Pismo iz 
Selnika
Vaš časopis je objavil 23. 9. 1980 članek »Grobi molk Selničanov« novinarja Staneta Jesenovca. 11. novembra istega leta ste na to komentirano poročilo objavili odgovor, ki je bil anonimno podpisan z »Va-ščani zaselka Selnik«. Mislimo, da ne bi bilo objektiv-no, če bi za tem, ko je bil objavljen najprej objektivno zapisan prispevek, izvenela v javnosti le beseda ene od prizadetih strani (vaščani), polna neresnic. Da ne bi do tega prišlo, prosimo, da objavile o lej problematiki naslednja dejstva.
Pred poravnalnim svetom smo z Alojzem in Justi-nom Miheličem sklenili dogovor zato, da bi v vasi ohranili dobre sosedske odnose, klub temu, da smo precej popustili. Dobri sosedski odnosi so vladali na Selniku, dokler se ni pričela družina Juslina Miheliča (tajnika krajevne skupnosti) naperjati proti nam. Klub nasim žrtvam so Miheličevi izkoriščali dogovor sebi v prid ter ga vaščanom razlagali prikrojeno. Vse smo poskušali, da bi dogovor zaživei, vendar so Miheličevi še vedno ubiralf svojo pot. Zato smo bili prisiljeni iskati pomoi na sodišiu.
Pisci v odgovoru navajajo, da je Rado Stevanovii grozil sosedu z železnim drogom, ko je ta ugovarjal na pravilnost meje. Ta trditev je popolnoma izmišljena, saj je sosed (Justin Mihelii) človek, ki v nobenem primeru ne bi dovulil, glede uveljavljanje meje tujo samovoljo, v nasprotnem primeru, pa bi prav gotovo sprožil postopek pred sodiščem. Ker tega ni storij, je le potrditev, da je izjava popolnoma izmišljena.
Absurdna. žaljiva in neresniina je tudi trdilev vašLa-nov zaselka Selnik, da naj bi Rado Stevanovič grozil z orožjem. To je preverila tudi UNZ ter ugotovila, da lega ni nikdar storil in zato ni razloga, da bi mu orožje odvzeli.
Tudi s svojim prostovoljnim delom pri izgradnji vaškega vodovoda smo želeli prispevati k boljsemu življenju Selničanov in dobrim sosedskim razmerjem. Žal pa smo bili hudo razočarani, ko smo kljub mnogim prostovoljnim delovnim uram vseh članov naše druži-ne, dočakali odklop naše vodovodne cevi pri gospodar-skem poslopju (kozolcu).
Tudi to nepošteno dejanje je bilo sad težnje, da bi nas izloiili iz vasi. Žal smo morali to zadevo reševati na sodišču, ki je določilo, da mora storilec priklopiti cev nazaj na vodovod in plačati stroSke.
Naj navedemo ie nekaj dejanj, ki bodo bralca pre-pričala v neresničnost navedb »Vaščanov zaselka Sel-nik«. Ti nam hočejo zagreniti bivanje v vasi z nalaga-njem odpadkov pod okna stanovanjske hiše, z zapira-njem poti, poškodovanjem vrtne ograje, zarezovanjem
mladih drevesc, razbijanjem steklenic na hišnem pra-gu, poškodbami avta, ogrožanje z avtom pred hišo, itn.
Poleg takih nagajanj, pa sta se Alojz in Anton Mihelič spozabila celo toliko, da sta Rada Stevanoviča napadla fizično in ga tako hudo ranila, da so mu morali nuditi pomoL v bolnici.
Zelopogosti pa sožal »pozdravi« Radu Stevanoviču, ki prav gotovo mejijo na pojave šovinizma. Ker doma-čini poznajo te besede, ki ne prenesejo javne objave, naj v prihodnje pomislijo, da smo se borili za domovi-no bratstva in enotnosti.
Da krajevna skupnost ni pripravljena sodelovati pri izboljianju položaja kaže tudi postopek za priznanje statusa kmeta. Izvršni svet KS Golo - Zapotok je našo vlogo »odložil za nedoločen čas v dokončno odloči-tev«! In to med drugim iz razloga, ker »še sam ni dovolj seznanjen, pod kakšnimi pogoji lahko prizna status kmeta« - v primeru drugih prosilcev pa je te pogoje očitno dovolj poznal, da jim je lahko ugodil.
Vse to pofetje, ki mu ni konca, kaže. da se nekateri v tem zaselku ne uslavijo prav pred nobenim, še tako nezakonitim sredstvom za dosego svojega cilja. To je le nekaj primerov nesosedskega ravnanja »Vaščanov za-selka Selnik«. Kljub pozivom naše družine, da bi polo-žaj popravili, pa ie vedno doživljamo najrazličnejše pritiske, s katerimi nam grenijo bivanje v ženini rojstni vasi ter na naši skrbno obdelani zemlji.
Družina Stevanovič
Z objavo tega pisma družine Stevanovič zaključuje-mo polemične zapise o vse prej kot dobrih sosedskih odnosih v tej vasici pod Krimom.