo zborov vodstveni delavci, da je potrebno to odgovornost zaostriti in da do podobnih situacij ne bi smelo več prihajati. V bodoče je s tem v zvezi treba posvetiti več pozornosti tudi vprašanjem časa in prostora, kjer se zbor sklicuje, in drugim navidezno nebistvenim formalnostim. Dejstvo je, da se npr. v hali z ropotom zbor ne more voditi, ob tem ko večina stoji pri strojih in dejansko sploh ničesar ne čuje ter tako v razpravi tudi aktivno ne sodeluje. Sicer pa je verjetno sprejemanje novega sistema delitev OD za vse skupaj le malo težek zalogaj in stvari zato ne moremo jemati preveč tragično.
SKLEPE MORAMO IZVRŠITI
Pri pregledu izvršitve sklepov je bilo ugotovljeno, da se ni izvršil sklep 26. seje, s katerim se je zahtevalo od vodilnih delavcev, da pripravijo posebne sestanke delovnih skupin, kjer bi obravnavali izključno proizvodno problematiko in vprašanja kot: kvaliteta, izmeček, organizacijsko tehnična vprašanja, predvsem pa odnos do dela, delovne in tehnološke discipline, ki na splošno pada, in med drugim povzroča nesorazmerno slabše poslovne re-
zultate od tistih v predhodnem obdobju. Ob tem je delavski svet nadaljeval razpravo še o nekaterih aktualnih proizvodno organizacijskih vprašanjih in problemih. Seznanil se je tudi z rezultati poslovanja, ki so v železarni kot celota od zadnjega kvartala, ko je bila situacija še relativno ugodna, na splošno zelo slabi. TOZD mehanske obdelave pa ima kot finalizator ob sorazmerno ugodni zasedenosti z naročili ob iskanju notranjih rezerv vse možnosti za doseganje boljših delovnih rezultatov, kot so trenutni.
Vsa ta vprašanja pa je, kot že omenjeno, potrebno predočiti in reševati na najširši demokratični osnovi, saj bodo izboljšani poslovni rezultati doseženi le ob aktivnem sodelovanju vseh delavcev v delovni organizaciji. V času splošne recesije v svetu, ki bo verjetno nekaj časa še trajal, pa so skupni napori zelo potrebni.
Doslej se je o tem pogovarjala samo ena delovna skupina. Vzrok, da je tako, je tudi v opravičljivem dejstvu, da je bilo meseca junija ob sprejemanju splošnih aktov novega sistema o delitvi
OD in drugih aktov že toliko S3" moupravljalske aktivnosti, kot ze dolgo ne, da za neko posebn0 sklicevanje delovnih skupin enostavno ni bilo več časa.
Delavski svet pa je bil ob ten1 mnenja, da moramo kljub Pr,e' obilici aktivnosti čimprej naj11 tudi čas, da bi tudi o teh pomembnih vprašanjih odkrit0 in konstruktivno spregovorili. ® kar je najpomembnejše, da dogovorjeno nato tudi spoštujem0 in uresničujemo.
SOCIALNOST IMA SVOJE MEJE
Na predlog komisije za ugotaV' ljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov je delavski svet na tej seji izrekel dvema delavcema stroge ukrepe zaradi kršitev delovnih obveznosti, neopravičenih izostankov Enemu:	izključitev pogojno z
rokom enega leta, drugemu: P1^' mestitev na manj zahtevno delovno mesto za dobo šesti11 mesecev.
V razpravi so delegati delavskega sveta TOZD mehanske obdelave splošno nedisciplino, 10 ponekod prehaja v anarhij0’ odločno obsodili. Obenem so ustavljali, da se kršilci delovnik obveznosti zaradi neopravičen10 izostankov na splošno ne zavedajo posledic svoje kršitve. Nanje gledajo zgolj z vidika lastne oS' kodovanosti pri osebnem dohodku. Ne vidijo pa dejstva, da zaradi njihove nenadne odsotnos1 agregat stoji ali dela z zmanjšan0 zmogljivostjo ter je tako celot11 delovni skupnosti povzročen3 velika škoda. Izneseno je bi‘° mnenje, da bi bilo treba p°le® prijave kršitve neopravičene^ izostanka navesti tudi škodo, k je zaradi tega nastala, in končn0 enkrat tudi preiti na zahtevan) povrnitve vsaj dela nasta1 škode. Opozorjeno je bilo _ tem, da osnutek zakona o zdrd' ženem delu upoštevaje te m°' mente že en neopravičen izost8' nek tretira kot hujšo krši101 delovne obveznosti in da Pie e videva tudi povrnitev materialn škode v celoti ali pa v določena111 pavšalnem znesku.
Delavski svet je obenem ' tem primeru izrekel zadnji P°.j go j ni ukrep odvzema lastno®1 delavca. Delegati so smatralii r ima prevelika humanost in s°' cialnost tudi negativne posledi0 in tako svoje meje. Tako bo bodoče v potrebnih primer1* ukrep odvzema lastnosti delaV0^ dokončen z izvršitvijo v najkraJ šem roku.
NEUPORABNE STROJE ODPISATI BREZ RAZPRAVE
Delavski svet je na tej seji ravnaval tudi nekatera manj P0^ membna vprašanja. Brez razPr® ve je tako odpisal določena novna sredstva, nekaj rabljen1^ amortiziranih strojev, ki smo j1 iz proizvodnje že izločili. P°s pek odpisa je na delavskem svet TOZD MO vedno kratek. Pre .,a nili so z miselnostjo, ki je b1 nekoč zelo prisotna, da je vse® škoda, da je treba vsako »rafud® čim dlje hraniti in obdržati. daj prevladuje hotenje, da s čimveč starih strojev in nap1", čimprej zamenja z novimi, bob Šimi in bolj učinkovitimi ih L tako želi, da bi bilo takih odp>s° čimveč.
J. Dežmau
■ HiHif 11I Ulf1UAIII
Kompozicija
V bodoče na zbore bolje pripravljeni
S SEJE DELAVSKEGA SVETA TOZD MEHANSKE OBDELAVE
TUDI PORODNICAM VALORIZIRANA OSNOVA ZA NADOMESTILO OD
Skupščina zveze skupnosti otroškega varstva SRS je sprejela sklep o višini nadomestila OD v času podaljšanega porodniškega dopusta. Določilo sklepa uravnava izplačila nadomestil OD za nazaj od 1. januarja 1976 dalje, in sicer:
delavkam, ki jim je bilo nadomestilo OD v času podaljšanega porodniškega dopusta določeno na podlagi OD v letu 1974, se nadomestilo valorizira za 23,9 odst. Za čas od 1. januarja 1976 bo izplačana vsem tem delavkam razlika za nazaj 15. 7. 1976 v breme skupnosti otroškega varstva.
Za naprej pa se uporablja določilo v statutu oziroma v drugih splošnih aktih regionalne zdravstvene skupnosti, ki določajo, da se po preteku 6 mesecev od začetka porabe nadomestila v času porodniškega dopusta valorizira za poprečno povečane OD v tem obdobju, če so se poprečni osebni dohodki povečali za najmanj 5 odst.	F.	K.
Gradnja doma starostnikov
STARE POTREBE
O gradnji enotnega doma sta-rostnikov za vse štiri koroške °bčine je govor že vrsto let. Raziskave kažejo, da je gradnja razdrobljenih domov neekonomična, ver so stroški vzdrževanja na ®kotno previsoki, obširne analize J?a> da je takojšnja potreba po a°mu z najmanj 120 ležišči. Tako i? Se julija 1975 vse koroške ob-dme dogovorile o gradnji takega aoma. investitor je sedanji Dom Pokojencev in oskrbovancev v ravogradu, priprave za gradnjo Pa vodi poseben gradbeni odbor, estavljen iz predstavnikov vseh ,Dcjn; predsednik je Rajko Po-£znik, dipl. iur.
la odbor je zavzel stališče, da oaj zgradi dom s kapaciteto
se
130
Postelj, možna pa naj bo dograditev za nadaljnjih 70 postelj. {| občino Radlje, Slovenj Gra-in Dravograd bi prišlo po Postelj, na Ravne pa 40. V tem zrnerju naj bi občine tudi so-n-ovale pri financiranju grad-Je- Izdelan je bil investicijski Program, ki je bil sprejet in do-avljen vsem zainteresiranim.
lokacija CrneCe
P° ogledu raznih lokacij je bi-j “dločeno, da bo dom v Cme-jab vna sedanjem nogometnem grisču. Urbanistični biro Ravne . izdelal ustrezno dokumentaci-1 ; °bčina Dravograd pa je izdala kacijsko dovoljenje, čeprav je izbrana lokacija pre-Drr &a • vsestransko, se še vedno ^Javljajo pomisleki nepoučenih, trdijo, da kraj gradnje ni prt-®ren. Zato kratka utemeljitev, urbanističnem načrtu so g/bfče priključene mestu Dravo-sn i . Predstavljale naj bi zanj W otelit. So manj kot en ki-VQ Cter oddaljene od meje Dra-grada ter imajo svojo trgovi-g> gostilno, kulturno dvorano, ti« utroški vrtec, cerkev, asfal-j.at}° cesto in urejeno naselje. |J?alo torej že zdaj vse funkcije skr ®a naselja- Promet je ran°meri’ ^ana ie rnožnost formi-ni ?. lastne ekonomije in nadalj-Je širitve objekta. tQ^.at° je gradbeni odbor izbral jel■ acij° kot najboljšo. Spre-obf= Pa so i° tako svet koroških Cltl kot tudi predstavniki druž-
benopolitičnih medobčinskih organizacij. Nadaljnje razpravljanje o lokaciji je zato nepotrebno in bi moglo vso akcijo poriniti na stranski tir. To pa bi bilo neodgovorno do tistih starejših občanov, ki komaj čakajo domskega varstva.
SKUPNO FINANCIRANJE
Idejno skico s približnim predračunom je izdelal Emonaprojekt Ljubljana. Po njej bi dom obsegal kuhinjo za 180—230 oseb, pralnico za 200 oseb, jedilnico — dvorano za 150—180 oseb ter 60 enoposteljnih sob, 20 dvoposteljnih in 8 sob z več ležišči. V prvi fazi bi dom sprejel 130 stanovalcev. Predračunska vrednost znaša zaokroženo 2,5 milijarde starih din. Cene so v skladu z dosedanjimi izkušnjami in republiškimi normativi.
Predsedstvo sveta koroških občin je na razširjeni seji obravnavalo priprave za gradnjo koroškega doma starostnikov v Dravogradu ter preučilo možnosti virov financiranja te gradnje. Prišlo je do zaključka, da je možnost podana z združevanjem sredstev, ki se zberejo za koroško regijo pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS v skladu za graditev domov in stanovanj za upokojence. Ta sredstva se zbirajo v skladu, ki je enoten za vso Slovenijo, in se evidenčno vodijo po občinah. Praktično financiranje in poraba teh sredstev tudi poteka znotraj posameznih občin.
PREJ ZA STANOVANJA — ZDAJ ZA DOM
Koroške občine so vsa prejšnja leta sredstva tega sklada uporabljale za gradnjo stanovanj upokojencev s splošnimi pogoji. Zaradi tega je prav, da se sedanja razpoložljiva sredstva in bodoči priliv v srednjeročnem obdobju usmeri izključno za gradnjo doma starostnikov. Po sklepu sklada je možna soudeležba iz sredstev sklada kot dotacija za gradnjo domov v okviru sredstev občine največ do 180.000 din na posteljo.
Ob upoštevanju predvidene investicije bi bila glede na razdelitev posteljnega fonda po občinah soudeležba naslednja:
Ker je angažiranje sredstev sklada po posameznih občinah praviloma iz razpoložljivih sredstev tekočega leta, je soudeležba občin trenutno večja, kot je že dogovorjeno med koroškimi občinami ter znaša za občino:
Dravograd	1,722.738,45	din
Radii e ob Dravi	1,722.738,45	din
Ravne na Kor.	2,296.934,65	din
Slovenj Gradec	1,722.738,45	din
Skupaj	7,465.200,00	din
Ta sredstva se bodo tudi uporabila za morebitno podražitev nad predvideno višino investicije.
Po samoupravnem sporazumu o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je v pristojnosti občinskih konferenc delegatov SPIZ, da skladno z občinsko in regijsko politiko usmerijo sredstva sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence, ki so evidentirana za posamezno občino. Predsedstvo sveta občin koroške regije predlaga občinskim konferencam SPIZ koroške regije, da razpravljajo o gradnji »koroškega doma starostnikov v Dravogradu« ter usmerijo razpoložljiva sredstva sklada za gradnjo domov :'n starostnikov in priliv teh sredstev v srednjeročnem obdobju 1976—1980 za izgradnjo tega doma. Tako predlaga sprejem sklepa za soudeležbo v višini, ki je možna, tj. do zneska 180.030 din na posteljo.
DELEGATI GOVORIJO
Vsakomur je znano, da je prinesel delegatski sistem vrsto pozitivnih sprememb na vseh tistih področjih, kjer ga uveljavljamo, vendarle pa lepo zapisana načela še ne pomenijo, da se bodo enako lepo tudi uresničevala, še posebej, če ljudje niso dovolj usposobljeni za to. Tega pa niti ni realno pričakovati, saj se današnji delavec ob stroju ne more sam od sebe jutri preleviti v vsestransko razgledanega delegata.
Vprašali smo nekatere člane — delegate delavskega sveta TOZD
MO, ki se jim izteka mandat in so si že nabrali določene izkušnje, kako ocenjujejo dosedanje delo delavskega sveta in kakšni so njihovi predlogi za bodoče delegate.
Vinko Trafela, prof. str.
Če želimo, da je delo DS uspešno, morajo biti vse seje temeljito pripravljene. K pripravam pa sodi pravočasna seznanitev vseh delegatov o problemih. Obstajati mora možnost za posvetovanja delegata z bazo, stališča strokovnih služb morajo biti napisana
Soudeležba
°bčina
lȻ0gTad
Ib. ob Dravi Sir,,116 na Koroškem «>venj Gradec
Postelj.
fond
Potrebna
sredstva
iz
sredstev
sklada
SPIZ
iz
sredstev v občini
SHUp/
30	5,761.200	5,400.000	361.200
30	5,761.200	5,400.000	361.200
40	7,681.600	7,200.000	481.600
30	5,761.200	5,400.000	361.200
130	24,965.200	23,400.000	1,565.200
Podatkih sklada je stanje sredstev po občinah naslednje:
%Č:
Uia
Stanje razpoložlj ivih sred. na dan 31.12.1975
Ocena
priliva
1976
Razpoložljiva sredstva v letu 1976
H;viv0grad
ob Dravi Sir,,116 na Koroškem
jovenj Gradec
^Hpaj
1,513.232,39 2,100.165,84 3,744.335,32 -1,059.315,19
6,298.418,36
517.710
1,323.480
2,358.320
1,296.150
5,495.660
2,030.942,39
3,423.645,84
6,102.655,32
236.834,81
11,794.078,36
Na vrtu
Sonce
kratko, jasno in v preprosti, lepi slovenščini. Seje DS naj bodo kratke. Izkušnje kažejo, da dolge seje privedejo tako daleč, da začne udeležba delegatov upadati in to tem bolj, ko se bliža konec mandatne dobe. Tudi še zmeraj ni prave povezave med bazo in delegatom, vrh tega pa nekaterim delegatom manjka čut odgovornosti.
Intenca dela bodočih delavskih svetov in delegatov izhaja z delno refleksijo dela sedanjih delavskih svetov. Bodoči delegat mora biti vsestransko razgledana osebnost.
Danilo Golob, ključavničar
Sedanji DS ni uresničil svojih nalog. Predvsem šepa pri povratnih informacijah, torej na zvezi baza—delegat. Pri diskusijah je moč opaziti, da izstopa osebno mnenje in ne mnenje baze. Poleg tega pa so tudi taki, ki svoje mnenje vsiljujejo kot mnenje baze. Gradiva za seje je dovolj, vendar ni pravočasno dostavljeno, tako večinoma niti delegat ne more vsega predelati, kaj šele sredina, ki ga je volila.
Bodoči delegat mora dobro poznati samoupravljanje, delo samoupravnih organov. Delegate bo treba izobraževati specifično za njihovo delegatsko funkcijo. Doslej je bilo tega premalo. Delegat se mora zavedati svoje odgovornosti, nikakor pa se ne sme postaviti v pasivno vlogo opazovalca.
Franc Uršnik, str. tehnik, vodja
odd. obd. sr.
Seje DS so potekale brez večjih nepravilnosti, udeležba je bila zadovoljiva. Materiali so bili v redu pripravljeni, vendar se je dogajalo, da so kakšno problematiko posredovali šele na seji. Dnevni redi so bili za nekaj sej preobširni, seje pa trajajo predolgo. Ni najboljše, da se sklepe sprejema po hitrem postopku, čemur je vzrok pomanjkanje časa ali že zakasneli roki. Za obravnavo in sklepanje o pomembnih stvareh, bo v bodoče potrebno nameniti več časa. DS sprejemajo premalo povratnih informacij od SIS, delegati pa premalo seznanjajo bazo z razpravami in sklepi DS. Preveč se obravnavajo
tiste zadeve, ki so že rešene s samoupravnimi akti in sporazumi o medsebojnih razmerjih in ki so jih v resnici dolžne reševati odgovorne službe in komisije pri delavskih svetih TOZD.
Za bodoče DS mora biti gradivo pravočasno dostavljeno in seveda v krajši obliki z izvlečki ali čim podobnim (tako bi prihranili tudi papir). Delegatska struktura pa naj bo voljena bolj iz vrst neposrednih proizvajalcev, ki bodo
morali prenašati in tolmačiti sodelavcem vse sklepe DS, za katere uresničitev so odgovorni. Vinko Zatler, delovodja pri nožih
Precejšen korak je že to, da so se ustanovili DS po TOZD, ker se je tako začel razvoj stikov med bazo in delegatom. Nastale pa so težave, ker vsakdo pozna sebe, druge pa bolj malo ali natančne-
ZA ALI
VZDRŽANI GLASOVI V BISTVU LIBERALNI OPORTUNIZEM IN IZMIKANJE ODGOVORNOSTI
V času poglabljanja samoupravljanja, ko medsebojni odnosi v združenem delu doživljajo bistvene spremembe, ko se celotna družbena struktura kvalitativno izredno hitro in bistveno spreminja, tako da tem spremembam komaj sledimo, se tudi znotraj naše delovne skupnosti ob raznolikih načinih samoupravnega odločanja ter pri družbenopolitičnem delu vse bolj pogosto pojavljajo pomisleki proti ustaljenemu načinu glasovanja, proti kompromisarskemu načinu izrekanja z vzdrževanjem.
Kaj je vzdržani glas? V prvi vrsti ugotavljamo, sploh ni glas, kajti pod sinonimom »glas« razumemo dejansko izraženo voljo, naklonjenost ali nenaklonjenost neki alternativi. Ta volja pa je dejansko vedno več kot jasna. Vzdržan j e je samo preračunano zatajevanje, v bistvu pa je tisti, ki se vzdrži, proti. Vzdrževanje pri glasovanju je popolnoma razumljivo, logično sprejemljivo in tradicionalno uveljavljeno v večstrankarskih deklarativno demokratičnih, a toliko samopoveliče-vanih družbenih sistemih. V sistemu socialistične samoupravne demokracije pa je vzdržan glas absurd, ki se sicer kaže v različnih pojavnih oblikah. Najčešče
je: obrat v eni TOZD ne pozna problematike drugega obrata iste TOZD, zato se pri razpravah potem zatika.
Povezava med bazo in delegatom se je v zadnjem času nekoliko izboljšala. Delavci pa lahko mnogo ali skoraj vse izvejo iz sredstev javnega obveščanja. Sedaj je še bolje, ko imamo štirinajstdnevnik, poleg tega se poslužujemo oglasnih desk, kamor razobesijo sklepe. Kljub temu da
ima sedanji delavski svet še zmeraj neko klasično podobo, se stvari v mnogočem le pomikajo v pravo smer. Reorganizacija pa bo bistveno pripomogla k boljšemu delovanju DS.
Bodoče nove delegate bi bilo treba temeljito seznaniti z reorganizacijo in samoupravo.
Vsem štirim tovarišem hvala za odgovore!	Z. S.
PROTI
kot tipični liberalni oportunizem, kot svobodnjakarska volja, brez smisla in razumevanja za opredeljevanje za enotne, jasno izražene skupne interese.
V času, ko z načrtovanim zakonom o združenem delu zaostrujemo odgovornost vseh in vsakogar tako rekoč na vseh področjih družbene stvarnosti, pa je vzdržani glas samoupravljalca, še zlasti delegata, v bistvu izmikanje odgovornosti. Samoupravne odločitve so namreč često tudi rizične, sporne in jih je kot take potrebno sprejemati čimbolj soglasno. To pa lahko dosežemo le na osnovi konstruktivnega dialo-
ga, dogovarjanja, za dogovorje-nimi odločitvami pa potem tud' kolektivno odgovorno stojimo. , Ne more in ne sme se dogajati, da nekdo z vzdržanostjo špekula-tivno stoji ob strani ali pa se samo boji komu zameriti, jutri P3 se bo v sporni situaciji izmikal' saj jaz nisem bil za to, ali pa, nisem bil proti, kakor bi bolje kazalo. Kar se tiče delegatov, še zlasti teh, je treba poudariti, da 51 delegat, ki izraža voljo neke sredine — če jo izraža — vzdržani? enostavno ne more privoščiti' Prav tako si tega ne more Prl" voščiti neka odločitvena raven al> neka skupina delavcev, ki i1*)3 pravico in dolžnost, da se do skupnih problemov, vprašanj dilem jasno opredeli. V nasprotnem primeru delegatski sistei*1 sploh ne more zasnovano funkcionirati. Zagovorniki »vzdrževanja« seveda trdijo, da je delave? delegat, ali kdorkoli že, često lZ objektivnih vzrokov v dilemi, ka' ko naj se odloči. Ali stvari nis° dobro pojasnjene ali svojeg3 mnenja ali sredine, ki jo predstavlja, ne zna najbolj pravilo0 izraziti oziroma v nekaj ni najbolj prepričan, pa takoj izbe*0 najbolj ravno pot: niti za i*ltl proti, temveč se vzdrži. Delegatski sistem enako kot celotno samoupravljanje sloni na dogovarjanju, ne na prenašanju stališ0. Za prenašanje stališč imamo dopise, pošto in kurirje, pa bi tak0 delegatov sploh ne rabili. In °° ugotavljamo, da sloni delegatsk1 sistem in družbeni sistem kot celota na dogovarjanju, potem 1 naloga delegata, samoupravljal03’ člana sindikata ali ZK ipd., da s° dogovarja, posvetuje, zahteva P°' jasnila in mogoče še kaj, tak0 dolgo, dokler ni vprašanje jasi*0' da se lahko zanj tudi jasno oprf' deli z da ali ne. Samo tako *** nič drugače. Podobne dileme 5 tudi okrog tajnega glasovanj3. Tudi tu bi lahko prišli do podobnih ugotovitev in končno do enakega sklepa, da je tudi tajno glasovanje enako kot vzdrževani0 popolnoma nesprejemljivo. Klju° podobnosti pa je to le druga tarna, sicer prav tako široka s svojimi posebnostmi, ki jo bo Pr°' tako potrebno načeti.
Sedaj, ko bomo ob reorganizaciji z novimi samoupravni!*1 splošnimi akti, na osnovi ustav in intencij osnutka zakona . združenem delu na novo urej?* samoupravno organiziranost l. uresničevanje samoupravljani delavcev, se bomo morali s tein vprašanji spopasti in jih enoti*,, za vselej rešiti. V bodoče torek j za ali proti, druge poti ni.
Janko Dežman
Razbitina
v Času medicinske rehabilitacije
POLNA PLAČA OD 1. 5. 1976 DALJE
Po 26. členu samoupravnega sporazuma o vrsti in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja lahko zdravstvena komisija odredi za zavarovanca, ki je začasno nezmožen za delo, da zaradi medicinske rehabilitacije začasno dela na ustreznem delovnem mestu skrajšan ali polni delovni čas. V tem primeru je delavcu zagotovljena razlika med OD, doseženim na takem delovnem mestu oziroma skrajšanim delovnim časom in OD, ki bi mu šel, če bi delal na svojem delovnem mestu poln delovni čas.
Ker gre v tem primeru za izrecno pristojnost zdravniške komisije, bo le-ta morala to odrediti s primernim izvidom in mnenjem na obrazcu »izvid in mnenje«. Navedeno določilo se uporablja do 1. maja 1976 dalje, obračunavalo se bo razliko vedno za en mesec nazaj, ker računalnik v tem hipu ne more sprejeti teh opravil, da bi bil obračun v celoti izvršen za tekoči mesec.
F. K.
Boljši položaj s kvalitetnim
delom
Proizvodne kapacitete tozd mo neenakomerno zasedene Z NAROČILI
Nasa podjetniška gospodarska Javnost s proizvodnjo in plas-ali +°m Proizvodov na domačem J tujem tržišču predstavlja sa-Dr ?,n ^en v sklopu kompleksne na6? • b.e 'n pokrivanja potreb, ki n , ajajo na domačem in v nacio-je Sospodarstvih. To dokazu-> Oa naša proizvodnja ni name-kri a sama sebi; temveč za po-jja tanie družbenih potreb in da tr? v,r>am° z našimi proizvodi na ls^'t, kjer poteka blagovna me-J va. Zato se moramo tudi temu lrnerno obnašati ter imeti ved-v Pred sabo faktorje, ki vpli-, J° na našo uspešnost plasmana, j,„So, cena, rok in kvaliteta pro-‘zvodov.
d3?ano je, da je osnova v vsaki teai- .i reprodukciji prodaja ali ahzacija. Na drugi strani pa do? mora biti jasno, da je uspeš-tjL t reulizacije odvisna od našte-dQ, faktorjev, kot so npr. delitev codka, uporaba in usmerjanje fir/Pulacije itd., ki na nas di-vjJ:n9 vplivajo. Zakonitosti, ki SDon ° v vseb nacionalnih go-tg varstvih, povzročajo občasno 3 clkli6na nihanja gospo-slce aktivnosti in s tem v zve-ftot®»?^°d iz gospodarskega rav-?zia v depresijo in nazaj. Vsa Hiih3 nH1anja se izražajo v sta-kn konjunkture, to je takrat,
tašč,
Povpraševanja po izdelkih na-aio, ali v stanju recesije, ko
ctll V bldllJU rcLcblJc, IvO
Vpraševanje po izdelkih pade. ska ^?Nšna dinamična gospodaric fibanja doma in v svetu se ne azai° tudi v našem nacional-gospodarstvu in v železarni, rnoremo jih zanemariti pri viL^vljanju stanja glede pokri-r,-„.la Potreb, ki se odražajo v ®letih naročilih.
(de a^a Prodajna politika je us-nas^e.na v pokrivanje potreb, ki dinal.aj° na domačem, kakor taca a Inozemskem tržišču. Absorb-s6„ a nnoč tržišča narekuje ob-ta| ln količino naročil, ki se odit^ v sklenjenih pogodbah in na ieia ega ie vpliv naše prodajne tuj Vn°sti lahko večji kakor na ležišču. Pridobivanje na-trži*v?b sklenitev pogodb na tujih šega je še bolj odvisna od na-vS6h °bnašanja in upoštevanja terj^fkonomskih kategorij, s kakor,?1 se srečujemo ob nastopih ^Kurence
Čilj današnjim stanjem z naro-dpi,,Za izdelke z višj o stopnj o pre-
i *«Ve____________tiu j i:_;
ker , ne moremo biti zadovoljni, a drkapadlele zasedenosti ju aljši rok nimamo zagotovlje-
na
<%
Ta saaročil in sklenjenih pogodb.
naflgjt SICer izjeme, ki jih bom v
^ • -^anju omenil.
delkj?3?6 Povpraševanje po iz-StaK;i. je luni rnočno spremenil Drochv acijski ukrep v obliki iako Y ° zavarovanju plačil
kor tZa. investicijsko opremo ka-jo u adi za izdelke, ki se tretira-
*V0[ r-
bogaK r.epromaterial v raznih pa-kak0» industrije. Ta ukrep vse-sk0 F ugodno vpliva stabilizacij-N^a pa za posledico znižanje dobip i,n nar°čil za določeno ob-ekod co stanje bo po znanih 0lhskih zakonitostih trajalo
samo določen čas. V tem času bi se pa morali nekaj naučiti, spremeniti določeno miselnost glede obnašanja do trga, povečati produktivnost in dvigniti kvaliteto naših izdelkov. Hitreje bi se morali vključevati in izpopolnjevati naš proizvodni asortiment posebno tam, kjer je tehnika in nova tehnologija ovrgla in izločila nekateri izdelek, ki smo ga še do nedavnega uspešno plasirali.
2e omenjena zakonitost, tržna situacija in družbena politika cen nas omejujejo, da bi ustvarili tisto akumulativnost, ki bi jo po nekem trendu količinske proizvodnje pričakovali. Resnica je, da vsaka družba vodi določeno politiko gospodarskega ravnotežja in stabilnosti in ne more dopustiti inflacijskih tendenc gibanja v gospodarstvu, ki imajo močno negativen vpliv na življenjski standard v družbi.
Iz vsega navedenega in ob upoštevanju vseh teh dejavnikov je stanje TOZD mehanskih obratov glede naročil in sklenjenih pogodb naslednje:
Stroji in naprave
Naročil za te izdelke je za leti 1976 in 1977 dovolj. V glavnem se nanašajo na izvoz strojev in naprav v ZSSR. Zelo malo je naročil za potrebe domačega tržišča, ker so ti izdelki investicijskega pomena.
Trenutna potreba in na videz konjunkturna situacija na tržišču v ZSSR je pogojena s širokim mednarodnim sodelovanjem na področju investicijske dejavnosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da je tržišče v ZSSR tudi v perspektivi interesantno, saj so njihove potrebe tolikšne, da s sprejetjem samo dela njihovih naročil lahko popolnoma zasedemo naše proizvodne kapacitete.
Pnevmatično orodje
Za zastarele proizvodne kapacitete lahko ugotavljamo, da imamo še kar dovolj naročil. Problemi nastopajo v pravočasni realizaciji pogodbenih obveznosti. Plasma teh izdelkov je problematičen zaradi izredno nizkih prodajnih cen, ki so pod družbeno kontrolo. Občasni poizkusi spremembe zadržanih cen v okviru samoupravnega sporazumevanja nam ne dajejo takšno stopnjo povišanja, ob kateri bi lahko ugotavljali ustvarjanje pozitivne akumulativnosti za razširjeno reprodukcijo.
Zaradi tega tudi v zadnjih obdobjih ni bilo storjeno dovolj za razširitev asortimenta pnevmatičnega orodja, kakor tudi ne v bistvenem dvigu produktivnosti proizvodnje, zaradi česar se je zmanjševala možnost ustvarjanja dohodka.
Industrijski noži
V preteklem obdobju je bil postavljen novi obrat za proizvodnjo industrijskih nožev z bistvenim povečanjem proizvodnih ka-
pacitet v primerjavi s prejšnjimi. Po osnovnem projektu in izdelanem investicijskem elaboratu so bile instalirane kapacitete, namenjene za realizacijo naročil za domače in zunanje tržišče. Odnos naj bi se gibal 40 :60 v korist proizvodov, namenjenih za izvoz.
Z nastopom recesije, posebno v lesni predelovalni industriji, so se potrebe zmanjšale. Stabilizacijski ukrepi so prisilili potrošnike, da v popolnosti izkoristijo zaloge, ki so se v prejšnjih obdobjih pri potrošnikih včasih tudi nekontrolirano večale.
Nastop in uspešnost plasmana na zunanjem tržišču sta v popolnosti pogojena z našim poslov-mm obnašanjem m upoštevanjem ekonomskih kategorij, kot so cene, rok in kvaliteta. Na teh tržiščih se enakopravno srečujemo z mednarodno konkurenco. Obstoj na zunanjem tržišču pa še dodatno pogojuje manjša afirmacija naših izdelkov v primerjavi z izdelki konkurence, ki je v svetu močno znana in katere izdelki imajo visoko uporabno in kvalitetno vrednost. Zato tržišča ZDA, Romunije in Bolgarije in tržišča v nekaterih deželah konvertibilnega področja moramo negovati in se obnašati tako, da si bomo pridobili večji ugled, kot ga imamo.
Kolikor bi se pa odprla prostrana tržišča ZSSR, je naša perspektiva glede naročil zelo ugodna. Potrebe na teh tržiščih so tako velike, da bi jih verjetno z našimi kapacitetami le delno pokrivali.
Obdelani strojni deli
Specifičnost našega proizvodnega programa je v proizvodnji strojnih delov za pokrivanje potreb v repromaterialu, ki je namenjen za redno vzdrževanje proizvodnje v raznih panogah industrije in delov za težko strojno industrijo. Večjega pomanjkanja naročil trenutno ni čutiti. Pri plasmanu omenjenih izdelkov se sicer srečujemo z zunanjo konkurenco, ki pa ni tako nevarna, ker se za vse izdelke formirajo cene po tržnih prilikah. Nevarnost izgube naročil pač nastopa samo ob prevelikih apetitih po doseganju visokih cen.
Premajhne proizvodne kapacitete oziroma preusmeritev nekaterih obstoječih proizvodnih kapacitet nam onemogočajo prilagajanje zahtevnim dobavnim rokom za naročila potrošnikov z domačega tržišča. Zato obstaja določena nevarnost preusmeritve potrošnikov na uvoz istih izdelkov. To se najbolj odraža pri naročilih za ladjedelništvo, ki je za naše
Belo in črno
Pri mehanični
podjetje še vedno močno interesantno.
Sklep
Iz navedenega je razvidno, da proizvodne kapacitete niso enakomerno zasedene z naročili pri vseh izdelkih. Stanje je možno izboljšati, če se v konjunkturnem obdobju kontinuirano obdeluje tržišče in kupce, pri katerih na-
stajajo potrebe. Trenutno obdobje recesije v naši družbi sicer rešujemo z raznimi instrumenti v obliki restrikcije uvoza, politike cen in drugih gospodarskih ukrepov, vendar vsi ti ukrepi niso trajnejšega pomena. Boljši položaj si bomo vedno ustvarili sami s prizadevanjem in kvalitetnim delom.
Anton Potočnik, ekonomist
Šestindvajset let revolucionarnega delavskega samoupravljanja
OB 27. JUNIJU — DNEVU SAMOUPRAVLJANJA
Na ta dan pred 26 leti je zvezna ljudska skupščina sprejela eno izmed najrevolucionarnejših listin — osnovni zakon o delavskem upravljanju gospodarskih podjetij. S tem se je pri nas in v mednarodnem delavskem gibanju začel revolucionarni družbenoekonomski proces ter stvarjanje novih družbenih odnosov. Proizvodna sredstva so tako dobili v roke neposredni proizvajalci in uresničili Marxove ideje »tovarne delavcem«. Ze v prvih šestih mesecih leta 1950, potem ko je bil sprejet ta zgodovinski akt, so v Jugoslaviji formirali delavske svete v okoli osemsto gospodarskih podjetjih. Prvi primeri so dali dragocene izkušnje v proizvodnji in družbenih odnosih, ekonomskih spremembah in stalnem povečevanju produktivnosti na vseh področjih družbene reprodukcije.
Po uvedbi delavskih svetov je bilo delavsko samoupravljanje razširjeno tudi na vsa druga področja družbenega življenja. Samoupravni organi so postopoma — kakor je rekel tovariš Tito na X. kongresu ZKJ — stalno pridobivali vse večje pravice, pa tudi dolžnosti in odgovornosti. Večala se je materialna baza samoupravljanja in vpliv delovnih ljudi pri odločanju v družbenih zadevah. V vsaki etapi našega razvoja v skladu z družbenoekonomskimi spremembami so se nadalje krepili bratski odnosi ter enakopravnost med našimi narodi in narodnostmi. Nova ustava je to še bolj utrdila in zagotovila. Novi samo-
upravni odnosi med ljudmi in polna enakopravnost narodov in narodnosti nam zagotavljajo enotnost in čvrstost naše samoupravne socialistične države.
S formiranjem prvih delavskih svetov v gospodarskih podjetjih je bil položen temeljni kamen v novi jugoslovanski samoupravni praksi, ki je prešla mnoge preizkušnje, toda dokazala in osvetlila ideje nove dobe znanstvenega socializma o izgradnji nove socialistične družbe ter dala velik prispevek k nadaljnjemu razvoju Marxove misli o nadgradnji naprednih in progresivnih odnosov med delovnim ljudstvom. V preteklih 25 letih revolucionarnega samoupravljanja so se temeljito spremenili lastniški odnosi; družbena last se je stalno večala in hitreje razvijala. Družbenoproiz-vodna sredstva proizvajajo danes skoraj osemdeset odstotkov skupne proizvodnje, njihova realna vrednost pa je petkrat večja, kot je bila pred petindvajsetimi leti.
Strukturne spremembe v družbeni reprodukciji so pomenile stalen porast po obsegu in kvaliteti modernih sredstev za proizvodnjo in tehnično-tehnološka spoznanja, ki bodo tem sredstvom optimalno koristila. Hitra industrializacija naše države je bila strateški cilj našega gospodarskega razvoja. Le-ta je dala v preteklih 26 letih velike in pomembne rezultate tako v povečanju zaposlenosti, kot tudi v porastu življenjskega standarda. Danes proizvede naša industrija v enem mesecu več kot predvojna v celem letu 1939, tudi
število zaposlenih je večje od števila vseh zaposlenih v predvojni Jugoslaviji.
Potrošnja električne energije na prebivalca se je povečala za več kot petinosemdesetkrat, pri tem pa je elektrificiranih osemdeset odstotkov vaških gospodinjstev. V družbenem sektorju je danes zaposlenih več kot 4,3 milijona ljudi. Več kot šestdeset odstotkov zaposlenih v naši državi ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ali pa so kvalificirani delavci. Trikratno se je povečala tudi gospodarska proizvodnja glede na število kmečkega prebivalstva. Veliko vlogo v razvoju našega gospodarstva imajo kmetijska posestva, družbeni sektor, ki proizvaja polovico, s kooperanti skupaj pa dve tretjini tržnih viškov in poljedelskih proizvodov. Naša polja danes obdeluje okrog sto-petdeset tisoč traktorjev in drugih modernih strojev, kmetijska posestva pa so po stopnji organizacije, tehnologije in skupnih rezultatov uvrščena v sam vrh svetovne lestvice.
Promet se zelo hitro razvija. Pred tridesetimi leti je bilo v celi državi samo okoli 1600 km sodobnih cest, medtem ko je bilo do danes zgrajenih in moderniziranih čez 30.000 km cest in železniških prog. Leta 1973 je znašala dolžina cestne mreže 97.800 km, dolžina prog pa 10.000 km. V zadnjem desetletju so naši gradbeniki zgradili 16.000 km cest ter osemsto jezov in nasipov. Trgovska mornarica je v primerjavi z letom 1939 štirikrat večja. Obseg cestnih in PTT storitev pa je desetkrat večji. Osebna potrošnja in standard sta v stalnem porastu. Zgradili smo več kot dva milijona stanovanj, vsaka tretja družina stanuje v novem stanovanju, vsaka peta pa ima avtomobil.
Večina prebivalcev je socialno zavarovana. Zaradi napredka zdravstvene službe in življenjskega standarda se je življenjska doba našega prebivalstva podaljšala od 48 na 67 let; mnoge bolezni, ki so razsajale pred vojno, so izkoreninjene, tako da se je tudi občutno zmanjšala umrljivost otrok. Zdravnikov je v zadnjih 20 letih štirikrat več. Tako pride danes en zdravnik na 800 prebivalcev, medtem ko je leta 1962 prišel en zdravnik na 2600 prebivalcev. Naša država ima danes trgovske zveze z več kot sto državami, zunanjetrgovinska izmenjava pa je petnajstkrat večja, kar je okoli 25 odst. družbenega proizvoda.
pri oceni družbene vrednosti vse dejavnikov.
Šestindvajsetletni rezultati o®" lavskega samoupravljanja ^ jasno vidni. Danes se to vidi vsakem predelu JugoslavO' Ustvarili smo novo in moder® industrijo, zgradili lepa nova me' sta in obnovili vasi. Spremen® se je ekonomsko-socialna strukm' ra prebivalstva, razvila se je me terialna, tehnična in kadrovsk baza. Vidno se je povečal O. ljenjski standard in med ljud® naših narodov in narodnosti® zgrajeni novi odnosi, ki temelj® na podlagi resničnega sarnoupm ' ljanja in enakopravnosti. Na d setem kongresu ZKJ smo PosV tili veliko pozornost našemu ® daljnjemu razvoju, bodoči eK nomski politiki in aktualnim 6 spodarskim problemom. V reso! eiji — Borba za nadaljnjo iz8r® _ njo socialističnega samoupravi! nja in nalogah ZKJ — piše:
»Zveza komunistov, delovni f3*.
red in druge organizirane socim
stične sile se morajo maksimal®
angažirati za hitrejši in štabih*®
ši razvoj gospodarstva, izključi
• nos"
dela ter sredstev. Uresničitev v
tet
nalog je osnova za nadaljnje tenzivne spremembe v materij in socialni bazi družbe, za ak“2 vključitev v mednarodno del**® dela, za hitrejši porast standah^ delovnih ljudi, za večjo zap<wf? nost prebivalstva, za zmanjšaj razlik v ekonomski razvito®, med republikami in pokrajina® ter za povečanje obrambne sp° sobnosti naše domovine.« ^ Naši uspehi so tem večji, * smo jih dosegli brez večjih n tranjih pretresov. To dokaZ"_ pravilnost in življenjska sila ® šega sistema, prava pot, po k teri gremo v izgradnji socialimL
iD'
Tako, kot je rekel tovariš
Tit®
de'
na X. kongresu ZKJ — da so lavski razred, enotnost naših ® rodov in narodnosti, njihova ^ vest, da gre vse v prid seb> predanosti naših ljudi, vztraja®t v nadaljnji borbi za vsestra® napredek, naša naj večja sil®
zaloga bodočih uspehov ter
n®'
IV
daljnjega razvoja socializma- - v-to lahko optimistično gledam0 bodočnost.
Svetislav Nik01
ZABELJENO
Jugoslavija se je močno uveljavila tudi kot turistična država, tako da je dohodek, ki ga prinaša turizem, zelo pomemben faktor v naši devizni bilanci. Tako hiter razvoj vseh panog izhaja iz razvoja naših samoupravnih proizvodnih odnosov. Iz razredne politične opredelitve, v kateri neposredni proizvajalec upravlja tudi z rezultati svojega dela, na osnovi družbene lastnine tudi sam odloča o posamezni in skupni družbeni reprodukciji. Združeni neposredni proizvajalci so v preteklih 26 letih pokazali, da poznajo glavne udarne točke za povečanje produktivnosti dela, s tem pa so si tudi izboljšali materialni položaj in položaj družbe v celoti. Naše samoupravljanje je dokazan in preverjen socialistični sistem, ki je usmerjen na interese dela in delavcev ter se izogiba vsega, kar mu stoji na poti. Delo in njegovi rezultati so osnovni kriterij
Bog vam bo morda odp®s grehe, vaš živčni sistem pa ne-
iti1
Razgovor na zabavi: »Kak° da ste doma tako stari, na zaD vah pa tako mladi?«
Človeku pravijo, da je obje^' ven, če se strinja z drugimi-
Če bi se psi naučili govoriti- ^ izgubili še zadnje prijatelje-
Odstranitev vesti spada majhne operacije.
Mnogi ljudje dobijo m®e kot drugi nahod.
d®
Modema fizika se je »nesk° j nosti« spet približala za nC metrov.
Molk je nezavzetna trdnjav®
J
NOV POSTOPEK ZA IZDELAVO JEKLA
Invalidi-železarji — kot ena družina
v ^®klarna Klockner Werke Ag Y ZRN razvija skupno s firmo °Ungstown Ohio nov racionalni ®c.ln Proizvodnje jekla. Postopek Dr 1fnenovali »KYS« in bazira na ®delavi starega železa in želez-j. §°be. Postopek močno konku-v sedaj znanim postopkom pečeh in v UHP elektro
Pečeh.
Pri »KYS« postopku se šaržira ar° železo in železna goba v
Varjenje
Vlasto
peč, polnjeno z vrha. I^Padnjem delu se jaškasta peč o2j’ z °ljno — kisikovimi gorilci ltj„i?ma alternativno plinsko — kas-N°V^mi' steber vložka v jaš-1 Peči se kontinuirano topi,
12. [,Ustvo invalidov Jesenice je valirt-nya Priredilo srečanje z in-r°gv ^železarji z Raven na Ko-Z avtobusom smo se v Pociunjih urah odpeljali proti stra^?renu, nato po avstrijski *It>el sk°zi Celovec, koder smo 2Parn krajši postanek za ogled te^ Pitosti mesta. Pot smo po-ji jnnacialjevali naprej po Avstri-tej Preb Holmca na Ravne. Ob invg.P^jiožnosti smo Jeseničani, Vrnirli'Žele7'arji’	Ravenčanom
leSg Vanski obisk, ko smo jim na 2g0(J cah razkazali železarno ter G0j.J^^sko-turistične kraje na srnQ Riškem. S tem srečanjem Vc2al. eseničani in Ravenčani na-j^o* Prijateljske stike.
Pas j. Sm° prispeli na Ravne, so jel; lavenčani zelo prisrčno spre-Šljf^^dsednik Dl Ravne Rezka *6zar>v Precisednik aktiva v že-Dilc Peter Ošlovnik, predsed-Predet Ravne Ivan Hočevar, Piajj ,avnik železarne Jože Hoškega 111 Predsednik koordinacij-odbora koroške regije tildi ' Leskošek. Srečali smo se Pjirrii • invalidi Iz Kranja in z ?drav Urnenjali prijateljske po-
tekoča talina pa se iz spodnjega dela odvzema in prelije v normalno elektro obločno peč, kjer se hitro dodatno ogreje in rafinira v gotovo šaržo.
Zamisel izhaja iz principa, da se v jaškasti peči energija v protitočnem postopku najbolj racionalno izkoristi.
Do sedaj znani uspehi tega naj novejšega razvoja bazirajo na rezultatih proizvodnje pri firmi Youngstown Sheet, kjer dela agregat s proizvodnostjo 100 ton jekla na uro in na integrirani pilotski napravi pri firmi Klockner — Georgsmarienhiitte, ki je v triizmenskem neprekinjenem procesu do sedaj že proizvedla okoli
35.000	ton kvalitetnega in plemenitega jekla.
V primerjavi z do sedaj znanim procesom v SM pečeh in elektroobločnih pečeh se pri KYS postopku porabi okoli 40 °/o manj primarne energije. Ta fenomenalni prihranek se doseže z visokim toplotnim izkoristkom v jaškasti peči. Ekonomsko prednost povečuje temu postopku še izredno povečana produktivnost, ki po do sedaj znanih podatkih dvakrat prekaša UHP elektro obločne peči.
Z dovajanjem manjših količin energije in nadalje z zgorevanjem dovajanega goriva s kisikom nastaja veliko manj zgorelih plinov kot pri dosedanjih tehnoloških postopkih. Zato bo »KYS« postopek tudi manj škodoval okolju kot sedanji. Emisije so okoli 60°/o nižje od onih pri SM pečeh in tudi nižje od onih pri UHP elektro obločnih pečeh.
Ravenski metalurgi bodo ta novi razvoj tehnologije za topljenje kvalitetnih in plemenitih jekel gotovo spremljali z velikim zanimanjem.
F. B.
Ravenčani so nam pripravili zelo obširen program. Najprej smo si ogledali železarno, nato je bilo športno srečanje v šahu in streljanju v domu telesne kulture. Med invalidi z Jesenic je v šahu osvojil pokal Janez Čerin in v streljanju Stanko Egart. Sledil je ogled lepo urejenega delavskega tehničnega muzeja. Po izdatnem kosilu v Nami je bilo prosto kramljanje o problemih invalidov iz obeh društev.
Predvsem je bila želja obeh društev, da bi čimprej ustanovili aktiv invalidov-železarjev Jese-nice-Ravne. Po končani debati sta si predstavnici obeh društev v znak prijateljstva izmenjali spominska darila. Po razdelitvi priznanj za vestno medsebojno sodelovanje smo si ogledali Prežiho-vino in srečanje zaključili pri Rimskem vrelcu.
Zelo težko smo se poslovili. Srečanje z invalidi-železarji z Raven je bilo zares prisrčno. Sprejeli so nas, kakor da bi bili bratje in sestre. Pomagati si moramo med seboj in skupno premagovati težave, saj smo invalidi enako vredni kot drugi v naši sociali-
stični Jugoslaviji. Veseli smo bili, ker so nas tako lepo sprejeli. Za lep sprejem se moramo zahvaliti predsednici Dl Ravne Rezki Škrubej, predstavnikom ostalih
Ob začetku drugega leta inovacij ugotavljamo, da smo premalo storili za izboljšanje na področju domačega izumiteljstva. Kateri so vzroki za našo nenavadno pasivnost, še ni čisto jasno, vendar lahko že zaznamo nekatere glavne obrise problema, ki ga moramo rešiti, preden bomo lahko enakopravno vstopili v svet tehnološko naprednih držav.
Ena od osnovnih ugotovitev v diagnozi naše bolezni je prešibek interes za tehnično ustvarjanje. To pomanjkanje interesa razlagajo opazovalci s širokimi in lažjimi možnostmi zaslužka po drugih poteh, ki so manj mučne, manj zapletene in krajše, kot je pot izumljanja. Torej kaže, da je vzrok tehnične neinventivnosti čisto navadna splošna iznajdljivost, kateri pa se nudijo v naši družbi nenavadno ugodni pogoji za razcvet. Veliko bolj se splača biti delaven obrtnik ali ročni delavec ali honorarni predavatelj ali znanstveni sodelavec kot pa mračnjaški izumitelj, ki si mora pri trgovati za svoje izumljanje čas od spanja in denar od svoje redne plače.
Drugi splošni vzrok za naš šibki sloves v tehničnem svetu je pogoj za prvega in je birokratski odnos do novatorja, pa tudi družbena zapostavljenost inovator-stva. V državnem merilu je težko ali nemogoče v razumnem času doseči zaščito patenta, v merilu podjetja je težko prepričati vodstva, da bi oddelile del fondov za lastne tehnične izboljšave. Birokratski nesmiselni zapletenosti ali pomanjkanju kadrov za sprejemanje tehničnih izboljšav se ne bomo posebej posvečali, ker nanje ne moremo vplivati. Skušajmo ugotoviti, kakšen naj bi bil čim ustreznejši odnos do izumitelja v podjetju, v delovni organizaciji, ki naj bi imela interes spodbujati svoje sodelavce k ustvarjalnosti.
organizacij in predstavniku železarne tovarišu Jožetu Homanu. Ob slovesu smo Ravenčane povabili, da nas čimprej obiščejo.
Jože Mr o vi j e
Ena od tehnično najbolj uspevajočih dežel je Nemčija. Poglejmo, kakšen vtis je dobil o tej deželi Slovenec, ki je tam delal in prijavljal tehnične izboljšave.
Način prijavljanja tehnične izboljšave je zelo preprost. V vsakem obratu je omarica in poleg nje enolistni formularji za prijavo predloga izboljšave. Vsak dan pregledajo vse omarice in pošljejo vsebino inženirju za izboljšave. Ne pregledujejo pa omaric samo vsak dan, ampak vzamejo iz njih vsak predlog takoj, ko vidijo, da ga je kdo oddal.
Zaposleni inženir za izboljšave še istega dne na hitro oceni vrednost izboljšave in obišče predlagatelja na delovnem mestu ter se z njim posvetuje glede izdelave novosti. Če je vrednost izboljšave očitna, odideta oba v prototipno delavnico, ki začne takoj izdelovati nove pripomočke, ki so potrebni za izdelavo novosti. O tem, ali naj se novost začne takoj izdelovati, odloča seveda komisija za racionalizacije. To komisijo po svojem občutku skliče inženir za izboljšave, takoj ko je dobil predlog, ki po njegovem prinaša korist podjetju. Značilno za nemško podjetje — v mislih imamo tovarno merilnih instrumentov VDO z okoli 15.000 zaposlenimi — je, da upošteva vsak predlog, ki prinaša na oko le tudi minimalen dobiček. Večje pomisleke imajo do novosti, ki zahtevajo prevelike investicije ali niso zadosti funkcionalne. Tako vseh prijav ne registrirajo, temveč le funkcionalne in ekonomske izboljšave. Posebnost odnosa do izumitelja: komisija za racionalizacije se ob kolikor toliko pomembnem predlogu izboljšave sestane takoj in da svojo oceno. Če je ocena pozitivna, se takoj začne izdelovati izboljšan izdelek.
Med izdelavo prototipa izboljšanega izdelka je predlagatelj ves
SREČANJE INVALIDOV — ŽELEZARJEV
NOVATORSTVO
SPLOŠNI IN POSEBNI VZROKI ZAOSTAJANJA TER NJIHOVO
ODPRAVLJANJE
čas zraven in lahko sproti z nasveti popravlja, dopolnjuje, izpopolnjuje izdelek. Ko vidi utelešenje svoje ideje, se lažje in še bolj poglobi, kot če si samo v možganih predstavlja izboljšavo. Vse te dopolnilne predloge in izboljšave avtorju predloga tudi priznajo in jih nagradijo. Takšna pozornost podjetja in njegovih vodilnih do vsakega sodelavca novatcrja ustvarja v vsakem zaposlenem prijeten občutek, da je pomemben, iskan, cenjen, zaželen in sploh spoštovan.
Nadalje so Nemci izredno domiselni pri nagrajevanju nova-torjev. Našemu znancu, katerega izkušnje tu navajamo, je po dveh izboljšavah (nagradi 500 in 1200 DM), ki po njegovem mnenju nista bili bogve kakšna izuma, vodstvo izročilo kot posebno nagrado in priznanje DOVOLILNICO ali IZKAZ, s katerim je lahko šel po vsem podjetju kadar koli, lahko prišel ali odšel iz podjetja kadar koli, lahko dal brez obratnih ali kakršnih koli nalogov ali čekov izdelati kjerkoli v podjetju karkoli po svojih zamislih. Ko mu je prišlo na misel, da bi potreboval vzmet, debelo 0,2 mm, so mu brusili pločevino, da bi lahko izvedel svojo zamisel. Za nagrado so ga dvignili v drug plačilni razred — med uslužbence — in se mu ni bilo treba cel mesec javiti v službo, če je bil bolan ali pa, če se ga je lotila dopustniška mrzlica. Seveda mu tudi ni bilo treba nič več tiskati kontrolne kartice prihodov in odhodov.
Iz tega opisa rajske dežele izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav lahko potegnemo kar lepo število bogatih sklepov za naša podjetja. Tudi pri nas naj bi postalo prijavljanje izboljšav preprostejše.
1.	V Železarni Ravne tudi imamo referenta ali inženirja za izboljšave, toda njegov naslov, ki bi moral biti v glavi vsakega formularja za prijavo izboljšave, je nemogoče najti celo v telefon-
Divji šopek
lo želijo, da pride isti dijak *u prihodnje leto.
Vse te mlade ljudi pa je tr® seznaniti tudi z varnostnimi P*:e pisi. Seminar za praktikante J krajši od tistega za novo jete delavce, vendar splošna pravila o varnosti*' predpisih, opozorila na neval* sti na posameznih delovnih i® stih in pravice ter dolžnosti de varstva. Drugače pa se pri % ravnajo po načelu, da ne sp1^
jemajo mlajših praktikantov 15 let, tudi na težka delovna J®. sta jih ne nameščajo, lahko V pri težkih delih pomagajo.
Denar je torej glavni zakaj se mladi ljudje zaposli)0 , počitnicah, pravijo pa, da P° tega želijo videti, kakšno 3ekgni moupravljanje v praksi, kak so odnosi med sodelavci v tov ^ ni in kaj pomeni delati od *>• *, 14. ure. Nedvomno so po tok enomesečnem delu bogatejši, izkušnjo, za tisto izkušnjo, k* ne dajo predavanja skozi < šolsko leto niti matura, mar jo prinaša življenje.
skem imeniku. Takšen naslov naj bo vsem na očeh, saj je v današnji gospodarski situaciji prav tako pomemben kot telefonska številka gasilcev in prve pomoči.
2. Ko bo v glavi formularja naslov glavnega izvršilnega sklicatelja komisije za racionalizacije, naj se da prostor podatkom prijavitelja: naj se jasneje predstavi: ime in priimek, poklic, obrat, izmena, koliko prijav je že dal, koliko časa je že zaposlen v delovni organizaciji.
3. Za opis in izdelavo skice ni treba zahtevati štirih ali petih strani rokopisa, temveč naj bo vsa zadeva na hrbtni strani formularja. Veliko več moramo dati na osebni kontakt referent — izumitelj, na vpliv referenta — inženirja za racionalizacije.
4. Oddajanje prijav v škatlice (hranilnike) je kar primemo, če vsak dan pregledamo vsebino in če je ob škatlicah ali na obrato-vodstvih zadosti formularjev za prijavo izboljšave. Da se izognemo šaljivim letakom, je dobro, če je škatlica ob obratovodski pisarni. Tako je tudi omogočena takojšnja predaja predloga inženirju za izboljšave.
5. Referent oziroma inženir za izboljšave naj takoj ocenjuje vrednost prijav, naj ima možnost in pravico takoj sklicati racionalizacij sko komisijo in naj ima možnost takoj dati izdelati novost v določenem obratu (prototipnem).
6. Novatorju se naj ali omogoči takoj izdelati novost ali se mu da možnost sodelovati, svetovati ob novotariji, ki si jo je izmislil.
7. Nagrajevanje novatorjev je lahko veliko učinkovitejše in pestrejše, kot ga poznamo pri nas. Že samo osvoboditev od žigosanja kartic zna ustvariti več izumiteljev kot največje denarne nagrade. Častna spričevala in izkaznice, ki bi jih podelilo podjetje, bi pomenile samo korist za skupnost. Novotarjem pustiti proste roke na delovnem mestu se samo izplača! Predvsem pa naj bodo nagrade takojšnje in naj se izboljšava takoj začne izkoriščati.
Zaželena je torej preprosta, lahka pot prijave izboljšav na viden naslov. Efektivno poživilo za razvoj je hitrost uresničenja ideje, zato so potrebna določena pooblastila in dovolilnice, ki nikakor niso v nasprotju s samoupravljanjem, temveč prej z zapletenostjo birokracije. Od nova-torja naj se ne zahteva že končni izdelek in ekonomski izračun! Nagrajevanje naj bo pestro, kot so pisani človeški značaji: diplome, izkaznice, redne objave imen novatorjev v tovarniškem glasilu s poudarjenimi	zaslugami	najuspešnejšega, ugodnosti	glede
svobodnega ustvarjanja na delovnem mestu. Če hočemo dohajati hitre, moramo po njih usmeriti korak!
Franc Uranc, dipl. inž.
V topilnici
Šolanje za potrebe gospodarst''3
PO VPISU V NASE SREDNJE
Sole
Na področju usmerjenega izobraževanja je bil storjen korak naprej. V okviru stabilizacijskih ukrepov je izobraževalna skupnost Slovenije med drugim sklenila, da se ne sme širiti obstoječa mreža šol niti odpirati novih splošnih oddelkov na gimnazijah, omejen pa bo vpis na vrsti fakultet. Izhodišča so jasno postavljena: ne izobraževati kadrov, ki jih združeno delo ne potrebuje. To pa pomeni: uskladiti mrežo srednjih, višjih in visokih šol s potrebami združenega dela.
Iz DELA vemo, kakšen P°. j^o je nastal potem v Ljubljani) nad 300 osmošolcev — kandida ^ za vpis na gimnazije, nj e, sprejetih in so se morali P,e usmeriti. O tem, kakšno je sta jja pri nas, smo vprašali ravna* gimnazije prof. Toneta Gol® a in ravnatelja Šolskega ce:n prof. Lada Kukca.
NA GIMNAZIJI 190 prvoSoI/ CEV	,
.	t)>*
Nad pričakovanji velik Je jjo letos naval za vpis na gimna ^ v njene štiri splošne in en Pf goški oddelek — čez 200 P™
DIJAKI IN UCENCI V ŽELEZARNI
Na prvi pogled se zdi, da so dijaki in osnovnošolci prosti vseh skrbi, ko se za njimi dodobra zaprejo šolske duri kar za dva meseca. Pa vendar mnogi še ob knjigi že razmišljajo, kako bi najbolje razdelili čas počitnic na delo in počitek. Njihova glavna skrb je, kje in kako se vsaj za
en mesec zaposliti, da bo kaj denarja za morje ali morda celo za knjige, potrebne v novem šolskem letu. Dela se ne branijo, pa najsibo umazano, težko ali čisto. Prav dobro pa poznajo tudi vrednost denarja, zato poskušajo najti predvsem dobro plačano delo. In tako prihajajo vsako leto tudi v železarno. V mesecu juliju jih bo delalo 209, v avgustu pa 208. Razmestili jih bodo po pisarnah in obratih, pač glede na potrebe železarne. Stimulacija bo nekoliko višja kot lansko leto — za tiste, ki so končali osnovno šolo 1150 din, za srednješolce 1250 do 1475 din (četrti letniki) in za VSS 1800 do 1875 din. Najbolje pa so stimulirani tisti, ki delajo v težkih proizvodnih obratih, ti namreč dobijo 20% več od najvišjega navedenega zneska. S praktikanti so v železarni bolj ali manj zadovoljni, ponekod ce-
i
V starem delu
v e„r splošnih oddelkov niso smeli skl°ati’ so na P°dlaSi prijav in v iz k U- s Priporočili republiške °braževalne skupnosti zaprosili uJkuPn°st in tudi dobili od nje “tni pristanek za ustanovitev še ne8a oddelka pedagoške smeri.
i ^ak° bo imela naša gimnazija Seni 4 + 2 oddelka ter v njih <=+58 dijakov. Kljub temu pa . morali nekatere kandidate od-bil°n^ti. Kriteriji za sprejem so h strogi, saj so za mnoge učen-g ,na njihovih matičnih osnovnih *ah preverjali učni uspeh in ... podatke do 5. razreda na-
?ai- v
106
splošnih oddelkih je tako
odličnih in 26 prav dobrih, v
v. ,	Fiav	uuutllli	v
B oagoških pa 17 odličnih in 40 * av dobrih in 1 dober. Tudi lesni .rno^no prevladujejo dekleta, 1 Jih je 122, fantov pa le 68.
kje so fantje?
fam6r *° Približno 20 odst. vseh ii i!°V’vki so lei-os v koroški regi-v končali osnovno šolo, nastane ^lasanje, kje je preostalih Na našem šolskem centru (24 -e^.v času, ko smo to pisali ja ’ Junija), še niso imeli več pri-hie tif 25 za poklicno šolo (62 (30 'n 27 za srednjo tehniško kol+est)- so tu kasneje še ne-deklet pove^ak možnost za vpis
Nemajhno zanimanje za POKLIC KV DELAVEC
joNa. šolskem centru močno čuti-šo'lah • se težnia P° študiju na k0 . iz leta v leto veča, medtem Pokr	uPacia	zanimanje	za
leh in dveletno šolo, znotraj za Pa spet skoraj ni zanimanja J^alurške poklice. Vendar tu-ral ! kovinarjih center ni reali-regp ana ne za železarno ne za
Ob vpisu na šolskem centru neredko slišimo vprašanja:
»Ali bom lahko potem nadaljeval šolanje?«
Neredko se potem res marsikdo, ki se je izšolal za poklic KV delavca, vpiše naprej.
Socialni sestav učencev ŠC kaže, da so večinoma otroci delavcev in kmetov. Otrok izobražencev pa tudi še t. i. »srednjega« sloja med njimi skorajda ni. Ce je v tehniški srednji šoli poprečni učni uspeh še prav dober — dober, je pri poklicni dober — zadosten.
NAČELNO »ZA« USMERJENO IZOBRAŽEVANJE — ZASEBNO »PROTI«
Ni treba ponavljati glavnih vzrokov za temeljit poseg v naš celotni šolski sistem, ki se mu na kratko reče »usmerjeno izobraževanje«. Dosti smo brali in razpravljali o njem ter ga načelno tudi še široko podprli. Kaže pa, da se vsa stvar takoj pokaže v drugačni luči, ko postane zasebna zadeva.
Načelno razumemo potrebe gospodarstva po kadrih. Načelno smo za to, da morajo šole dajati diplomante za proizvodnjo. A da bi naš otrok ne bil kaj drugega kot delavec za strojem ali ob peči? Ne, preradi ga imamo, preveč poznamo fizično garanje, da bi ga usmerili vanj. — Zelo razumljivo, zelo človeško.
Tudi še nismo tako daleč, da bi morali odličnjaki med KV delavce. Ali pa bomo kdaj stali pred dilemo: to ali brezposelnost, tega seveda v gradivih o usmerjenem izobraževanju še ne razberemo. Pa bi bilo dobro, da bi, kajti v splošnem interesu je, da položimo karte na mizo in si odkrito predočimo prihodnost.
Marjan Kolar
Gotovo iz tega niti ne sledi, da bomo poleti študirali, niti da ne bomo odprli nobene knjige. Le z lažjimi oblekami, lažjo hrano in dopustniško lahkimi mislimi se ujema tudi lažje — počitniško branje.
Ker so okusi zelo različni, odvisni pa vsaj od spola, starosti in izobrazbe, se razglejmo malo po leposlovnih zvrsteh, primernih za to priložnost.
Biografije znanih mož in žena zmeraj dajo dobro družbo. Pa še izbiramo lahko med znanstveniki, umetniki in politiki. Od Kleopatre prek Marije Stuart do gospe Curie, od Michelangela do van Gogha in od velikih Rimljanov do Hitlerja je res za vsak okus kaj.
Ljubezenskih romanov sploh nima smisla naštevati, ker jih je preveč, in to od šunda do visoke umetnosti. Bolj od mračnih tragedij so za ta letni čas primerni Knittel, Pearl Buckova, Cronin in Remarque.
Dokler bodo vojne, bodo tudi vojni romani. Iz prave povodnji te vrste literature smo Slovenci skoraj sproti prevedli vse, kar je bilo dobrega. »Stalingrad«, »Goli in mrtvi«, »Od tod do večnosti«, »Mladi levi«, »Kruto morje«, »Morja široka cesta«, serija »Ti vražji fantje v letečih škatlah« in »08—15« je res le nekaj naslovov.
Zbirka »Humor« je objavila že vrsto del, pa tudi sicer ta zvrst ni tako revna, kot morda kdo misli. Ni naroda na svetu, ki se ne bi bil že dobro ponorčeval na svoj račun, Slovenci pa smo pametno rekli, da ni greh prevajati, če že domača bera ni obilna.
Potopisi nas seznanjajo s tujimi deželami, njihovimi značilnostmi in običaji bolje kot kakršenkoli Kompasov izlet, pa še bolj poceni so taka potovanja v duhu. Izbira je zares velika ter
obsega dnevnike alpinističnih odprav, znanstvene ekspedicije po morju in kopnem pa potepanja, vse večinoma opisano tako, da je privlačno za odrasle in otroke.
Zgodovinski, pustolovski in detektivski romani imajo skupno to, da so proizvodi domišljije z ravno dovolj dejstvi, da dajejo vtis verjetnosti; tudi znanstvena fantastika seveda spada sem. Enako kot vojni romani je to bolj moško in fantovsko branje, saj si ženske nasploh ne marajo še na dopustu beliti glavo z ugankami in se strašiti s krvavimi, grozljivimi štorijami.
To področje literature, ki je zaradi pisane povodnji šunda po kioskih že davno na slabem glasu, pa ima vendarle tudi svoje klasike. Ti so vsak v svojem času izumljali recepte za svojo zvrst, poltalenti pa so jih nato kopirali in jim jemali dobro ime. Če pri zgodovinskem romanu imenujem samo Flauberta in Scota, pri pustolovskem Defoja ter pri detektivskem Poj a in Dostojevskega, je to pač zadosten dokaz.
Torej — obilo zabave ob deževnih dneh in praznih urah!
-ar
IZREKI
Če bi kdaj šport izginil z ustreznih strani v časnikih, bi ostala na njih samo poročila z bojišč.
Turrini
*
V politiki je včasih tako kot v slovnici: napaka, ki jo vsi delajo, postane pravilo.
Malraux
*
Medicinske raziskave so dosegle tak napredek, da praktično noben človek ni več zdrav.
Huxley
POČITNIŠKO BRANJE
bOd3e- ki pravijo, da je 6asa'lf romanov nasploh izguba bratim da Je dosti bolj koristno
6kor, zgodovinska, politična in kdo a dela. To drži, če si je Zastavil študij kot svoj živ-
ljenjski smisel. Toda psihologi pravijo, da je sprostitev važen sestavni del človekove aktivnosti in imajo seveda tudi prav. Morda sta to dve skrajnosti, resnica pa kot pogosto nekje na sredi.
K soncu
REKREACIJA IN ŠPORT
Udeleženci rekreacijskega izleta
Komisija za rekreacijo pri svetu sindikata železarne Ravne je organizirala tretji pohod slovenskih železarjev na Peco. Tehnično organizacijo pohoda je zelo dobro opravil priznani planinski delavec tov. Franc Telcer. Na lepo sončno soboto se je zbralo 400 slovenskih železarjev, ki so šli prek Tople do vrha Pece. Ob sestopu je bilo pri karavli pri Končniku prijetno srečanje vseh udeležencev, ki so zelo zaposlili našega mojstra za »preskrbo« tov. Franca Levarja.
V organizaciji Verige z Lesc je bilo izvedeno prvenstvo Slovenskih železarn v velikem nogometu. Novi prvaki so prvič postali železarji iz Štor. Njihovo ekipo so sestavljali aktivni igralci Kovinarja. Naša ekipa je bila okrnjena, ker niso nastopili tisti naši delavci, ki igrajo za barve Fužinarja. Ekipa železarne je premagala Jesenice z 2:1 in Žično iz Celja 2 :0, izgubila pa s Štorjani z 2 :0.
V Kropi je bilo pod pokroviteljstvom Plamena prvenstvo Slovenskih železarn v atletiki. Nastopilo je pet ekip iz Jesenic, Raven, Lesc, Štor in Krope. Na sporedu so bile naslednje discipline: teka na 100 in 1500 m, met krogle, skok v daljavo in balkanska štafeta. V ekipi železarne sta se odlikovala Tevž Vauče, ki je pretekel 100 m pod 12 sekundami, in Marjan Ban, ki je skočil 6 m v daljavo. V ekipni konkurenci je zmagala Veriga iz Lesc pred Štorjani in našo ekipo.
Osnovna organizacija sindikata elektrotehničnih služb je organizirala prvenstvo v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 23 posameznikov. Prvo mesto je osvojil Hinko Filip, drugi je bil Anton Prevorčič, oba iz obrata šibki tok, bronasto kolajno pa je osvojil Rudi Košuta iz elektro-delavnic mehanskih obratov.
Mladina strojno — gradbenih služb je organizirala turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležile ekipe ključavničarjev, strugarjev in remonta iz valjarne. Prvo mesto so osvojili ključavničarji, ki so brez težav premagali oba nasprotnika. V borbi za drugo mesto so imeli več uspeha igralci iz remonta valjarne in premagali strugarje. Najboljši strelec turnirja je bil s tremi zadetki Jože Šuler.
TEKMOVALNI ŠPORT Plavanje
Na Ravnah je bilo občinsko osnovnošolsko prvenstvo, na katerem sta imela največ uspeha Aljoša Medvešek in Maja Rodič, ki sta osvojila po štiri prva mesta.
Na dvoboju pionirskih reprezentanc Julijske Krajine in Slovenije, ki je bil v Trstu, je uspešno nastopalo 6 pionirjev Fužinarja. Plavalci Miran Kos, D'miter Vočko, Andreja Brumen, Vlasta Pisnik ter naša najboljša plavalca brat in sestra Rodič so osvojili večino prvih mest in tako priplavali zmago za ekipo Slovenije.
Na propagandnem mitingu v Murski Soboti je sodelovalo 7 plavalcev Fužinarja. Izkazali so se: Miran Balant s tremi zmagami, Zora Pšeničnik je bila dvakrat prva in Berložnik, ki je zmagal enkrat.
Rokomet
Člani Fužinarja so odigrali dve prvenstveni tekmi. V gosteh so premagali Keramiko iz Liboj, na domačem terenu pa so s hitro in dinamično igro premagali Šmartno s 36 :12. Šrot je dosegel 12 zadetkov. S tema zmagama se je Fužinar uvrstil v zgorni del lestvice.
Slovenska pionirska reprezentanca je na turnirju republik in pokrajin v Skopju osvojila prvo mesto. V zmagoviti ekipi je nastopal tudi naš pionir Sašo Hrastnik. Udeležbo v reprezentanci sta odpovedala dva naša pionirja zaradi šolskih obveznosti.
Nogomet
Članska ekipa Fužinarja je v podzveznem tekmovanju igrala dve tekmi. Doma so se pomerili v koroškem derbiju z Akumulatorjem iz Mežice in zmagali s 3:1. Ta tekma je bila prava proti propaganda za najbolj priljubljeno in obiskano športno panogo na Ravnah, ker so nekateri igralci po nepotrebnem igrali zelo grobo. Upravičeno je bil izključen domačin Ivi Kokalj. Drugo tekmo so nogometaši Fužinarja izgubili v gosteh. Gorišnica jih je visoko premagala s 6:1. Edini zadetek za naše je dosegel Jehart.
V drugem koroškem derbiju, ki je bil na Prevaljah, je Korotan premagal Ojstrico iz Dravograda s 3 :1. Za Korotan sta bila uspešna: Kraj cer dvakrat in Bedrač enkrat. Na gostovanju v Malečniku je Korotan izgubil s 3:2, Ojstrica pa je bila poražena v Šentilju z 2 :1.
V Dravogradu je bil turnir koroških pionirskih ekip iz Prevalj, Raven, Dravograda in Radelj. V predtekmovanju so pionirji Fužinarja premagali vrstnike iz Radelj s 3:0, Korotan pa Ojstrico s 3:2. V tekmi za 3. mesto so Radlje premagale Ojstrico s 3 :2.
V borbi za prvo mesto so pionirji Fužinarja porazili Korotan s 6 :0. Najboljši strelec turnirja je bil pionir Fužinarja Branko Ferlin, ki je dosegel šest zadetkov.
19.	junija je OOS industrijski noži priredila enodnevni izlet na Pohorje. Ker je našim delavcem po napornem delu potrebno razvedrilo, smo sklenili, da bo izlet bolj športno rekreativen. Poleg športno rekreacijskega dela smo v program vključili še ogled partizanskih bolnišnic. V ta namen smo povabili s seboj borca in revolucionarja tovariša Ferda Vizjaka.
Okrog 90 udeležencev se je ob 9. uri odpravilo na pot z avtobusom in osebnimi avtomobili proti Partizanskemu domu. Prva postaja je bila pred bolnišnicami. Pred njimi nam je tovariš Vizjak v kratkih in preprostih besedah orisal spomine na njihovo delovanje med NOB in spregovoril o njihovem pomenu, saj je prav v njih bil tudi sam pacient. Zato so bili njegovi spomini toliko zanimivejši. Včasih ga je dopolnil tovariš Strmčnik, ki je kot dvanajstleten deček pomagal partizanom prav na tem območju Pohorja in sta tako s tovarišem Vizjakom še danes nerazdružljiva prijatelja. Na koncu ni pozabil omeniti vloge in prispevka okoliških kmetov. Skrbeli so za sanitetni material, skrivali ranjence, skrbeli za hrano, obenem pa še opozarjali partizane na nemške hajke. Še posebno rad se spomni Pavčkove mame in njenih sinov.
Po kosilu na Partizanskem domu smo se vsi skupaj za trim napotili peš proti Grmovškovemu domu (Pungartu). Tukaj pa smo nadaljevali z rekreacijskim programom. Najprej smo metali pikado, streljali z zračno puško, metali kroglo — kamen, skakali v daljavo z mesta in metali obročke na cilj.
Odbojka
V četrtem kolu za jugoslovan' ski pokal so gostovali člani Fu' žinarja v Celju in brez težav 8 3 :0 premagali tamkajšnje Ga' berj e.
Na turnirju za TUNGSRAM P®' kal na Madžarskem sodeluje tu® mlada reprezentanca z igralci ® 23. leta, za katero nastopa tud1 mladinec Fužinarja Igor Filip3”' čič.
Namizni tenis
V Travniku je bil pionirski tr°' boj reprezentanc Hrvatske, Sl°' veni j e ter Bosne in Hercegoviuf' Po mnogih letih je za pionMe nastopal tudi pionir Fužina®!® Bojan Pavič. Ekipa Slovenije } osvojila prvo mesto, s tem da ^ premagala obe nasprotni rePre' zentanci.
Gimnazija Ravne prva
V Ljubljani so slovesno podeldj priznanja najboljšim šolsk1®! športnim društvom. Med šola1® druge stopnje je ravenska Si*®j nazija osvojila prvo mesto Pre'j gimnazijama iz Murske Sobote 1 Škofje Loke.
Ko je vsak udeleženec 0P®a vse panoge, je moral na cilju P * kazati kontrolni kartonček. Vs je dobil trim značko za hojo- “ vse druge panoge pa so bile n® boljšim trem v obeh konkure cah (moški in ženske) podeli® diplome, nazadnje pa še med ® udeležence izžrebane tri knji* nagrade.	.. j
Ko je bil športno rekreacij” ,j program končan, smo nadalje® s piknikom, saj nam je bilo y' me ves dan res zelo naklonje® Za veselo razpoloženje pa je P skrbel trio Pisar. Izlet smo kij učili vsi rdeči od sonca, Pj, smejani in dobre volje ob deve zvečer, ko smo se vračali Pr Ravnam.	a,
Na koncu bi se še enkrat j hvalil tovarišu Vizjaku, n sj, svojcem, da so hoteli dan Prerj. veti v naši družbi, kakor tudi P pravljalnemu odboru za brezo no organizacijo.	.,.ij
Peter MetUJ
SHOWBUSINES
j
Da bi prihranili čas, se z.g igralci vabijo kar na viski in z *
Pri filmu imajo ljudje kaj drug proti drugemu ali d z drugim.
*	v iil’
So gledališke predstave, ki samo zato ne izžvižgajo, k®re, mogoče istočasno žvižgati in hati.
Beaumarchais je najbrž slUj, naše popevkarstvo, ko je re e0-»Kar je preneumno, da bi se S vorilo, se poje.«
V OBJEMU ZELENEGA POHORJA
JOŽE VIDERMAN
®ragi Jože!
** enaindvajsetimi leti si s med koroške fužinarje in i zaposlil v gradbenem remontu
kot
®>arljiv delavec za obnovitve-
na dela na ravenskem področju.
Nesreče pri delu
rezai
Ur
roke.
^aze> špedicija — pri od-veza materiala s pomoč-
roke.
jo ročnega droga-vzvoda, mu je ta zdrsnil, tako da je z glavo udaril v nasprotni vez.
Ivan Rezar, centralna delavnica — pri izstruženju luknje v prirobnico je odpadni del prišel med čeljusti vpenjalne glave, od koder se je odbil in mu priletel v čelo.
Štefan Počič, jeklolivarna — pri obračanju ulitka se mu je ta skotalil na roko ter mu poškodoval sredinec.
Jože Kren, jeklolivarna — pri odvijanju glave na kaluparskem stroju s pomočjo ročice mu je ta zdrsnila iz ležišča, pri čemer je padel s stroja ter si poškodoval rebra.
Miran Špegu, jeklarna — pri avtogenem rezanju mu je padel delček žlindre v oko.
Novo Petrovič, jeklolivarna — pri nameščanju ulitka na delovno mizo se mu je ta skotalil na desno nogo.
Ivan Grilc, jeklolivarna — pri odlaganju ulitka mu je ta padel na levo nogo ter mu poškodoval nart.
Mile Božič, valjarna — pri odlaganju veza gredic ga je podloga stisnila za sredinec desne roke.
Albin Drug, jeklarna — pri vstavljanju podaljška ročice na ponev mu je ta zdrsnila na desno roko ter mu poškodovala kazalec.
ttefazv°jem industrije si bil po-obr * V drusem obratu, in to v težif- i^lame. Takrat so bili si s Pog0'ii dela v jeklarni. Vozil Vre* S kolesom na delo v vsakem dorn>enu' Povrl1 vsega si še delal tQ . ter skrbel za družino. Vse žjrJe Počasi začelo razjedati tvoje si lfr'*6' čeprav si bil odporen in ■ba , k°val bolezni, te je le premih a *n moral s> *z zdravstvene razlogov zapustiti jeklarno ib„ s.e ^vrniti v gradbeni obrat na si ?Vodljivo delovno mesto. Tu )Un . d° Pred letom dni. Lani tjf !Ja ti je zahrbtna bolezen postu a- m°ei in tako si moral v ^ n» bolniški stalež. Kljub temu I0DS?}? .vedeli, da se zdraviš v bok	nas je vendarle glo-
na,,°. Pretresla vest o tvoji ne-a°bi smrti.
le? ibsenu delovne skupnosti že-H0 rne ter vodstva in OOS stroj-v|0/radt>ene službe se ti za ves De j6”' trud v izgradnjo železar-j„ skreno zahvaljujemo. Družini sorodnikom izrekamo ko sožalje.
|ja,aj ti bo lahka koroška zem-
BRANJE PRED OLIMPIADO
ZAČELO SE JE V ANTIKI
Barbara Seitz
776
192
Pri p” pečovnik, vzmetarna — k enašanju zaboja z žerjavom Pri	na kos materiala	in	si
j lern	zvil nogo.
ko grenko, stroji in deli — ki jQ dvignil odrezano pločevino, kog	rezal na Škarjah, mu	je
vrpzai	eyine zdrsnil iz rok	in	ga
P° kazalcu desne roke. Prane, vzmetarna — pri
vban *	vzmetarna	— pri
^r5vii' ^ vzmetnega lista na hi-kii : dni stiskalnici se je ta zlomke ga udaril po podlahti leve
ži	Erjavec, industrijski no-
b°žev pri ravnanju industrijskih bož, ^ na stiskalnici mu je izbilo ^6stie	ga ie udaril po prstu
Vidovič, centralna de-bih iam~7 Pla varjenju transportih stis • mu med obračanjem bbsne .StjllQ med lamele sredinec
Koroibus iz Elisa, ki je 1. pr. n. št. zmagal pri teku na metrov, velja za prvega olimpijskega zmagovalca. Čeprav so v Egiptu že pred 6000 leti kegljali, na Kitajskem pred 5000 leti gojili nekak rugby in rokoborbo, malo kasneje v Mezopotamiji prirejali boksarske dvoboje, v Aziji in Skandinaviji pa smučali pred 4400 leti, velja vendarle Grčija kot zibelka športa, saj nikjer drugje ni bila športna dejavnost tako bistven sestavni del družbenega življenja kot prav tam.
Od rane mladosti do starosti so moški vsak dan prebili po nekaj ur v gimnazionu ter se vadili v teku, skoku v daljino, metu diska in kopja, rokoborbi in boksu. Udeležba je spadala med državljanske dolžnosti in posamezna mesta-državice so podeljevala državljanstvo le, če je bil podan dokaz o uspešni gimnastični izobrazbi. Sicer pa pri Grkih nikoli ni šlo le za športne spretnosti. »Kalokagathia« — telesna in duhovna popolnost je bila ideal grške vzgoje.
Olimpijske igre pa seveda niso bile edina grška športna prireditev. V Olimpiji so prirejali tudi »Herine igre« za ženske, ki se olimpiad niso smele udeležiti ne kot tekmovalke ne kot gledalke. Prvo in tretje leto po olimpijskih igrah so prirejali v Korintu »ist— mijske igre«, v Argolidi pa »ne-mejske igre«.
Rimljani so telesno vzgojo usmerili na vojaško trdoto in sposobnost. Sula je 1. 80 pr. n. št. dal nasilno odpeljati iz Olimpije vse atlete v Rim kot gladiatorje.
Čeprav so stari Germani gojili rokoborbo, mečevanje, met kamna in kopja ter konjske dirke, pa je v Evropi šport znova zaživel šele v obdobju viteške kulture okoli leta 1000. Vsak oproda, ki je hotel postati vitez, je moral obvladati »sedmero spretnosti«, in to: jahanje, plavanje, streljanje z lokom, plezanje, turnirski boj, rokoborbo ter dvorne spretnosti, kot npr. vljudno vedenje, ples in igre »na deski«.
Ko je viteštvo s svojimi turnirji vred propadlo, so se pojavile igre z žogo. Že 1. 1314 je moral londonski magistrat zaradi »neznosnega hrupa« prepovedati no-
gomet v mestu — seveda brezuspešno. Igre z žogo so se hitro širile. V Franciji, Angliji in Nemčiji so gradili zanje posebne hiše. Razen nogometa so se pojavile tudi igre z loparji oziroma tol-kači, kot golf, kriket in tenis. Anglež Dallington je o svojem potovanju po Franciji poročal, da je videl več igrišč za žogo kot cerkva.
Vse te igre pa so bile bolj zabava brez vzgojnih namenov. Pravo športno šolanje so poznali le v Angliji, kjer so v »public schools« veslanje, plavanje, sabljanje, jahanje in igre z žogo spadale k vzgoji mladine. Tako je vojvoda Wellington povedal resnico, ko je dejal, da je bila bitka pri Water-looju dobljena na igriščih Etona. Vendar pa Angleži ne takrat ne kasneje niso gojili športa v vojaške namene, ampak zato, da bi človeku s telesom vred oblikovali tudi značaj.	Prevod:	a.	k.
KEMIČNO ELEKTRIČNE MEDALJE?
Ekipe strokovnjakov
»Da bi iz Borzova naredili sprinterja desetih sekund, je bil potreben napor cele znanstvene
ekipe, podobno kot v proizvodnji avtomobila ali letala,« je izjavil pred leti njegov trener.
V NDR, ki ima samo 17 milijonov prebivalcev, devet desetin predšolskih otrok hodi v plavalne šole že pred 4. letom. Tam odkrite talente pošljejo nato v posebne šole, kjer skrbijo zanje zdravniki, biokemiki, psihologi in seveda — trenerji.
Športna medicina je doživela v zadnjih dveh desetletjih nesluten razvoj. V petdesetih letih sta bila na malokateri mednarodni športni prireditvi navzoča več kot dva zdravnika. Ob koncu šestdesetih let pa je na »mali olimpiadi« v Mehiki samo francosko moštvo spremljalo 27 zdravnikov z najbolj dovršenimi napravami.
Udarci električnega toka
Ronu Clarku, tekaču na dolge proge, ki je postavil 17 svetovnih rekordov, se razen dokazljivega in nedokazljivega dopinga upirajo še marsikatere navade in naprave, ki služijo za doseganje rekordnih rezultatov.
Tako npr. v nekaterih državah elektronsko merijo srčni utrip, Naprava, pritrjena na športnikove prsi, prenaša bitje srca trenerju, ki na ta način spremlja tudi najmanjša nihanja. Tako lahko določa tempo treninga in po njegovih navodilih športnik »drži« vnaprej določeni ritem srčnega utripa.
Na moskovskem inštitutu za telesno kulturo si dvigalci uteži pritrjajo elektrode na biceps. Nizki udarci toka jim ritmično napenjajo mišice ter jih tako večajo in krepijo.
Matematična razmerja
Na ameriški univerzi v Massachusetts s počasnimi posnetki snemajo premike težišč v sklepih športnikov. Spreminjajo jih v matematična razmerja, rezultate pa dajejo v računalnik. Ta ovrednoti izseke vsakega giba in izračuna pri tem porabljeno moč.
Leta 1971 so s tako analizo ugotovili, da neka mišica leve noge metalca kopja Billa Schmidta bolj zavira kot pospešuje njegov met. Schmidt je napako odpravil, izboljšal svoj met za 5,80 m in osvojil na olimpiadi v Miinchnu bronasto medaljo.
V Melbournu merijo čas srčnih impulzov z elektrokardiogramom.
Vigredni Šentanel
16				INFORMATIVNI FUŽINAR		
		C	iibc	inje zaposlenih v tovarni od 21. maja 1976 do 20. junija 1976		
Priimek in ime st.	Rojen			Kvalifikacija	Obrat	Odkod je prišel
SPREJETI DELAVCI						
1. Arcet Marjan	19.	11.	1953	KV tesar	gradbeni obrat	iz druge delovne organizacije
2. Ban Marjan	18.	11.	1955	KV ključavničar	modelna mizarna	iz JLA
3. Bratina Vanjo	13.	7.	1956	NK delavec	jeklo vlek	iz JLA
4. Golob Valentin	20.	8.	1956	KV valjavec o. p.	valjarna	iz JLA
5. Kac Ivan	9.	8.	1951	KV ključavničar	strojni obrat	iz druge delovne organizacije
6. Kojzek Jožef	3.	3.	1953	NK delavec	valj arna	iz druge delovne organizacije
7. Konečnik Anica	16.	5.	1956	SS ekonomski tehnik	finančno računovodstvo	premeščena iz TOZD TRO
8. Lampreht Dragica	16.	12.	1954	SS ekonomski tehnik	finančno računovodstvo	premeščena iz TOZD TRO
9. Laznik Franc II.	1.	1.	1956	NK delavec	obr. pnevm. str.	iz JLA
10. Maze Bernarda	6.	1.	1950	SS komercialni tehnik	finančno računovodstvo	premeščena iz TOZD TRO
11. Mezner Marjana	26.	3.	1953	VSS inženir kemije	pripravnik	štipendist ZR
12. Miklavžina Ivan	28.	8.	1954	KV ključavničar	obrat industrijskih nožev	iz JLA
13. Mršak Bernard	19.	4.	1956	KV obratovni elektrikar	elektro obrat — jaki tok	iz JLA
14. Pristovnik Marija	23.	9.	1952	abs. pravne fakultete	pripravnik	štipendist ZR
15. Pušnik Maks III.	3.	11.	1956	KV žarilec o. p.	obrat industrijskih nožev	iz JLA
16. Žnidaršič Drago	14.	7.	1952	NK delavec	valjarna	iz JLA
ODJAVLJENI DELAVCI				
1. Fortin Alojz	31. 5. 1949	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
2. Gole Majda	14. 10. 1954	NS	obratno računovodstvo	dana odpoved
3. Krevzelj Leopold	29. 10. 1955	NK delavec	valjarna	samovoljna zapustitev dela
4. Očkerl Franjo	20. 10. 1950	KV rudar	topilnica	samovoljna zapustitev dela
5. Oder Ferdinand	4. 5. 1916	NK delavec	transport	starostna upokojitev
6. Pečovnik Helmut	2. 12. 1943	NK delavec	vzmetarna	samovoljna zapustitev dela
7. Radusinovič Danilo	4. 6. 1953	KV obratovni elektrikar	elektro obrat — jaki tok	samovoljna zapustitev dela
8. Rama Basri	20. 12. 1954	KV delavec	valj arna	dana odpoved
9. Skralovnik Julij	10. 6. 1939	NK delavec	čistilnica	odj. po sklepu DS
10. Svetina Franc	29. 1. 1919	KV strugar	fazna kontrola TOZD II.	starostna upokojitev
11. Viderman Jože I.	17. 3. 1927	NK delavec	gradbeni obrat	umrl
12. Mencinger Jože	6. 3. 1945	PK rezkalec	obr. rez. or. — TOZD TRO	dana odpoved
Izobrazba	— kvalifikacija
Sprejeti delavci	Odjavljeni delavci
1 — VSS inženir kemije	1 — KV strugar
1 — VSS abs. pravne fak.	1 — KV rudar
2 — SS ekonomska tehnika	1 — KV obratovni elektrikar
1 — SS komercialni tehnik	1 — KV delavec
3 — KV ključavničarji	1 — PK rezkalec
1 — KV obratovni elektrikar	1 — NS
1 — KV tesar	6 — NK delavcev
1 — KV žarilec o. p.	
1 — KV valjavec o. p.	
4 — NK delavci	
Tako dobijo podatke o velikosti organa in njegovi sposobnosti reagiranja na večje napore. Ta postopek so najprej uporabljali pri dirkalnih konjih, zdaj pa tudi na mladih atletih, češ zakaj več let mučiti fante po stadionih in jim šele potem povedati, da iz njih ne bo nič?
Zmeraj novi poskusi
Brali smo že o transfuzijah, ko športnikom z odvzemom in vrnitvijo njihove lastne krvi čisto legalno povečajo vzdržljivost za 5
odst.
Ker je Bayi doma pod Kiliman-džarom, prodrl v svetovni tekaški vrh, se tekači ne odločajo le za treninge na višinskem zraku, ampak bodo morda že kmalu začeli trenirati v celicah z nizkim zračnim pritiskom.
S kombinacijo posebne diete in treninga lahko športnik tudi početveri svoje zaloge glikogena, ki daje energijo itn., itn.
Kakšna bo prihodnost?
RECEPT
Glede na nenehni razvoj znanosti je zelo verjetno, da bodo takšni posegi v treninge vedno pogost-
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
NAJBOLJ PRILJUBLJENE ZNAMKE
nejši. Rekordi bodo rasli, prepad med tako treniranimi športniki in tistimi, ki tekajo, skačejo, mečejo in se igrajo z žogo še zaradi veselja do gibanja, bo vedno večji. Tista država, ki bo v tako znanost več vložila, bo imela več rekorderjev in medalj kot druge. Po republikah pri nas je to že težje, po občinah najbrž nemogoče.
Ko bomo v prihodnjih dneh začeli slediti dogodkom v Montrealu, torej od domačih vrhunskih športnikov ne bomo zahtevali nemogočega. Seveda pa je ob aplavdiranju letošnjim zmagovalcem na olimpiadi dobro vedeti dvoje:
— neugotovljiv bo pri njih delež kemije, medicine in fizike v primerjavi z vztrajnostjo, trdim delom in odpovedmi,
— ob sedanjih vlaganjih ne upajmo, da bi kak Ravenčan v bližnji prihodnosti lahko prišel tako visoko.	a.	r.
Nekatere televizijske oddaje so tako sladkobne, da bi morali pred njimi posvariti sladkorno bolne.
znanja,
ki so ga do sedaj doseg''
in orientacijo, ki je filatelisti
zle-
pa ne pozabijo, lahko verjame*1*' da se bo takšen trend zanimaj za avstrijske znamke nadalje''
v.f-
ZAHVALA
Avstrijske znamke so najbolj priljubljene pri zbiralcih. Po mnogih predračunih strokovnjakov so že dalj časa na prvem mestu po priljubljenosti. Po izjavah avstrijske pošte je prikaz tega leta, da se avstrijske znamke še naprej nahajajo na tem mestu. V odnosu na leto 1974, ko je bilo registriranih 150.474 abonentov v Avstriji, se je na koncu leta 1975 to število povečalo že na 156.868, se danes računa, da je to število naraslo na 158.000. Glede na takšno število zbiralcev sigurno ni izostal tudi finančni efekt. Samo domači zbiralci so vložili v znamke v preteklem letu 327 milijonov šilingov, in to je za 60 milijonov več kot leto poprej. Služba za prednaročnike funkcionira resnično na principu švicarske ure. Prednaročnina je možna na vsaki pošti, a zbiralcem se pomaga tudi na ta način, če želijo za svoje zbirke vogalne znamke, določene pare ali če-tvorčke.
Tudi interes tujega tržišča je v vzponu, saj znaša poprečni mesečni porast abonentov več kot 100. Na koncu leta 1975 je znašalo število abonentov iz tujine 41.899. Kar je v odnosu na leto 1974 (40.630) povečano za 1.269 novih članov. Tujim članom je prodanih znamk za 45 milijonov šilingov. Poleg tradicije in pri-
Iskreno se zahvaljujem
diP1
ing. Zelimiru Culigu za huma**° dejanje in prvo pomoč.
Alojz Kore«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
ga moža in očeta Jožeta Vi mana se iskreno zahvaljuj®
vsem sodelavcem strojno gr3'd ne službe, godbi na pihala in s.z, dikatu železarne za venec in
n9
raženo sožalje.
Vsem, ki ste ga pospremil* j njegovi zadnji poti, še en* iskrena hvala.
Žalujoča žena z otrok*
OBVESTILO
Zaradi rednih letnih dopus
itov
izide naslednja številka Info***1!^ tivnega fužinarja 15. avgusta 1
Uredništv®
Fotografije za to številko so P spevali: Mira Cepin, F. ,,r Jože Mrovlje, Peter Metulj i*1 formacijska služba.
i