Ixhaja dvakrat na teden.
Velja za celo leto $3.00
WE
Published tem? n weekly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Subscription
%3.oo yearly.
mm..........—♦ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
ŠTEV. (No.) 57.
CHICAGO, ILL., PETEK, 22. JULIJA, 1921.
r>hliih»4 and dirtribsCd andtr pernit (N*. 31«) authorized by the Act of October 19x7, en file at the Post Office ef Chicago. HI. — By the Order el ths President A- S. Burleson. Postmaster QeneraL
Šolsko vprašanje v Jugoslaviji.
Predno govorimo o šolstvu v Jugoslaviji, je treba pripomniti, da ob ustanovitvi te države šole nikakor niso bile v celem kraljevstvu enako urejene ampak, da je bilo v nji toliko vrst šolskih zakonov, kolikor je pokrajin, iz katerih se je sestavilo ujedinjeno kraljestvo SHS, torej najmanj šest vrst. Tako stanje je bilo samoposebi nevzdržno. Nov šolski zakon, enoten za celo državo je bil nedvomno ena najvažnejših potreb mlade države.
V	ta namen je sklicala 1. 1919 demokratsko-socijalistična vlada nekaj ljudi, tokimenovani " Prosvetni odbor", v Beograd, da narede potrebne načrte za enotno ureditev šolstva v celi Jugoslaviji. Namen tega odbora je bil sicer sam na sebi hvalevreden, drugo vprašanje pa je, če so bili zastopani v njem vsi oni činitelji, kateri v tak odbor spadajo. Vsekako je ta odbor izdelal dva načrta: "Načela o ureditvi srednjih šol v kraljestvu SHS" in "Načrt zakona o narodnih šolah v kraljestvu SHS". Četudi ta dva načrta nista zakon in nimata nobene obveznosti, vendar dosti jasno kažeta tendence nekaterih strank in jednega dela naše inteligence, po katerih namerjajo šolsko vprašanje v Jugoslaviji urediti in jih deloma že upostavljajo potom usiljene ustave in raznih nare-deb, katerih kar dežuje v "demokratični" državi SHS.
V	svrho lažjega razumevanja najnovejših odredb na šolskem polju, naj navedem nekatere točke iz Načrta oz. Načel, ki so posebno značilne za duševno razpoloženje tistih, ki so jih sestavljali in ga sedaj skušajo uveljaviti.
Namen narodnih (ljudskih) šol je, vzgajati deco v narodnem in moralnem duhu. (čl.) Kakšen je ta moralni duh, seveda Načrt ne pove, lahko je Nitzsche-jev Kantov ali tudi kapitalistični, kakor ga pač pojmi poduču j oči učitelj.
Načrt priznava privatne šole, toda le iluzorično, kajti njih obstoj je popolnoma odvisen od samovolje šolskega sveta in tako otežkočen, da se lahko reče: Po novem "Načrtu" so privatne šole odpravljene. Da dobe namreč pravo javnosti, morajo skozi dobo treh let pokazati, če dosegajo cilj, ki je z zakonom določen za državne šole. Te zahteve so tako splošne, da jih lahko vsak svobodno po svoje razlaga. Knjige in učila so dovoljena le tista, ki jih odobri državni prosvetni svet in odobri minister prosvete. ^Zopet široko polje samovolji protikrščanskih ministrov in odbora. Najhujši udarec na privatne šole pa tiči nedvomno v členu 27, ki zahteva, da morajo otroci, ki pohajajo privatne šole brez prava javnosti (torej prva tri leta po ustanovitvi) polagati koncem vsakega šolskega leta izpit na državni osnovni šoli. In tudi potem, ko že imajo pravo javnosti se morajo izpiti vršiti vedno le pod predsedništvom šolskega nadzornika. Spričevala veljajo le, če jih je isti podpisal.
Verouk podučujejo duhovniki, in če teh ni lajiki iste vere. Vendar vero učitelj ne more postati nigdar redovni učitelj, ako nima vsaj 20 tedenskih ur pouka. In še tedaj ga šolska oblast le more (ne pa mora) imenovati rednim učiteljem. Ker se pa po "Načelih" verouk na srednjih šolah podučuje le v nižjih razredih in ima potemtakem veroučitelj k večemu 8 tedenskih ur, zato praktično noben srednješolski učitelj ve-ronauka ne more postati redni učitelj.
Šolski odbori imajo pravico skrbeti le za vzdržavanje šol in njih reden obisk. Izključen je iz odbora slehern duhovnik. Tolmač k temu členu (54) pravi, da morajo biti vse šole državna uredba in po vsem ne-zavisna od vsake druge oblasti; mišljena pa je seveda verska oblast. , Še jasnejše je razvidna tendenca tega "Načrta" iz sestave šolskega od-' bora. iz katerega so izločeni stariši oz. zastopniki starišev.
Celi načrt je očividno naperjen na to, da se pač otrokom v šoli nudi vzgoja duha, izključuje pa vzgoja srca. In tistim, ki bi mogli biti s tako enostransko vzgojo nezadovoljni, je pa vstop v odločujoči šolski odbor enostavno zabranjen. Stariši bodo pač odslej naprej še imeli dolžnost skrbeti za otroke in plačevati za njihovo vzgojo, imeli bodo pač odgovornost za vzgojo otrok, nosili bodo slabe posledice verske vzgoje, na drugi strani pa bodo prisiljeni otroke dati brezverskim vzgojiteljem v roke^in jim bo po postavi prepovedano za otroke .preskrbeti verskih šol. Že sedaj je velika večina (do 80 proc.) učiteljstva v veri nasprotnih organizacijah, po novem načrtu pa morajo biti vse učiteljske prepa-randije državne (Točka IX.) Z drugimi besedami: še ta pičli odstotek dobrega učiteljstva naj polagoma izgine in ž njim seve tudi vsaka vzgoja, ki bi temeljila na krščanskih načelih.
" Ker je bil ta načrt od ogromne večine vernega ljudstva odklonjen, zato si ga seve vlada ni upala v celoti na enkrat oktroirati; pač pa dela to polagoma točko za točko. Prvi korak je bil narejen s tem, da je vlada zapovedala naj se telovadba vrši povsod na sokolski način in naj se vpelje po vseh šolah sokolska vzgoja: to je vzgoja po načrtu in načelih veri nasprotne telovadne organizacije. Ko se je prvi vihar nekoliko polegel, je vlada razpustila n. pr. v Sloveniji višji šolski svet, in ga nadomestila z novim, v .katerem so sicer zastopniki starišev (kakšnega svetovnega naziranja je seveda ta zastopnik, to je postranska stvar) in dva zastopnika veroučiteljev (ne cerkve!) ki pa seve proti ogromni večini nimata nobene soodločujoče moči. Še hujše je nastopil minister prosvete Pribičevič na Hrvatskem in s tem seve močno povečal zado-v olj no s t katoliških Bunjevcev z novo državo. Po kratkem presledku je sledila naredba o ukinjenju privatnih šol v krajih, kjer so državne šole iste vrste in ravno sedaj so prinesli časopisi vest, da je v višjih razredih srednjih šol odpravljen verouk. Torej ravno v dobi, ko otrok začne nekoliko misliti in svet spoznavati, ter bi bolj ko kedaj, potreboval navodila za vzgojo svojega značaja, potom pouka v verskem in nravnem življenju, ravno tedaj se mu isti vzame.
Ni treba torej nobene posebne dalekovidnosti, da more vsakdo, ki primerja "Načrt" oz. "Načela" z novoizišlimi naredbami spoznati, da se to, kar je ljudstvo v celoti zavrnilo, istemu potoma absolutističnih nare-deb usiljuje. Na tak način, bi vlada rada postavila v konstituanto oz. parlament pred fait accom pli, na katerem ni mogoče nič spreminjati.
V Jugoslaviji se bije boj za temelje krjčanske kulture — za šolo!
g , ; } ^ ^ ' . ...
NOVA MIROVNA KONFERENCA.
Predsednik Harding se je udal pritisku od raznih strani in sklical novo mirovno konferenco. Med prvimi so bili naši katoliški škofje, ki so sprožili to misel, naj bi naš predsednik sklical vse narode k posebni konferenci za razoroženje. Predsednik takrat še ni hotel čuti ničesar o tem. Sedaj je pa poklical vseh pet velikih velevlasti in jih povabil v Washington na novo mirovno konferenco, kjer naj se uredi več vprašanj, katere je pariška mirovna konferenca narobe rešila ali recimo raje, še bolj zamotala, kakor so bila pa že preje. Vse velevlasti so se odzvale temu klicu, samo jaJ ponska se boji priti na svetlo, ker ve, da ne bode mogoče obdržati vsega, kar je nakradla pri mirovni konferenci v Parizu. Vendar pa je v načelu tudi ona za to, da se ta konferenca skliče in bode poslala tudi svojega zastopnika. Vendar pa poročajo vsa poročila, da se vkljub temu z mrzlično hitrostjo oborožuje in pripravlja na vojsko. Toraj se vidi, da bode najbrže morala rabiti silo, da bode dosegla svoje "pravice", ki so velike krivice za njene sosede.
Kar Amerika zahteva je med drugimi to le: Kitajska mora ostati nedotaknjena. Kar je Japonska dobila od nje, mora vrniti. Rusija se ne sme deliti. Baltske provincije, Litvini, Letva i. dr., kateri narodi so sedaj svobodni, se ne sme odcepiti od Rusije. Otok Yap mora o-stati internacijonaleen, ker je tolike važnosti za vse države in narode na vshodu. Uradno se mora določiti, kaj je "mandat", da se bode rešilo pravilno vprašanje nemških kolonij in otokov.
To konferenco je posebno gorko pozdravil Vatikan.
DR. J. E. URŠIČ, slovenski zdravnik.
ki je pred kratkim dokončal vse predpisane študije za zdravnika in ki bode v kratkem nastopil kot slovenski zdravnik v Chicago, 111. Dr. Uršič je doma iz Jolieta, kjer žive njegovi stariši. Svoje študije je končal v Chicago in leto vaje v bolniš-
nici v Cincinnati, O. — Dr. Uršič je izvrsten zdravnik, zato ako ga res dobimo v Chicago, bode z njim naselbina silno veliko pridobila, kajti slovenskega zdravnika nam je zelo
manjkalo.
nila. Pisal je zato irskim škofom, jj|m poslal za ranjence $15,000.00, ter jih prosil naj posredujejo za mir. Irski škofje so izdali skupno pastirsko pismo, kjer so narod pokrepili
IRSKA.
Da tolika odločnost in tako junaško domoljubje ne bode brez vspe-ha za cel narod, je vsakdo vedel takoj, ko je videl s koliko energijo in s koliko možato požrtvovalnostjo so se Irci lotili boja za svojo neodvisnost in svojo svobodo. In v resnici, vspehi so občudovanja vredni. Da bi kedaj ponosni Britanec, ki je Irca komaj smatral za človeka, ponižno prosil Irca za mir in se z njim v lastni državi pogajal za mir, kedo bi to mislil. In vendar je tako. Lloyd George je povabil predsedni, ka Irske republike De Valera v London na posvetovanje, na mirovno konferenco. De Valera ni takoj odgovoril, temveč se je preje posvetoval z vsemi voditelji svojega naroda1^ o tem! Ko si je tukaj zagotovil po-!^ zicijo, ko je našel kaj in koliko smejj* popustiti in koliko je minimalni in * koliko maksimalni program irskih raznih strank, tedaj je odgovoril, da je pripravljen priti v London. Pred- 1 no je pa odšel v London se je hotel pogovoriti z ministerskim predsednikom ursterskega parlamenta, katerega je vlada ustanovila pred nekoliko meseci. Ta parlament je vlada uredila samo za to, da bode s pomočjo tega parlamenta Irce prisilila, da bodo kolikor mogoče drago morali kupiti narodno edinost. Irci so odločno proti delitvi že itak male dežele. Vlada jo je pa razdelila iz politike. Zato je hotel urediti stališče najprej s tem parlamentom. — Toda prevzetni luteran ni hotel priti skupaj s katolikom De Valera. Prvo posvetovanje v Londonu se je vršilo pretekli teden pri zaprtih vratih. Kolikor se je pa vendar moglo
izvedeti, je minimalni program irskih Sin Feinerjev edinost irskega otoka pod eno vlado z enim parlamentom in vlada Dominion računa, kakoršno na pr. ima Kanada. Baje bi se s to rešitvijo vprašanja zadovoljili za sedaj tudi Sin F^inerji. Ni vse, kar so želili. Vendar bolje je nekaj za sedaj, saj je jutri še en dan. Vendar pa bode že to velik korak naprej za narodno neodvisnost. Ulsterski ministerski predsednik Craig je pa baje popolnoma odločno proti temu in stoji na stališču. da naj bosta dva parlamenta. \ endar se je vrnil domov, kjer se posvetuje s svojimi voditelji strank, v koliko bi radi ljubega miru popustili.
Ta teden se bodo posvetovanja nadalevala.
Sveti oče je veliko pripomogel k temu, da se je angleška vlada uklo-
v boju za narodne pravice in svobodo in ga pozvali naj ustraja.
Najnovejša poročila poročajo, da je izdal De Valera izjavo, po kateri pravi, da je bila njegova glavna zahteva od Anglije pravica samoodločbe irskega naroda, da si izbere obliko vlade kakoršno narod sam hoče in nič druzega.
ZA RAZŠIRJANJE SVETE VERE.
Društvo v Lvonu za razširjanje svete vere, kjer je tudi dejanje sv. Detinstva, je sprejelo lansko leto 19 milijonov frankov miloščine v ta namen, to je za 4 milijone več kakor prejšne leto. Amerika sama je dala v ta namen 10 milijonov.
* 4- <* ** * * * * 4- * * * * * ** * ** 4> * * 4- * * * *
POSLUŽITE SE PRILIKE SEDAJ. *
Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. Vse kaže, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla do svoje stalnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se po-služiti prilike sedaj.
Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v vse dele Evrope. Vsaka pošiljatev je garantirana in dospe na svoj cilj v dveh do treh tednih.
Ker se pa cen<* evropski valuti vedno giblje na borzah, zato bova vedno računala po cenah istega dne, ko prejmeva od pošiljateljev denar.
OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE:
Za jugoslovanske krone:
500 kron............$ 3.55
1,000 kron............ 6,g5
.5,000 kron ..;.........24.95
10,000 kron............68.95
"E D I N O S
1849 W. 22ikd Street
Za italianske lire:
50 Hr ............$ 3.00
I0° Hr ............ 5.50
5<x> lir............. »6.50
1,000 lir ............ 53.00
CHICAGO, ILL.
he best medi u m to reach the best customers.
"EDINOST"
1849 W. aa St. j
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ZA RESNICO IN PRAVICO.
LETO (VOL.) VII.
EDINOST.
GLASILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Izjaha dvakmt na teden.
Slovenian Franciscan Press,
1849 W. 2and St.	Telephone Canal 9S.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATFS ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. sand St, CHICAGO. ILL
Entered as srcond-frlas« »natter Oc < 11, 1919, at the post office at Chi-*	cafjo, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Strokovna in politična delavska organiza-
cija.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
POGREB f G. ANT. BURGAR.
Takega pogreba še ni bilo slovenski naselbini v New Vorku. Tako se je splošno govorilo po končanem pogrebu g. Antona Burgar v nedelo popoldne 10. julija. In bla-gopokojni je bil tudi mož, spoštovan in priljubljen v slovenski naselbini, ne samo v Greater New Vorku, ampak tudi sirom Amerike. Slovenska newvorska naselbina je pokazala, kako spoštuje svoje zaslužne može. Pokazala je, kaj je ž njim izgubila in sicer tako naglo in nepričakovano. Zbrala se je v tako obilnem številu, da mu izkaže poslednjo čast. da ga spremi k poslednjemu počitku, kakor lahko rečem, še pri nobenem pogrebu v naši naselbini. Prišlo je tudi šest sloven-
. /
skill duhovnikov in sicer Rev. M. Golob, Dr. Srečko Zamjen, ravno došli Salezijanec iz domovine, Rev. Anzelm Murn, Rev. Kornelij Petrič, Rev. Irenej Petričak in njujorški g.
Rdeči socijalistiški list odgovarja na naša izvajanja v "Edinosti" glede delavskih konvencij one v Denverju in one socijalistiške v De-troitu in prav neumno zavija. Pravi, da ne znamo ločiti med delavsko strokovno organizacijo in politično organizacijo.
O, bratci, mi prav dobro vemo, da je Amerikanska Delavska Federacija prava delavska organizacija, strogo strokovna organizacija in da je amerikanska socijalistiška stranka na drugi strani samo navadna politična stranka in nič druzega.
To smo ravno mi trdili in to smo ravno mi hoteli pribiti, da je soci-jalizem nekaj druzega, kakor je ameriška federacija.
To pa je ravno, kar naši rdečkarji ne razumejo in na kar smo hoteli naše slovensko rdeče prepričano delavstvo opozoriti in jim pokazati, kako jih naši slovenski rdeči listi vodijo za nos, ko trdijo, da je socijalizem in delavsko vprašanje eno in isto. Ali niso naši socijali-sti tako daleč preslepili slovensko javnost, recimo raje, velik del nas slovenskih delavcev, da velja med nami biti socijalist in biti navdušen za delavski napredek eno in isto? In vendar ali je to res?
Sam ''Proletarec" trdi, da ni res! In vendar povejte, slovenski delavci, ali nas niso do sedaj naši rdečkarji tega vedno učili? In vidite, danes pa pravijo sami, da je socijalizem samo politična stranka in delavska organizacija pa strokovna organizacija. To sami trdijo! Ko bi mi rekli, da je to tako, bi, gotovo rekli, da ni res, da lažem.o In glejte, vse to rdeče delavstvo prebavi in prezre in prav nič ne vidi, kako strašno ga vodijo za nos.
Amerikanska Federacija predstavlja velikansko večino organiziranega delavstva. In vendar, ali niste čitali napade v "Prosveti" na to organizacijo? Ali niste čitali napad na njenega predsednika in na njen glavni odbor?
In naši rdeči slovenski delavci ne vidijo vsega tega, oziroma vidijo, pa se ne zavejo, da s tem po njih samih bije| Toliko članstva "Narodne Jednote", pa se niti eden ne zave, da njih glasilo bije po njih samih. Ko bi bilo po kakih duhovnikih, po kakih katoliških organizacijah, bi
župnik, ki je vodil pogreb.
Iz hiše žalosti. 2399 Silver St., Ridgewood, smo se podali v cerkev žalostne M. B. na Morgan ave. Po odpetih molitvar je izpregovoril g. župnik v cerkvi, ki je bila polna naših rojakov, približno takole:
"Danes teden smo bili v tej cerkvi ; danes teden je stal tukajle kot predsednik dr. sv. Jožefa pri slovesni 2oIetnici g. Anton Burgar, če-kar telo ste zdaj prinesli v cerkev. Nepričakovano kakor vojak na bojnem polju zadet od svičenke, tako je padel tudi naš toliko ljubljeni in dragi rojak Mr. A. Burgar. V četrtek zvečer je prišel delati račun z odborniki dr. <|v. Jožefa ob njegovi 2oletnici. Napisal je eno vrsto, kar omahne s stola in izdihne svojo dušo ob pol devetih zvečer, zadet od srčne kapi. Da, kakor sanje si izginil, — in kateri so te pravkar živega gledali, pravijo: kje je?.— Kako hud in bridek udarec za njegovo družino, ki je v trenutku in tako nepričakovano izgubila svojega očeta ! Pa -ne samo za družino je hud udarec in bridka izguba, temveč tudi za vso našo naselbino, ki je s
ti, dokler se ne snidemo s Teboj nad zvezdami, saj ljubezen je hujša kot smrt in nikoli ne mine. Mi hočemo moliti zate, Ti pa moli z^ nas i Moli za svojo toliko Te ljubečo družini-co, tolaži jo s svojo molitvijo pri tej bridki izgubi! Moli za naša društva, za katera si se toliko trudil, za katera si se do zadnjega izdiha trudil, moli za vso našo domovino!"
Nato je moški zbor "Domovine" in "Danice" pod vodstvom pevo-vedje Mr. J. Končan zapel "Usliši nas, Gospod!" Velik sprevod se je uvrstil v avtomobile in vozove, bilo jih je in in še ena cestna kara ter so se vsi podali na pokopališče pre-svete Trojice. Tam je že čakalo vse polno naših rojakov pogreba. Druš-tveniki sv. Jožefa so v špalirju stali pred vhodom pričakujoš blagopo-kojnika. Komaj je bilo mogoče priti do groba vsled tolike množice.— Maršal Mr. F. G. Tassotti se je prvi po obredniku poslovil od pokojnega

bilo to razumljivo. Ti naj sami sebe branijo! Toda napadajo njih same, njih lastne strokovne organizacije, njih lastne voditelje, njih lastne koristi, razdirajo težko m velikansko delo njih največjih prijateljev, uničujejo j uspehe njih najbolj požrtvovalnih prijateljev in dobrotnikov, pa je vse O. K.?
Si morete to razložiti drugače, kakor da vskliknite: "Ali smo Slovenci res tako zagoveden narod, da se pri nas sme vse samo da se nam hlini in laska? Smo slovenski delavci res tako nezavedni, da bomo vse to trpeli še dalje?
Ne! Rojaki, somišljeniki, kar vas je katoliško mislečega delavstva vsaj skupaj pod našo zastavo!
Pojdimo med naše delavstvo! Razkrinkavajmo jim te stvari! Stavimo jim takole vprašanja, naj nam jih odgovore! Naj si jih sami sebi odgovore!
Odp irajmo zapeljanim sobratom oči, da bodo videli kako strašno jih varajo in za nos vodijo njih lastni voditelji.
sobrata predsednika. Mr. J. Novo-sel v imenu dr. sv. Petra, Mr. A. Jerman v imenu dr. "Domovine". Rev. Anzelm Murn je zadnji govoril pri odprtem grobu ter je omenil: "Če ženske jokajo, ni to nič posebnega, če so pa možki žalostni in si brišejo solze, pa dosti pomeni. Tako je videti pri pogrebu našega dragega in blagega Antona Burgar. — Pevci so zapeli "Blagor mu" in "Nad zvezdami". Drugi dan je bila v slov. župni cerkvi v New Yor-ku slovesna sv. maša zadušnica, katero je opravil domaČi g. župnik ob asistenci Rev. A. Blaznik in Rev. M. Golob.
Dragi, nepozabni prijatelj Anton, hitro in nepričakovano si bil vzet izmed nas, veliko si storil za svoje rojake v Ameriki po geslu: ne kar mora. kar more, to mož je storiti dolžan ! Zato bo Tvoj spomin ostal med nami Vnema naj naše rojake k posnemanju, da se snidemo s Teboj — nad zvezdami!
je pred kratkim zaprosila vlada vse banke za posojilo od 500 milijonov dinarjev po večini za prenovitev prometnih zgradb v Stari Srbiji. Za to posojilo so najmanj prispevale srbske banke (po principu "možemo bez vas") in sicer so dale hrvatske in slavonske banke 23 proc.r slovenske 20 proc., srbske 15 proc., bosan-sko-hercegovske 8 proc., dalmatinske 2y2 proc. in banke iz Vojvodine samo il/2 proc. — T,ako piše "Murska Straža" in mi se ji pridružujemo.	Sedajnost.
UMAZANO PERILO V SPRING^ FIELDU.
Kakor smo že poročali sta državni pravdnik Brundage in blagajnik Miller izdala "uradno tajnost", da je zmanjkalo že pred več leti 10 milijonov dolarjev iz državne blagajne, o katerih se ne ve prav, kje so, kajti Banke, na katero so bili izdani, ni več in se ne ve tudi kedo pobira obresti od teh milijonov!
Državni pravdnik je začel sednij-sko preiskavo. Sestavili so posebno
strahom čpla in kar verjeti ni mogla, da ni več. med nami dobregax Antona Burgar. Pokojni je bil dolgoletni predsednik dr.	Jožefa. Danes teden popoldne je na banketu govoril o toliko mu priljubljenem dr. sv. Jožefa, podal je poročilo, kaj je storilo to društvo v korist našim rojakom, koliko jih je bilo poklicanih v večnost iz dr. sv. Jožefa. — In danes, ravno čez en teden, je tu med nami njegovo truplo, ne oživlja * ga več duša, odpoklicana je na več-f no plačilo.
Pokojni je bil dolgoletni predsed-I nik našega pevskega društva "Do.
Išče se naslov Antona Zupančiča,
doma iz Primskovega na Dolenjskem. ki je prišel v Ameriko pred dvanajstimi leti. Kedor bi vedel za njegov naslov, ga lepo prosimo, da bi ga naznanil našemu uredništvu.
FARANOM SV. ŠTEFANA V CHICAGO.
V pondeljek večer se vrši v cerkveni dvorani cerkveni občni zbor, na katerega vabim vse farane, može 111 žene in vse. ki se zanimajo za novo šolo in narodni dom, da se zopet pogovorimo o načrtih in drugih važnih stvareh. Shod se začne ob osmih zvečer.
Rev. F. Kazimir OFM, župnik.
pol
Ponesrečil se je fant Jožef Hri-bernik v Camp Lake, kjer je delal pri Tee Co. Ubilo ga je na mestu. Truplo je bilo prinešeho v Chicago k znancem, ki so mu preskrbeli do-
* + + + + + + + + + + + + A
Prvo slovensko romanje k Mariji.
Za letošnji Veliki Šmaren priredilo bode uredništvo lista "Ave Maria" skupno slovensko romanje k Mariji, Tolažnici Žalostnih v Carev pri Toledo, O. Iz več slovenskih naselbin so nas prosili, za to že dalje časa.
Zato vabimo za letošnji veliki Šmaren vse častilce Marijine, da se udeleže tega prvega slovenskega romanja na to lepo božjo pot, ki je posebno Clevelandčanom že dobro znana.
Iz Clevelanda bode šel 14, avgusta poseben vlak z znižano ceno.
Da pa. bomo dobili Slovenci svojo službo božjo in druge treba, da vemo koliko nas bode tam. Zato pozivamo vse Slovence, ki se narheravajo udeležiti tega romanja, da se nam nemudoma na dopisnici priglasijo in SICER VSAJ DO 30. JULIJA.
. Na vsporedu bode posebna slovenska služba božja s slovensko pridigo in slovenskim petjem, popoldne slavnostna procesija s svečami zunaj na protem in kratko zborovanje vseh prijateljev in sotrudnikov lista "Ave Maria" v cerkveni dvorani.
To bode prvo slovensko skupno romanje tukaj v Ameriki.
Že dolgo se je izražala od raznih strani ta želja, da bi se prijatelji lista "Ave Maria" kje sešli, da se bolj spoznajo med seboj in da se pogovore, kako b\ se ta list še bolj dvignil med ameriškimi Slovenci. Vendar do sedaj ni bilo mogoče stvari tako urediti, da bi bilo to mogoče. Sedaj je to mogoče in to se bode zgodilo letos za Veliki Šmaren, ob priliki tega prvega slovenskega skupnega romanja v Carey, O.
•Zato vabimo vse Slovence, kateri bi moglj priti, da se udeleže te lepe prilike in da se snidemo pri Mariji na njeni lepi božji poti, ki je med amerikanskimi katoliki že toliko priljubljena in kjer so Marijini- častilci že toliko milosti sprejeli od Marije .
V prihodnji številki bomo naznali nekoliko več podatkov. Za danes prosimo, da se takoj priglasijo vsi, ki se mislijo udeležiti. Lahko se jih v enem pismu ali na eni dopisnici priglasi tudi več. Samo mi moramo vedeti primeroma število koliko nas bode. f	Ave Maria.
je toliko ljubil slovensko pesem. Saj bil kljub tolikemu svojemu delu redno vsak petek zvečer pri pevski vaji in vsako nedeljo ob devetih pri slovenski službi božji v New Vorku ter s tem še bolj kot z besedo vne-mal pevce in pevke za lepo našo pesem.
Komu ni bil blagopokojni dober in moder svetovalec? Kdorkoli je imel to ali drugo zadevo, šel je h g.
pravice,I Antonu Bur£ai". Zato ne samo nje-' gova družina, ne samo naša društva
poroto, ki naj celo stvar razsodi.
Do sedaj je preiskava razkrila, da sta governer Small in lajtnant go-verner Sterling dovolila, da je bilo deset milijonov dolarjev uloženih v banko, katere ni bilo več, da je bila ta svota v resnici državni denar, ki je bil izdan kot posojilo senatorju E. Curtisu. lastniku Grant Park banki, ki je pa že preje bankerotirala predno je to svoto dobila in sicer več let preje, da je teh deset milijonov donašalo državi 3 proc., med tem ko je bil denar izdan na 7 proc. Tedaj je vprašanje, kedo je pobiral ostalih 4 proc. ka: znaša na leto več stotisoč.
Splošno je prepričanje, da bode ta preiskava silno škodili republikanski stranki v Illinois, kajti demo-kratje bodo to pri prihodnji volivni kampanji izrabili proti sedanji vladajoči stranki.
ampak vsa naša naselbina bridko občuti nenadomestno izgubo; zavedamo se vsi, da smo izgubili v t Antonu Burgar neznansko veliko, izgubili smo moža, kakoršnih nam nebo let malo da. Ni več med nami dobrega, milega Antona Burgar; samo njegovo telo je še tu, njegov duh pa se je povzdignil v sinje višave k svojemu stvarniku, katerega je spoznaval tako krepko, mu Služil tako zvesto kot Kolumbov vitez, kot član dr. Najsv. Imena, kot trustij naše cerkve. Zato pa nas tolaži zavest in trdno upanje, pri tej bridki izgubi, da mu je zaklical pravični Sodnik: "Pridi, dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda!" Tvoj zgled, dragi in nepozabni naš prijatelj, hočemo shraniti v spominu in ga posnema-
V
i *

stojen pogreb. Doma je bil iz vasi Planice nad Škofjo Loko. Bil je mirnega značaja. Bil je član društva "Danica". Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve sv Štefana.
Poštni tatovi pred sodišče. — Ka-
£or poroča brat Fathra Smoleja, pri. dejo tatovi ljubljanske pošte pred sodišče meseca avgusta.—Izmed tatov na jeseniški pošti pa je neki Sterniša pobegnil v Ameriko. Star je nekako 28 let.
SHS—ali: Morejo biti Srbi brez Hrvatov in Slovencev? "Mi možemo biti bez vas, ali vi ne možete bez nas!" To je stalni refren, ki odmeva iz vseh srbskih novin. Mi Slovenci smo bili radi ujedinjenja z brati Srbi popolnoma čistih pojmov, vendar je velikosrbsko časopisje zagnalo zadnji čas proti Hrvatom in Slovencem tako nebratsko gonjo, da se mora vsak pravi Jugoslovan zgražati. Ironija pa tiči v dejstvu, da
Koledar za leto 1922.
je ze v tisku. V nekoliko tednih, morda v dobrem mesecu, bode že zunaj. Letos bode krasno delo. Pa tudi veliko večji bode kakor lani.
Krasen darček bode to tudi za tvoje sorodnike in prijatelje v stari domovini. Rojaki, razširimo ta "Koledar Ave Maria" tudi po stari domovini! Nekako 1500 ga je že naročenega za stari kraj.
Tiskali ga bomo sicer precej več kakor lansko leto, kajti lansko leto ga nam je januarja že zmanjkalo. Toda vemo, da ga-na m bode letos zopet zmanjkalo. Zato resno vabimo vse rojake in prijatelje, naj ga takoj naroče tudi za svoje sorodnike v domovino.
Naročite ga takoj.
CENE SO TELE:
Naročniki "Ave Maria" ga dobe vsi zastonj kot prilogo
. lista "Ave Mana", seveda plačajo naročnine za to $3.00 na . leto. Kateri niso toliko plačali, morajo doplačati sedaj, ko . bodo koledar sprejeli.
l	ZA DRUGE STANE:
>T	Za Ameriko 60 centov s poštnino vred.
t	Za Evropo 75 centov.
>	-Rojaki, ako hočete, da bodo dob^i Vaši rojaki v domain	V1.ni 0 P^vem času ta lep darček, t nam pošljite naroč-t	nino in naslov onih, katerim ga hočete poslati!
ZAVEDNO SLOV. DELAVSTVO!
Tisoč novih naročnikov na "Edinost" je naloga, katero imajo sedaj naši somišljeniki in naročniki. Komur je mari napredek njih prepriča, nja in njih mišljenja in delavskih koristi, sedaj je čas, da v dejanju pokaže, ali misli resno ali ne!
Do sedaj smo katoliško prepričani in trezno ameriško misleči slovenski delavci lepo tiho molčali in se smo pustili vse kričanje in govorjenje v imenu slovenskega delavstva našim rdečim tovarišem.
In prav je bilo tako. Dali smo jim priliko, da pokažejo kaj znajo in da pokazali ali resno mislijo s svojimi obljubami in s svojim prerokovanjem. Sedaj vidimo, da je ves njihov nauk utopija, ki je neizvedljiva, da je vse njih delovanje celo škodljivo našemu delavskemu napredku in našemu boju za svoje pravice.
Zato danes ne smemo več molčati ! Danes moramo tudi mi ven! Danes se mora združiti vse delavstvo, ki resno misli na svoje delavske koristi, ki hoče samo izbojevati svoj težki boj za svoje pravice in za svo jo svobodo izpod kapitalistiškega jarma.
Zato nc samo katoliško misleči del delavstva, temveč tudi oni naši sotrpini, ki ne mislijo tako, kakor jim narekujejo naši rdeči voditelji, skupaj ! Združimo se mi! To bomo pa dosegli, ako bomo dvignili časopisje, ki je neodvisno, ki je svobodno, ki ne sledi nobenemu diktatorstvu, temveč ki sledi samo enemu: KORISTIM DELAVSTVA. IN TAK LIST JE "EDINOST"!
Res je reven in se ne more kosati s kakimi listi, ki se izdajajo na račun kakih jenotarjev, ki pokrivajo velikanske letne izgube.. Da, prav tako reven je, kakor smo še revni v organizaciji in zavednosti mi zavedni slovenski delavci, ki smo si ga u-stanovili in ki ga vzdržujemo.
Zato pa na delo, tovariši za ta li$$! Vsak mu pridobimo vsaj po enega novega naročnika takoj! Ako dobi do Labor Day en tisoč naročnikov več, bode izhajal večji in z bogatejšo vsebino.
ge, kako bi se najprej kolikor mogoče pridobilo vse duhovnike, da bi vsi postali navdušeni in zvesti častilci ' presvetega Zakramenta. Pričakujejo se važni sklepi, ki bodo razširili to ligo, da ne bode katoliškega duhovnika v Ameriki, ki bi ne bil član lige, ki ima namen razvne-ti najprej duhovska srca za ljubezen in češčenje Evharistiškega našega Kralja in Gospoda. '
—1 »■
PUEBLO JUGO-SLAV RELIEF.
Izročena je bila želja celega shoda, ki se je vršil v>nedeljot dne 26. junija, pod vodstvom "Pueblo Jugoslav Relief", naj se na prosi vse slovenske in hrvatske liste v Ameriki, da nam za nekaj časa vsak teden enkrat odstopijo nekaj prostora za javno poročilo, kako deluje Pueblo Jugoslav Relief.
Na odbor za poročanje v liste so bili imenovani sledeči rojaki: Valentin Stalik, John Germ, John But-kovich, Frank Rupar in Dan P. Pre-dovich.
v Naloga tega komiteja je, da en-_ krat na teden natančno porača o delovanju Pueblo Jugoslav Relief.
Na shodu, dne 26. junija se je sklenilo, da se bo ves nabrani denar, nabran po Pueblo Jugoslav Relief, porabil izključeno za prizadete Jugoslovane puebelskega okraja, kateri so bili prizadeti ob povodnji. Pueblo Jugoslav Relief prosi vse
Rev. P. Ben. Snoj, nabrano v
New Yorku ................
Frank Tušar, Irwin, Pa..............10.00
Srbsko Podporno Društvo "Pri-
lecevic" št. 61., Duquesne, Pa.	10.00
Anthony Lučas, Calumet, Mich.	5.00
Matt Modic, Rabah, Colo. --------5.00
Momehilovich Brothers, St.
Louis, Mo' ....................................25.00
Frank Rozinger, Sartel, Minn...	11.00
"Prijatelj", Milwaukee, Wis. ...	I.OO
IME KATOLIŠKEGA DUHOVNIKA NA PUBLIČNI ŠOLI. ..
V	Richmond, Va., bodo te dni dokončali novo publično šolo, katera bode nosila na pročelju ime Fa-thra J. B. Tabba, katoliškega duhovnika. To bode nekaj značilnega: Publična, brezverska šola z imenom katoliškega duhovnika. To kaže kako raste vpliv katoliške duhovščine v Ameriki. Father Tabb je eden izmed najboljših modernih pesnikov v angleščini. Bil je skoraj popolnoma slep. V svojih dolgih slepih urah, pa je skladal pesmi. — Bil je rojen bi izu Richmonda. Ko je izbruhnila državljanska vojska, je Father Tabb ustopil v vojaško službo v Zvezni mornarici in je služil tam dokler ni bil vjet leta 1864. Tu je izgubil vid skoraj popolnoma. Zato se je posvetil glasbi m je poučeval glasbo v cerkvi Sv. Pavla v Baltimoru. Ma., kjer je zlagal svoje pesmi.
NAJPOPULARNEJŠA OSEBA V LAFAYETTE, IND.
V	La Fayette, Ind., je bil kontest ali tekma med raznimi meščani, katero je razpisal ondotni dnevnik La Fayette Evening Times za nabiranje novih naročnikov. Ta list je razpisal nagrado $1.200 za ono osebo. katera bi dobila največ glasov pri volitvi. Kedo je najpopularnejša oseba v mestu. In izvoljen je bil frančiškan Father Florijan Brie-de, kateremu je list izplačal obljubljeno svoto.
pitalistov. Kirkpatrick je bil upo-sljen kot forman za Burnwell Coal Co. in on je skupaj z uradniki to kompanije delal v tej smeri. "Mi smo sami ščuvali delavstvo k tem bojem, zato da bi dobili preki sod", je izpovedal. - "" — w "
Premogarji, ki se niso hoteli posluževati koinpanijske prodajalne, kjer bi kupovali, so bili zatoženi pred nadzorniki tovarne in za kazen so dobili slabja mesta v premogovniku, kjer so le malo mogli nakopati. To je izpovedal drugi premolar. V kompanijskih prodajalnah so bile cene vseh stvari veliko višje, kakor zunaj pri drugih prodajalcih. Zato se je delavstvo branilo kupovati tam, kjer bi moralo od svojih žuljev nazaj nositi nenasitnemu kapitalistu. Dokazalo se je, da je bila povprečna plača premogarja v Mingo okolici samo $2.00 plače na dan.
Te razmere so sramota Amerike in kriče po maščevanju in reformi. Tako ne sme iti! Zato je pa delavstvo odločeno, da bode izbojevalo svoj boj do konca.
DUHOVSKA EVHARISTIŠKA
ZVEZA ZDRUŽENIH DRŽAV.
Evharisti|ka Zveza bode zborovala 10. on 11. avgusta. Kakor znano, je predsednik te duhovske Ev-*>aristiške Lige novi clevelandski škof Sčhrembs. / Več kot tisoč duhovnikov častilcev Presvetega Zakramenta se _pričakuje na to konvencijo. Father Anton, frančiškan tode Imel prvo predavanje glede li-
_
eane rojake sirom Amerike, da ustanovijo svoje lokalne odbore (slične onim v Jolietu, III.), kateri naj pobirajo milo dare ter delujejo v sporazumu s Pueblo Jugoslav Relief.
Rojaki, pomagajte svojim rojakom trpinom, ker le od Vaš smo odvisni!
Akoravno je minulo že 4 tedne od strašne katastrofe, žalibog še do danes nismo slišali nobene besede od zastopnikov Jugoslavije (aH tako-imenovane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev). Morebiti je slavna srbska gospoda v Washingtonu pozabila, da živijo v Pueblo Jugoslovani, kateri so svoječasno poslali marsikateri tisočak ter z veliko vnemo delovali za ujedinjenje svobod-ne Jugoslavije.	- -
Kje ste, vi zastopniki našega naroda sedaj? Ali ne boste porabili sedaj svojega apela, ko vaš narod rabi pomoči? Torej kje ste?
Pueblo Jugoslav Relief prosi vsa društva in posameznike, da v slučaju ako ne zaupajo Pueblo Jugoslav Relief, pošljejo svoje morebitne doneske naravnost na glavni odbor svojih organizacij.	^
Pueblo Jugoslav Relief želi in prosi vse, da se vsi kar najbolj potrudimo ter čim več naberemo za reveže v Pueblo in okolici, in to čim hitreje mogoče.
Poročilo o dosedaj nabranem denarju in po kom je bil poslan ali nabran:
Narodna Hrvatska Zajednica,
v Pittsburgh^ Pa. ..........$2000.00
Hrvatska Zajednica, Chicago, 111. 2,000.00 Slovenic Pub. Co., New York.. 331.00 V. L. Chukovich, Denver, Colo. 100.00 R ev. John Perše nabral v Kansas City, Kan s...............
Rev. Anzelm Murn, nabrano v
Betleham, Pa...............
Vinko Vuk, predsednik H. H. Z.,
Pittsburgh, Pa............... 2- oq
Ignac Dolak in darovalci. Biva-
bik, Minn......................______
..............vega veselja na svetu.
+ MARQUETTE-JEVA ŽIVLJENSKA ZAVARO- +
VALNA DRUŽBA.
skrbi za Vaš dbm in Vašo družino v slučaju smrti. Hranilnica za cas nesreče. Izdaja edinole reRisti^ rane police onim, ki se dajo zavarovati	-
NIKJER BOLJ VARNO! - NIKJER BOLJŠE!
Možje in žene, tukaj imate ugodno priliko, da zavarujete sebe in svoje pr^d uboštvom in pred sirotišnico.
Pokličite nas ali pa nam pišite na naslov: 4464 Princeton Avenue.	CHICAGO, ILL.
+	LOUIS KOVIE, glavni zastopnik.
♦	PHONE: Yards 5101.
5.	Bodi točen. — Polovičarsko
delo bode prinašalo vedno samo polovičarske vspehe.
6.	Bodi poln amerikanskega duha ambicije. — Tako boš premagal
vse težave, katere bodeš srečal na potu k vspehu. Kedor nima tega duha, se bode vsake težave ustrašil in nikdar ničesar ne dosegel, kajti ničesar se ne doseže brez težav in brez bojev.	m
7.	Skrbi za svojo zunanjost. — Osebni nastop je za človeka ta, kar je za rožico vonj. Kolikor lepše diši, toliko raje jo imamo. Človek, ki ima lep, možat nastop, ki se zna ve-sto v vsaki družbi, ki je snažno oblečen, ki nosi na sebi znak reda in snage, bode dosegal velike vspehe česar koli se bode lo£il.
8.	Pomagaj drugim in vedno deli vse z drugimi. — Pravi vspeh in napredek v vsakem "byznisu" je v tem, da radi drugim pomagamo, posebno da damo radi tudi drugim priliko, da kaj store.
9- Bodi demokratičen. — Ako ne poznaš pravic svojega bližnjega, ni. kdar ne boš dober vodnik drugih, nikjer te ne bodo radi imeli in vsako «deIo se ti bo ponesrečilo. Pri-prostost in demokratizem sta dandanes velika stebra vspeha.
10. Skušaj vsako delo narediti kar najbolje mogoče! — Človek, ki stori, kar najbolje more, je storil vse. Človek, ki ne stori, kolikor najbolje more, ni storil nič!
ALI NE MORETE SPATI?
Neda se ugovarjati, da je v tako vrečem poletju, kakor nam ga vsa znamenja obljubujeo letošnje leto, zelo težko doseči, da se počutimo dobro. Telesna oslabelost, ki jo povzroči naporno delo, postane še veliko hujša vsled neznosne vročine. Yi ne morete spati. Pol noči bedite na postelji, zjutraj pa ste utrujeni in izmučeni. Toda kdor redno
Skupaj ....................$4,641.75
Pueblo, Colo., dne 28. junija 1921.
Za Pueblo Jugo-Slav Relief N. Badovinac, predsednik. Peter Culig, tajnik. Frank Grahek, blagajnik.
SRAMOTEN BOJ PROTI DELAVSTVU.
Pred senatnim preiskovalnim odsekom, ki je bil sestavljen od senata v Washingtonu, da preišče uzrolce nemirov v W. Va. so prišle na dan strašne stvari, ki so pokazale kako nesramnih sredstev so se posluževali lastniki premogovnikov proti delavstvu v premogovnem okrožju Mingo v \V. V. Priča Kirkpatrick iz Portsmoutha, O., je izpovedal stvari, ki dokazujejo, da so sami lastniki povzročili te boje zato, da bi dosegliv da bi vlada razglasila preki sod za te kraje, da bi tako s silo in s pomčojo vojaštva potisnili delavca v sužnost in odvisnost od ka-
AMERIŠKI SLOVENCI PODPL, RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE!
Severova zdravil j-vzdržujejo zdravje v družinah.
Beseda ženskam.
Nikar ne tehtajte svojega zdravja z zanemarjenjem tistih nerodnosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja
S
evera's
Regulator
(Severjev Regulator). Ta regulator je blažilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslabelosti in neredov. ki so jim podvržene ženske.
Cena $1.25.
Na prodaj po vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi svoje domen ve ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet,
244® Soutfe Lawn dale Ave., CHICAGO, ILL.	'
Phone: Lawn dale 350.

paži na svoje drobovje, tisti se o-gne veliko sitnostim, ki se jim drugi ne morejo ogniti. Zaradi tega
45 00
31.00
DESET ZAPOVEDI VSAKEGA VSPEHA.
1.	Delaj marljivo. — Marljivo delo je najbolji kapital, katerega si moreš nalagati.
2.	Vedno se uči. — Človek nikdar vsega ne zna. Od vsakega se lahko kaj naučiš. Vsaki dan imaš lahko kako Šolo za življenje. Čim več znaš, tem več veljaš. Vsako delo bode toliko bolj vspelo, kolikor bolj ga bodeš delal z razumom in inteligenco.
3-	Misli vedno na kaj novega! _
Nobena stvar ni popolna. Vedno se se kaj lahko zboljša in spopolni, da bode bolje, da bode šlo hitreje in da bode več prinašalo.
4-	Ljubi delo. — Kedor ljubi delo, najde v delu najslajšo zabavo. Kedor ne ljubi dela. zastonj išče pra-
(Dalje prihodnjič.)
sezite po Trinerjevem grenkem vinu, ki Vam bo prineslo zdravo spa., nje in bo ukrepiio Vas utrujeni organizem. Druga zdravila, ki so zelo uspešna ravno za poletje, so Tri-nerjev Antiputrin, zelo uspešno grg-ljalo za vsokoršno vnetje v grlu in izvrstno čistilo za rane, in Triner-jev I .miment, ki ozdravi lumbago in nevralgične muke kakor nobeno drugo sredstvo in ki je brezmejne vrednosti za utrujene noge. Kadar kupujete Trinerjevo grenko vino, po- . vete svojemu družistu oziroma le-' kamarju, da hočete edinole origi-nalno, pristno Trinerjevo grenko vi no! —
NAROČAJTE IH PRIPOROČAJ TE LIST "EDINOST" 1
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat pevsko društvo "Liri*, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gc-dina, 10S3 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Mat* Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jasič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, <$713 Edna Ave.
fevske va je so v torek, četrtek in soboto ob pol S ari zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli a v. Vida.
* + + * + * + + + * * *
+
4-+
+ + *

ALI GRESTE Y STARI KRAJ?
Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrežen v New Yorku? Vsakdo lahko pride t New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo že okradenih in ociganjenih, ker so potovali skozi tuj^ in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga.
POTNI LISTI.
Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s kako staro uradno listino. Pridite v New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno,' temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov j ze pnsl° 12 starega kraja z našim posredovanjem POŠILJANJE DENARJA.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, se vselej obrni-
nrJrVr50 Š	S°tOV° b°dete »dovoljni ' S
postrežbo. Mi ,mamo svoje direktne zveze s po-
sto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi za-Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Zakrajšek & češark
SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522
• »A* t
je


ft TA
razmere, kjer bi bilo enim zagotovljeno delo, drugim denar.
Stavka se je končala, brez zvišanja plač seveda; fcaj je bila tvorni-ca zadosti izgubila pri Mosterihu; a sprejeli so se zopet vsi delavci, tudi Brnot, kadar pride namreč opran in očiščen iz zapora; in še sto kron je podaril gospod Klepš najpotrebnejšim delavcem.
Novine so pisale, da si je priborilo delavstvo sijajno zmago nad krutim kapitalom, in se začele potem prepirati, katera stranka -da si{ je stekla največ zaslug za to zmago; vse pa so obžalovale, da je zahtevala stavka tri nedolžne žrtve; toda
ša takšnega konsumenta, kakršen je bil Kocjan, se mora žrtvovati eden' ali drugi domač producent, da reši; in drži hišo. To vedo prav dobro slovenske matere, ki znajo tako lepo združiti pobožnost s skrbjo za dom, da se večkrat ne pozna, kaj da pre-vaguje.
(Konec.)
Sestri sta odšli v Metino stanovanje, da se pripravita za odhod, Janez 'pa je stopil v svojo sobico, da preudari vso sitno zadevo. Z«, njim je prišla Draga.
"In ti mi tudi prigovarjaš, Draga?" je dejal Janez žalosten.
"Kaj hočem?" je dejala tiho in se obrnila proč.
"Ti ne veš, kako je meni hudo".
"Saj je meni tudi; in vendar moraš iti,, moraš iti", je dejala ona in pripovedovala, kako da mu strežejo po življenju razjarjeni delavci.
"In jaz nalašč in prav zaraditega ne grem", se je srdil Janez. "Naj mi le pridejo! Ali meniš, da se jih
brez žrtev ni boja, brez boja ne zmage ; zmaga se je dobila z združenimi silami, in pokazalo se je, kakšna moč da je v slogi; vsi delavci so se držali izborno; sebičnih stavkokaz-cev se ni dobilo, razen enega, ki naj si sam pripiše, da je dobil po grbi (priljubljena opisava) in da ga je izbacnilo zavedno delavstvo iz svo-
jaz kaj bojim?"
4'Jaz pa se bojim, Janez, za tebe in tako bojim, da te res prosim iz vsega srca, da se varuj in pojdi. Jaz ne preživim, če ne odideš ti, nobenega mirnega dne, v vednem strahu, da se ti ne bi kaj pripetilo. Zaradi mene, Janez, pojdi in reši se! M ene se usmili, če se nič ne smiliš sam sebi!"
"In vendar jaz ne morem iti, Draga, ne morem, ako ne greš ti z menoj. Oh, pojdi, Draga, kot moja žena in gospodinja na moj dom V*
Draga je malo zardela in premišljevala.
"Samo da te rešim", je dejala prijazno in mu stisnila roko, "iz samega usmiljenja".
^Za Arturjevim truplom se je bila odpeljala iz Javorja vsa Klepševa rodbina. Ravnatelj Adamič je dobil še zadnja navodila, da naj se prične zopet z delom in sprejme, če je treba, tudi Brnot. Z Mosterihom se je bilo namreč razmerje uredilo. Poštenjak je plačal 30 proc. svojih dolgov; 70 proc. je dobil popusta in s popustom vred stari ugled in stari kredit. Z drugimi livarnami pa se se vršila pogajanja, kako da bi se preprečila pogubna konkurenca. Podjetja naj bi postopala skupno v skupno korist; (določala vzajemno izdelovanje, prodajo, cene, delavske plače; tako bi dobila zveza v roke na eno plat delavce, na drugo ku-povalce. Proizvajalo bi se po najnižjih, prodajalo po najvišjih cenah ; v upravni svet bi se poklicali vplivni možje vseh strank. Saj ne pozna denar ne vere, ne narodnosti in pomiri hitro malenkostne pomisleke, kakršni razvnemajo strasti preprostega ljudstva. Pravo rodoljubje bi zaprlo s carinami meje, da ne bi. bilo sitne konkurence, ali kakor se glasi lepše, da ne bi šel denar iz de-j žele. Nastale bi lepe, patriarhalne1 -—_ I
DXTTSTVO IT TISA STXT. 21 X.1K.I
Uspešno delo je vir zadovoljno-sti; zato je bil Janez vesel in zadovoljen. Stari Kocjan pa je ostal nezadovoljen, načeloma, ker je ne-zadovoljnsot v mnogih ozirih dobra ; z njo skrbimo za izboljšanje in se branimo poslabšanja. Najza-dovoljnejši sami s seboj in tedaj tudi z vsemi drugimi pa sta bili Lojza in Franca, kakor da bi bilo res, da se lepše plačuje delo za bližnjika ko delor za sebe in za denar.
Društvo Sv. Cirila in lfetoda itcv x8 S. D. Z. v Clevelandu, O.
$5.00 nagrade
dobi, kdor preskrbi stanovanje s 3-mi ali 4-mi sobami. Stanovanje mora biti prilično z vsemi udobnosti-mi.. Pišite pod naslov "Stanovanje", 1849 W. 22nd St., ali pa pokličite Canal 98.
Farma naprodaj
v cvetoči willardski naselbini, dve milje od slovenske cerkve. Farme je že dobro obdelana in je v najboljšem stanu. Prodam s živino ali pa brez živine. — Farma meri 40 akrov, ima hišo, staja in hlev za prašiče. Katerega veseli na farme, naj piše pod naslov: "Farma'', 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko,
JV, cue.
Te besede so letele na Janeza, ki ga sicer niso imenovale novine, ker je bil brezpomembna oseba, a ga luido prijemale zaradi njegove' sebičnosti. Janez bi se bil zopet jezil, če bi jih bil bral.
V u rornici se je pričelo redno delo, enolično, duhomamno; nekateri delavci so nasvetovali, da naj bi se poslale zahvalne .diplome tistim, ki so pomagali, da je prenehala stavka ; večina je odklonila nasvet. Ta-nez pa se je vrnil s svojima sestrama vesel in pogumen na svoj dom.
"Ali ste prinesli kaj denarja?" je vprašal stari Kocjan, ki je sedel v kožuhu na čelešniku.
"Nič, oče", je rekel Janez; "ampak doma ga bomo dobili".
" Sem si precej mislil", je dejal mož razočaran in zadremal.
Janez se je lotil z vso vnemo starega dela v sladki zavesti, da ne dela samo zase, ampak še bolj za mlado gospodinjo, ki je pripravljala na Fužinah balo in oskrbovala dva groba. In delo se mu je spešilo, ker sta mu pomagali Lojza in Franca, ki sta za sebe samo molili, delali pa zanj in za hišo. Če živi namreč hi-
Telofom: Canal €319.
MATH KREMESEC
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okuano menice.
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22 nd St, near Hoyne Ave.,	Chicago, ni.
Tel.: Canal 4108
VssJri dan vreie meoo, kakor
tudi
- prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago.
1912 W. Z2nd SU,	III.
>
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. S2nd SU Cleveland, O. 4? ft fh	4*
t...
^slte Pozor!
1
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
1. M. KAPSA
(General Hardwe store)
2000 - 2004 Bin Island Ave Car. 20th St. CHICAGO, tt.T.
da se zavarujete za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerlcvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 Ea«t 6ist Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča;'nadzorniki Anton Strniša, Joa. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J M Seliš-kar.
Zastavonoša: John Jerman.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v meacu v šolski dvorani.
AMERICAN
Mi pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske, Dalmacije
in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J. P. ŠTEPINA. Capital & Surplus A. J. KRASA, predsednik;	$800.000.00	blagajnik.
;Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluje-m o naj krasne j še ženitovanj ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo- vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem we priporočam.
NemečeK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago,; 111
PHONE: CANAL 2534. f i
^"^V.V^vl rftefc:,•fmx-.Cf. 4
Po znižani ceni
dobite pri nas sedaj naj, boljše moške in fantovske obleke.
Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted".
Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35.oo, $40.00, $45.00 in $50.00.
Naša trgovina je od prta vsak torek, četrtek in soboto zvečer.
Pridite k nam in izberi, te si iz dobrih oblek naj boljšo obleko.
NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE.
JELINEK & MAJER
Corner Blue Island Ave. and 18th Street.
DELO IN DENAR.
Spini dr- Fr. Dete la. (Dalje.)
mmogr
Ima iT«j» .«<in« mesečno »ejo ma »rro nedelj« v meseca v Kstutvi tvoram, cor- St. Cleir Are. aad 6asd Str. N E.
UradmM za let« xpao>
Predsednik, Anton Grdina 1053 Eaat 62nd Street, tajnik, Joseph Rus« $517 Bonaa Are. N. E-; zastopoik, Ja»wh 0*rin 1*51 AWiswi Rd- W-; Drakr«a ulravmk Dr. J. M. Seliakar na 6127 St rUftr Avenue.
Nori čiaai te sprejemaj* ▼ drmiIvo i o-ga leta do 50-p leta itarosti ia e zavarujejo za peuirtaiao $xooo ju m fcfi 250*0» noše društvo plačuje |iM to-*«oake bol potpere-
N*ie društvo sprejme tudi otrok« v Ifladinalti oddelek od 1 do 1* lota afero-ime zavarujejo $100.00: Otroci po st eta starosti prestopijo k aktivnim >na in se zavarujejo od $350.00 do fit •lačevanje društvenih oso«, pri sojoh od :x vre d op. i* do 5 ure pop.
Novi člmai in člaoice morajo Wti pre-Za voe nadatiaa yij„„na M oWsl~