Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 10 (655) - Trst - 8. maja 1964	40 liri
glasilo KRI za slovensko narodno manjšin
Slovena) pomnite:
san uri it zagitniia
SLOVENCI !
V	nedeljo bomo šli na volišča. Volili bomo prvi deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Te volitve bodo v resnici rojstni dan naše avtonomne dežele s posebnim statutom. Zato imajo te vo-iitve še poseben pomen.
V	predvolilni kampanji, ki se danes zaključuje, smo imeli možnost proučiti programe raznih strank in političnih skupin in slišati govore številnih voditeljev strank in skupin. Kot pred prejšnjimi upravnimi in parlamentarnimi volitvami so tudi tokrat deževale več ali manj vabljive obljube.
Razne stranke so se tudi tokrat spomnile na Slovence. Demokristjani so prišli na dan z besedami iz enciklike pokojnega Papeža Janeza XXIII. Besedi "Pacem in terris» sta bili namenjeni predvsem Slovencem, kljub tnniu, da v svojem programu nemokristjani nimajo prav nič konkretnega in mi smo gotovi, ba bodo še dalje v bistvu vomii staro politiko, asimiliranja Slovencev. Slovencev so se spomnili tudi indipendentisti, čeravno so jim slovenski problemi devetindevetdeseta briga. Slovenske skupine, ki se zbirajo okoli «lipe» so tudi tokrat rotile Slovence, naj ne volijo za kandidate KPI, ker je komunistična stranka, po njihovem, neslovenska stranka itd. Po njihovi logiki samo »lipa» lahko učinkovito brani koristi Slovencev. Komunisti, tako so namreč trdili li-Parski agitatorji, tudi zato ne morejo ščititi interesov Sloven-cev, ker so... opozicijska stranka. žal, so tudi socialistični to-yariši (PSI) uporabljali to geslo 'n med drugim zatrjevali da se ie> odkar so tudi oni zastopani ^ vladi, že marsikaj spremem-lo’ ter da so oni dosegli, da Je prišlo do novega zadržanja tuade in vladnih strank tudi do slovenske manjšine. Toda mi, ki živimo tu in takorekoč na last-111 koži čutimo vsakodnevno do-?aJanje, nismo doslej prav nik-|^r zapazili tistega novega, nas-Pnotno, prav pod vlado levega filtra, v kateri so zastopani tu-o^fnciaksti, so se Slovencem do-fc ude celo hude krivice. Prepo-
ved ustanovitve slovenskega o- ! troške vrtca v Sesljanu je n. pr. eden izmed zelo občutljivih dokazov. Govori se tudi o nadaljnjem spreminjanju etničnega značaja devinsko-nabrežinske občine, na škodo Slovencev, seveda, in doslej nismo imeli še prilike slišati besede proti temu s strani socialističnih tovarišev.
Borba komunistov za pravice Slovencev ni od danes. Od svojega nastanka dalje se je KPI dosledno držala načel interna-cionalizma. Nikoli ni stopila na kompromisna tla, nikoli ni niti za trenutek odstopila od svojih načel. In tega se zaveda tudi ve-
Več tisoč ljudi se je v nedeljo popoldne zbralo v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer je naša partija priredila ljudsko veselico združeno z velikim volilnim zborovanjem. Openski in drugi tovariši, ki so jim pomagali, so.nam pripravili zelo lepo veselico, ki nam bo ostala dolgo časa v spominu. «Veseli rudarji» iz Idrije so poskrbeli za plesno zabavo, pevska zbora iz Križa in Repna sta nam zapela vrsto letih narodnih in partizanskih pesmi, godba iz Padrič - Gropade pa nam je zaigrala več revolucionarnih in drugih koračnic. Kulturni in zabavni program sta popolnoma zadovoljila veliko množico, ki se je na dvorišču Prosvetnega doma trla pozno v noč. Seveda ni na zabavi manjkalo dobre jedače in pijače, da so se plesalci in ostali lahko okrepčali, ko jim je bila volja.
Okrog 17. ure se je začelo volil-
lika večina naših rojakov. Zato moč komunistične partije iz leta v leto narašča in se jači tudi med Slovenci. Tudi tokrat se je KPI predstavila z jasnim programom. Tudi tokrat nastopajo na njenih listah Slovenci. In KPI je zagotovila, da bosta dva izmed njih — dr. Karlo šiško-vič na Tržaškem in Jože Jarc na Goriškem — gotovo izvoljena. Lahko pa se zgodi, da bodo izvoljeni še drugi slovenski kandidati, kar je seveda v prvi vrsti odvisno od slovenskih volivcev. Zato, Slovenci, oddajte svoj glas KPI.
no zborovanje. Odgovorni urednik «Dela» tov. Kapelj je napovedal, da bosta govorila naš slovenski kandidat za deželni svet tov. Karel šiškovič in član tajništva CK-KPI poslanec Giancarlo Pajetta. Takoj ob napovedi je med množico. nastala popolna tišina. Vsi so se pripravili, da pozorno sledijo besedam napovedanih govornikov.
Prvi je govoril tov. šiškovič. O-menil je veliko važnost nedeljskih deželnih volitev tudi za slovensko manjšino, ker bodo z deželno ureditvijo vsi Slovenci v Italiji končno združeni pod eno samo uprav-no-politično streho in jim ne bo mogel več nihče oporekati narodnostnih pravic ter jih deliti na razna področja. Z deželno upravo, se bodo lahko vsa slovenska vprašanja začela reševati v deželnem merilu.
Tovariš šiškovič je ostro obsodil dosedanjo vladno politiko do Slo-
Deseti maj, dan izvolitve prvega zbora avtonomne dežele Julijska kraj ina-Furlani j a je pred nami. Za slovensko stvar je ta datum izrednega pomena. Devetnajst let po vojni, čeprav pozno, se ustanavlja enota, ki je bila predvidena s posebno avtonomijo zaradi obstoja slovenske narodne skupnosti. To pa pomeni, da bodo Slovenci vendarle živeli pod isto streho in da se bodo lahko njihova vprašanja začela reševati v krajevnem okviru.
Postavlja pa se vprašanje vloge Slovencev v deželi.
Ali bodo imeli kaj besede ali pa bodo potisnjeni v stran, ne da bi mogli soodločati pri urejevanju vseh razmer, še posebej svojih koristi in pravic do nemotenega razvoja in vsestranske enakosti?
To je za Slovence bistvo volilne kampanje, ne da bi zmanjšali pomen ostalih problemov. Tu tiči tudi bistvo politike, ki se bo vodila v deželi.
Slovenci pač ne moremo mimo dejstva, da nam je dosedanja vladna večina s krščanskimi demokrati na čelu stalno odrekala spoštovanje in uveljavitev ustavnih členov o enakosti državljanov, in nam onemogočila, da b; uživali vsaj pravice, ki jih imata manjšini na Južno Tirolskem in v Aosti. Ne smemo mimo dejstva, da nas ista vladna večina smatra za črtane iz seznama živih v Furlanski Sloveniji. Da bi pa bila mera polna, nam še danes voditelji Krščanske demokracije grozijo s tem, da dežela ni kompetentna za reševanje naših vpra sanj.
Tudi vlada levega centra, v kateri so socialistični tovariši, nam
vencev, ki jim je vedno zanikala najosnovnejše narodnostne pravice. Ta politika se je v vseh doseda njih povojnih letih istovetila s politiko Krščanske demokracije tako v državnem kot tudi v krajevnem merilu. In sedaj prav ti gospodje, je. dejal tov. šiškovič, si nesramno prizadevajo, da bi dobili tudi slovenske glasove, ki naj bi jim pomagali še nadalje tlačiti slovensko prebivalstvo. Ostro, toda objektivno, je tov. šiškovič obsodil neiskrenost tovarišev socialistov do rešitve slovenskih vprašanj. Tako je o menil, da so v svojem deželnem volilnem programu (ki je bil objavljen v strankinem glasilu «Avanti». Op. ured ..) Popolnoma prezrli obstoj Slovencev v deželi, po drugi strani pa se po slovenskih vaseh hvalijo, da so edini, ki so «kaj konkretnega storili za Slovence».
Komunistična partija, je dejal tov. šiškovič, pa pravi danes, kot je to zagovarjala od svoje ustanovitve, da morajo imeti Slovenci v novi deželi pravo mesto, ki jim po vseh pravicah pripada. Zato se bo Komunistična partija tako v de želnem svetu kot tudi drugod z (Nadaljevanje na 2. strani)
RADIJSKI GOVOR NAŠEGA KANDIDATA DR. KARLA ŠIŠKOVICA. TA GOVOR JE ODDAJAL RADIO TRST «A» V TOREK.
hi prinesla nič novega. Namesto da bi bili tudi v tem primeru socialistični tovariši protiutež nacionalistični in konservativni politiki, nismo od njih slišali ene same kritike proti krščanskim de mokratom po načelnem vprašanju ureditve odnosov do slovenske skupnosti. V svojem volilnem programu pa so celo pozabili na naš obstoj in rajši usmerjajo svoje izpade proti komunistom.
Tudi stališče liste «Slovenske skupnosti» nas ne zadovoljuje. Zagrešila je usodno napako, ko ni predložila svoje liste v Furlanski Sloveniji in dejansko pozvala tamkajšnje rojake, naj glasujejo za Krščansko demokracijo, kar pomeni neposredno podpirati politiko raznarodovanja.
V nasprotju z vsemi ostalimi strankami pravimo, da morajo imeti Slovenci v deželi, ki bo nastala desetega maja, tudi z našim glasom, vlogo, ki jim pripada. Ne smemo misliti, da smo nekaj manj kot ostali, čeprav so nam skušali uradni krogi vcepiti miselnost, da smo drugorazredna kategorija ljudi. Če nimamo Danteja, Petrarche, Michelangela, i-mamo Trubarja, Vodnika, Prešerna, Cankarja in Župančiča. Že pred petdesetimi leti smo odpravili analfabetizem. S svojo partizansko borbo smo postali narod med velikimi narodi. Zato vstopamo v deželo z zahtevo po enakopravnosti, priznanju naše ga jezika, naše kulture, naših gospodarskih potreb in tradicij.
Kako pa bomo to dosegli?
Gotovo ne s tem, da bi glasovali za tiste stranke, ki nam nič ne jamčijo, saj niti Slovenska skupnost nam ne more zagotoviti zaradi svoje napake v Furlanski Sloveniji izvolitve enega svetovalca, socialistični tovariši pa zaradi vladnih kombinacij na nas pozabljajo.
Glasovati moramo torej za e-dino silo, ki ne samo zaradi svoje preteklosti, marveč zaradi svoje sedanje politike nam uradno zagotavlja izvolitev najmanj dveh Slovencev. Ta sila je Komunistična partija, ki je lani po štiridesetih letih poslala v parlament Slovenko, in se bije, da dobijo Slovenci tudi v deželi svoje narodno predstavništvo.
Kako pa bomo uresničili to pravično zahtevo?
S tem da koncentriramo slovenske glasove na listo Komunistične partije. Zavedati se moramo, da nobena druga stranka nam ne pravi, da sta dva Slovenca zagotovljena in da večje število glasov lahko privede do izvolitve večjega števila Slovencev.
Zato zavedajmo se, da je tudi danes vsaka razpršitev slovenskih glasov škodljiva za slovensko stvar. Koncentriranje glasov za Komunistično partijo pa lah ko samo koristi slovenskim interesom in D''množi naše narodno predstavništvo v deželnem zboru.
Zato, v svojem interesu, v interesu razvoja in enakopravnosti slovenske skupnosti v Italiji oddajmo desetega maja svoj gias Komunistični partiji.
MARIJA BERNETIČ
ooooooooooooooooooooooooooooooomoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Pajetta: 158 poslancev KPI brani pravice Slovencev
Veliko volilno zborovanje komunistov, združeno z ljudsko veselico, v Prosvetnem domu na Opčinah
2 • DELO
— 8.-5-1964
Volilno zborovanje KP1 v Prosvetnem domu
na Opčinah
(Nadaljevanje s 1. strani) vso silo borila in zahtevala enakopravnost slovenskega prebivalstva z italijanskim na vseh področjih javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Zaradi tega bo Komunistična Partija gotovo poslala v deželni svet najmanj dva Slovenca, medtem ko ni gotovo, ali bodo socialisti sploh izvolili kakega slovenskega svetovalca; še manj možnosti za neposredno izvolitev svojega predstavnika pa ima Slovenska lista.
Zato, je poudaril tov. šiškovič, naj slovenski volivci oddajo Komunistični partiji čimveč glasov, da bo poslala v deželni svet čimveč slovenskih predstavnikov.
Poslanec Pajetta, ki je dopoldne govoril tudi na velikem volilnem zborovanju v Miljah, je pozdravil Slovence v imenu vodstva in vseh članov KPI ter dejal, da je popolnoma prav, da imajo Slovenci svoje predstavniké v deželnem svetu, kot je tudi pravično, da imajo svojega predstavnika v poslanski zbornici. Mi smo ponosni, je dejal Pajetta, da je bila izvoljena na naši kandidatni listi slovenska poslanka Marija Bernetič. Želimo pa, da je vsem jasno, je poudaril tov. Pajetta, da so predstavniki in zagovorniki slovenskih pravic, branitelji slovenske manjšine in poborni-ki bratskega sožitja ter iskrenega sodelovanja vsi komunistični poslanci, senatorji in svetovalci. «Vi, slovenski tovariši, imate v Rimu eno poslanko, ki govori vaš jezik; hkrati pa imate tudi 158 poslancev, ki branijo vaše pravice», je poudaril tov. Pajetta.
Nadalje je Pajetta govoril o politiki Krščanske demokracije in njenih dolgoletnih ter sedanjih sopotnikov. Danes bi hotela KD, je dejal govornik, da bi delavci in srednji sloj nosili na svojih ramenih vse posledice gospodarske krize. Mi komunisti pa zahtevamo za deželo 400 milijard lir za deset let. Rim nam odgovarja, da ni denarja niti za državno industrijo. Hkrati pa Krščanska demokracija in njeni sopotniki zavračajo vsako resno reforma struktur in izdelavo demokratičnega gospodarskega načrta. Tudi socialisti sprejemajo konzervativno gospodarsko politiko in zahtevajo od delavcev, naj se žrtvujejo v imenu «obrambe lire». Nato je Pajetta naštel vrsto velikih škandalov v raznih ministrstvih, kjer je šlo po zlu na milijarde in milijarde lir, ter poudaril, da socialisti zagovarjajo politiko levega centra, češ da danes ni druge po-
ooooooooooooooooooooooooono
Za spomenik partizanskim borcem na Proseku
V počastitev spomina pokojnega aktivista Alojza Badalič - Aleksija, aretiranega v Saležu leta 1944 in umrlega v nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau 1. 1945, darujejo bivši člani okrajne gospodarske komisije za Komen: Zdravko iz Šempolaja, Zvonko iz Temnice in Andrej iz Kostanjevice, 4.500 lir za spomenik padlim borcem na Proseku.
Odbor za postavitev spomenika na Proseku se darovalcem naj lepše zahvaljuje.
ti, s čimer zanikajo možnost bolj napredne rešitve in s tem upravičujejo sedanjo klerikalno nasilstvo.
Zborovanje je zaključila poslanka Bernetičeva, ki je ponovno pozvala vse slovenske volivce, naj glasujejo za kandidate KPI, da bo imela Komunistična partija v deželnem svetu čimvečje število svetovalcev in s tem lahko še bolj učinkovito branila slovenske pravice.
Poslanec Pajetta na volilnem zborovanju KPI v Prosvetnem domu
na Opčinah
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
GORICA :
Slovenci, odrecite glas
Krščanski demokraciji in njenim odkritim ali prikritim zaveznikom!
Volilna kampanja v goriški pokrajini je osvetlila številna protislovja v vrstah političnih strank in skupin, ki delujejo med Slovenci ali se vsaj spomnejo na Slovence ob priliki volitev.
Krščanska demokracija je v zadnjem letu uporabljala povsem nov «jezik» o Slovencih in njihovih problemih. Senator Vallau-ri je n. pr. vprašal ministra za vzgojo nekatera pojasnila glede slovenskih šol, slovenski zbori so sodelovali na pevskem natečaju v Gorici, revija «Iniziativa Ison-tina» je zapisala, da je Krščanska demokracija pripravljena začeti novo politiko o obmejnih problemih in o problemih slovenske manjšine itd. Tudi novi goriški župan je dal nekaj izjav, ki se tičejo slovenske manjšine, Te izjave se razlikujejo od tistih, ki smo jih bili navajeni v
preteklosti. Toda vse to še ni dovolj.
Zadnje tedne smo še enkrat bili priča strumentalizmu Kr ščanske demokracije. Vladna stranka ni imela niti toliko poguma, da bi bila kandidirala na svoji listi vsaj enega Slovenca in ni (doslej) objavila niti enega letaka v slovenskem jeziku. S tem je demokristjanska stranka dala razumeti, da je prepustila politično penetracijo med Slovenci dr. Sfiligojevi skupini.
Tiste slovenske rojake, ki so, zlasti v zadnjem času, upali, da se je v vrstah demokristjanskega vodstva na Goriškem kaj spremenilo in da bo ta stranka v bo doče vodila drugačno politiko do Slovencev, je še posebno razočaral govor, ki ga je imel demo-kristjanski nacionalni tajnik Rumor v Gorici. Ta je namreč iz-
Zahvala
Tovarišica Ivanka Rupnik se toplo zahvaljuje vsem, ki so ji stali ob strani v težkih urad za časa bolezni in ob smrti pokojnega soproga Tomaža. Posebno se zahvaljuje tovarišem s Opčin iz Kon-konela.
[	0(X >Ol IOO. >OOOOl H lOOOOOOOOOOOOOO
Za naše kmete
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo sporoča, da nadaljuje s svojo dejavnostjo posvetovalni urad za rastlinske bolezni, ki jih povzročajo glivične bolezni in živalski škodljivci, ustanovljen preteklo zimo z dogovorom z opazovališčem za rastlinske bolezni.
Urad deluje pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, ulica Ghega 6, soba 2, vsak ponedeljek in soboto v dopoldanskih urah.
Za vsa pojasnila se zainteresiran-ci lahko obrnejo na telefonski številki 38-6-73 ali 23-9-27.
PRVI MAJ so tudi letos slovesno proslavljali tako v Trstu kot v drugih krajih dežele. V dopoldanskih urah so bile tradicionalne delavske povorke in zborovanja, na katerih so govorili voditelji sindikalnih organizacij, popoldne pa so bile številne ljudske veselice. V Trstu je bilo glavno zborovanje na trgu rerugino, Kjer so govorni :
tajnik vsedržavne CGIL Scheda, član pokrajinskega sindikata pekovske stroke Dolfi Wilhelm (ki je govoril v slovenščini) in tajnik tržaške Nove delavske zbornice Gerii. Manifestacije v Trstu so se udeležili tudi predstavniki sindikatov iz Kopra. Prvomajski shodi so bili tudi v Miljah, Križu in Nabrežini, v Tržiču in v Gorici.
rečno podčrtal, da demokristjanska stranka ne bo v ničemer spremenila svoje politike in da dokler bo večinska stranka, ne bo v deželi odpravljene vojaške služnosti Rumor je jasno povedal, da bodo ostale nespremenjene vojaške naprave, ki so naperjene proti socialističnim deželam in da bo Gorica igrala vlogo nekakšnega italijanskega Berlina, da bo torej ostala nekakšna «atrakcija» tudi za jugoslovanske narode....
Zato naj Slovenci odrečejo glas Krščanski demokraciji, njenim zaveznikom in tistim, ki jo kakor koli in četudi samo od ča sa do časa podpirajo.
Žal, moramo pripomniti, da tudi tovariši socialisti stopajo na demokristjanska barko. Slišali smo tudi nekatere slovenske socialistične voditelje poudarjati, da se bo tudi v deželi Furlanija-lulijska krajina moral ustanoviti tak levi center kot je v Rimu. Isto so tovariši socialisti zapisal’ tudi na letake, ki so jih trosih v goriški pokrajini.
Mi načelno ne nasprotujemo neposredni udeležbi PSI v de zelni vladi, toda tovarišem socialistom pravimo, naj vprašajo volivce: ali naj se na osnovi programa, ki ga je v Gorici obrazložil demokristjanski tajnik Rumor, ustvari levi center v deže li? Ali naj se deželni levi centa ustvari na podlagi perspektiv, po katerih naj bo Gorica «privlačna točka» za jugoslovanske narode in naj bo dežela še nadalje pod ročje vojaških služnosti, naper lenih i proti Jugoslaviji i proti ostalim socialističnim deželam? Ali naj se levi center v deželi snuje na temelju politiki: diskri minaci] proti Slovencem'*
če socialistični tovariši misii-jo na tak levi center, ki ne bi upošteval vsega tega, petem moramo že sedaj poudariti, da se mi komunisti s takim levim centrom nikakor ne strinjamo. In nrav zato se čutimo poklicane, la opozorimo državljane slovenskega jezika na veliko nevernost, da jih opozorimo tudi na dejstvo, da je g'as na volitvah za deželni svet lahko glas tako za gospodarski preporod dežele kot za uresničitev pravičnih pričakovanj in zahtev Slovencev. Zato pa je važno in nujno, da trezno presodijo komu naj dajo svoj glas.
L C.
Dva prerana grobova
Ricciotti Santalesa
V nčdeljo je umrl za srčno kapjo tov. Ricciotti Santalesa, sekretar sekcije KPI v Miljah. Malo pred svojo smrtjo je še predsedoval volilnemu shodu tov. G. C. Pajet-te. Vest o njegovi nenadni in nepričakovani smrti se je takoj razširila, ker je bil pokojnik zelo znan kot delavski voditelj in borec proti fašizmu.
Tov. Santalesa se je rodil v Miljah pred petdesetimi leti in je bil tudi v svojih mladih letih v vrstah protifašističnih borcev. Po premirju med zavezniki in Italijo septembra 1943 se je javil v partizanske formacije in je bil vključen v italijansko enoto jugoslovanskih prekomorskih brigad, s katerimi se je boril do zloma naci-
fašizma in se tako udeležil bojev za osvoboditev Dalmacije, Bosne in zahodne Hrvatske. Po osvoboditvi je postal eden izmed vidnih voditeljev miljske organizacije KP. Leta Ì949 je bil izvoljen za svetovalca v Miljah, kasneje pa je postal vodja komunistične svetovalske skupine. Vsa leta po vojni je bil član osrednjega vodstva federacije KPI v Trstu in je bil na zadnjem kongresu izvoljen za podpredsednika federalne kontrolne komisije.
Pogreba, ki ie bi) . v ponedeliek popoldne, se je udeležila ogromna množica ljudi. Udeležili so se ga tudi okoliški župani, predstavniki KPI in drugih levičarskih strank kakor tudi svetovalci miljske občine vseh struj. Pogreb je bil na občinske stroške. Od pokojnika se je na grobu poslovil v imenu KPI sen. Vidah.
Naš list izreka njegovi ženi Ro-mildi in njegovima dvema otrokoma ter vsem sorodnikom najgloblje sožalje za težko izgubo.
Franc Pertot-Karleto
V	nedeljo je nenadoma preminul v tržaški bolnišnici, kamor so ga nujno prepeljali zaradi' slabosti, tov. Franc Pertot - Karleto iz Barkovelj. Tudi njega je zadela
rena kap. Vest o njegovi smrti so Barkovljani sprejeli z veliko žalostjo, saj je bil v rodnem kraju zelo dobro znan kot požrtvovalen in vztrajen borec za delavske in narodne pravice. Dolga leta je bil voditelj _ barkovljanske sekcije KP «Matjašič». Na splošno so ga imeli vsi ljudje zelo radi zaradi odkritosrčnosti, iskrenosti in skromnosti njegovega značaja.
V	torek popoldne so bili njegovi posmrtni ostanki prepeljani na barkovljansko pokopališče. Od njega se je poslovilo veliko število ljudi ne samo iz Barkovelj, marveč tudi iz drugih krajev. Na njegovem grobu sta spregovorila v imenu federacije KPI posl. Marija Bernetič in tov. Arturo Calabria.
Njegovim svojcem naj gre naše iskreno in tovariško sožalje.
8.-5-1964
-DELO • 3
Radostno in z veselim presenečenjem je sprejela svetovna javnost sinhronizirana sporočila iz Moskve, Washingtona in Londona, da nameravajo vodilne jedrske sile zmanjšati proizvodnjo fisijskih snovi. Kaj so fisij-ske snovi, je danes znano vsakemu tretješolcu: to so surovine za proizvodnjo jedrskih bomb. Dogovor o zmanjšanju proizvodnje teh surovin je torej novo znamenje popuščanja mednarodne napetosti in korak naprej k utrditvi svetovnega miru. Zdaj bo na razpolago manj sredstev za proizvodnjo jedrskega orožja, moč razvezanih atomov bo v večji meri namenjena ciljem, ki služijo ohranitvi človeštva in njegovi pogubi.
Sovjetsko sporočilo je najbolj Konkretno : takoj bodo ustavili gradnjo dveh reaktorjev, ki naj . 1 Proizvajala plutonij, občutno °do zmanjšali nroizvodnjo ura-235, precej že obstoječih jedrskih surovin pa bodo uporab-Ddi v kmetijstvu, industriji, "Zdravstvu ter se z njihovo pomočjo lotili celo destiliranja morske vode. Ameriški predsed-mk, Johnson je postregel z navidez preciznimi, vendar pa dovolj nedoločnimi podatki : v ZDA kodo za 20 odstotkov zmanjšali Proizvodnjo plutonija, za 40 odstotkov pa proizvodnjo izotopov 7~ koliko je to, bi lahko seveda izračunali šele, če bi vedeli, koliko teh surovin proizvajajo zdaj.
Poudariti je treba, da novi dogovor med velikimi silami ne Pomeni konkretnega ukrepa v lazorožitvenih prizadevanjih. Tak 'krep bi bil na primer uničenje veki uskladiščenih bomb ali ce-0, medcelinske raketne pro-|e ‘ de nasajenih atomskih izstrelkov. Kljub temu pa je ta dogovor izredno pomemben dogodek v tako imenovanem pripravljalnem procesu. Jasno je, da je treba ustvariti primerno vzdušje v mednarodnih odnosih, Preden se bodo velike sile lahko mile pravih razorožitvenih ukrepov. Okrepiti se mora medsebojno zaupanje, preden bodo za-CeH odlagati orožje. K primer-nemu vzdušju in medsebojnemu
GLASBENA MATICA - TRST
V soboto 9. maja bo v Avditoriju v Trstu KONCERT SOLISTOV GLASBENE ŠOLE IZ DUBROVNIKA Pričetek ob 21. uri Vstopnice bodo v prodaji v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni v Avdtoriju.
zaupanju pa prispevajo prav dogovori, o kakršnem smo pred kratkim zvedeli. Mednarodni položaj se je s tem zboljšal, napetost se je še bolj sprostila, problemi, ki so bili še pred kratkim nerešljivi, so nenadoma postali lažji. In tako bo nekega dne morda napočil trenutek, ko bo lahko rešljiv tudi razorožit-veni problem.
Moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, sklenjen pred desetimi meseci, je bil korak k popuščanju napetosti; ker je bil prvi, mu prisojamo zgodovinski pomen. Upajmo, da bodo prvemu in «drugemu» moskovskemu sporazumu kmalu sledili še nadaljnji, učinkovitejši.
Komunikacijska sredstva v svetu
«Courier», mesečnik Svetovne organizacije za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) objavlja podatke o razširjenosti komuni-
kacijskih sredstev po svetu. Iz teh poročil je med drugim razvidno, da osmina človeštva vsaj enkrat na teden pojde v kino. Tisk, radio in film so se znatno uveljavili v razvijajočih se deželah. Vsepovsod po svetu se širi televizija, ki je bila še leta 1953 tako rekoč neznana v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Precej se je povečalo tudi število časopisnih agencij. Množična komunikacijska sredstva se bolj in bolj uveljavljajo v prosvetni dejavnosti tako v industrijsko razvitih kot nezadostno razvitih deželah.
Po podatkih, ki se nanašajo na zadnjih deset let, so se vsa množična komunikacijska sredstva, razen dnevnega tiska, razvijala v tem obdobju hitreje, kot je naraščalo število prebivalstva, število radijskih sprejemnikov se je v svetovnem merilu zvišalo za 60 odst., število kinodvoran se je podvojilo, število televizijskih sprejemnikov pa je zdaj trikrat večje kot pred desetimi leti ; skupna naklada dnevnih časopisov pa se je zvišala samo za 20 odst.
SALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIOE-REVJIE-KINC
I	I
j ičuttuina i
M;- . - ^
rr^i
fi-tiì	m
Slovenski Kulturni dom v ulici Petronio v Trstu bo kmalu dokončan in uradna otvoritev je predvidena za jeseni. Kot je znano je to eden izmed kulturnih domov predvidenih , z londonskim sporazumom, ki je bil sklenjen leta 1954. Država je za gradnjo prispevala petsto milijonov lir. Ker se je gradnja, tudi zaradi nekaterih birokratskih ovir in zakasnitve celotnega izplačila že omenjene vsote, zelo zavlekla, bodo stroški mnogo večji. Kulturni dom je namenjen vsej slovenski narodni manjšini na Tržaškem
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooc
Dva Prva maja
Dva Prva maja sta mi v živem spominu.
Prvega sem doživel kot dijak v Gorici. Mladostna radoznalost me je gnala k vsem zborovanjem, na katera sem naletel, brez ozira na politično barvo. Tako sem se udeležil tudi shoda, ki je bil na prvi maj na Telovadnem trgu v Gorici. Leta se ne spominjam natančno, a saj to ni važno. Bil sem z množico delavcev, ki so med vzkliki poslušali govor dr. Henrika Tume in nekega italijanskega govornika.
Besed se ne spominjam, ne vzklikov, a živo se mi je vtisnil sprevod skozi mesto. Po shodu so se delavci — kolikor se .spominjam, sami zreli možje — razvrstili v dolgo kolono, a pred njimi je šla rdeča zastava. Mirno, dostojanstveno so korakali po Verdijevem tekališču, nato po stranski ulici Ascoli do Kor-na in na Kat er ini jev trg, kjer so se razšli.
Sprevod je ob straneh spremljalo nekaj policajev. Za njim je tekla gruča paglavcev, ki so bili zmeraj povsod, kjer se je godilo kaj nenavadnega. In čisto na koncu seveda jaz — in morda še kdo iz istega nagiba — ki sem pravkar prišel iz kmečkega oko-
°vensko gledališče v Trstu. Prizor iz igre «Dve pištoli v rok, pa z belim in črnim gleda»
♦ France Bevk ♦
'tja in je bilo to zame nekaj novega. Ta dan mi ni bil do l onca jasen pomen shoda in sprevoda, a v meni je ostala iskra, ki se je pozneje počasi razgorevala v mnogotero spoznaje. Tisti tre-nutek mi je živo šla do srca le molčeča množica v štiristopih -rdečo zastavo. Pozneje, ko se mi j c misel licito jasneje izobliko-vala, se mi je zdela ta množica kot stisnjena pest, ki terja delu čast, a delovnemu človeku tako plačilo zv njegov trud, da ja življenje, vredno življenja.
Drugi nepozabni prvi maj je bil ob koncu zàdnje vojne, ko sem odšel z našo skupino z gorskih samot in gozdov v Vipavsko dolino in čez Kras v Trst, kamor so že odšle naše brigade. Kadar me na šolskih obiskih šolarji vprašajo^ po najlepšem dnevu mojega življenja, Hm brez omahovanja povem: Prvi maj 1945. Naj še tako brskam po svojem spominu, lepšega dne ne najdem. Ta dan je pomenil konec vojne, nevarnosti in trpljenja, hkrati je bil za primorske Slovence zarja narodne svobode, za katero smo se že dolgo bojevali. Za delovne ljudi je ta dan pomenil tudi zmago demokratičnih svoboščin in konec socialnih krivic.
Ko sem s Trnovega gledal na Gorico, ki je v rahlem pomladanskem mrču ležala pod menoj, sem se nehote spomnil prvega maja, ki sem ga ondi doživel. Vmes so bila leta in mnogi prvi maji, a si nisem nobenega tako zapomnil kot tega. Seme, ki je tedaj palo vame in me sililo k razmišljanju, je dobro pognalo. Na vprašanja, ki so se mi tedaj zastavila, je dalo življenje jasne odgovore. Ko sem gledal na temnordeče strehe hiš pred menoj, sem videl v duhu delavsko množico, ki se v dolgem sprevodu zgrinja po ulicah, brez policajev ob strani in s celim gozdom zastav. In z vzkliki, s katerimi dajejo duška svoje radosti. Niso več tisti možje kot pred
mnogimi leti, ali le nekateri, ampak duh je isti. In če se tudi niso izpolnila vsa pričakovanja, drevesa, ki je pognalo iz srca in volje, nihče ne ustavi v rasti.
Ta misel me je spremljala vso nadaljnjo pot skozi vipavske livade in čez Kras v prvem zelenju. In me spremlja še danes ta dan. Pridružuje se ji misel na boje in žrtve tistih, ki so že legli v grob, a so nam kazali pot v svobodo. V prvi maj s pesmimi in vihrajočimi zastavami, ki nam kaže cesto v bodočnost, naprej k izpolnitvi vseh naših sanj.
(Povzeto iz prvomajske številke «Primorskih novic»)
„Mìadina“ stara 40 let
«Mladina», tednik, ki ga izdaja CK Zveze mladine Slovenije v Ljubljani, je stara 40 let. Eden izmed ustanoviteljev lista je sedanji univerzitetni profesor dr. Bratko Kreft, član slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Dr. Kreft je o nastanku «Mladine» to-le povedal : «Najprej je bila to dijaška revija, revija agrarnega kluba 'Njiva’, ki ga je vodil Srečko Kosovel. Pri «Mladini» je sodeloval tudi pesnik Srečko Kosovel.
O Kosovelu je dr. Kreft med drugim povedal sledeče :
«Srečko Kosovel se je takrat (to je v času, ko je list začel izhajati. Op. uredn.) razvijal iz naprednega demokrata v smeri revolucionarnega socializma. Tik pred smrtjo je napisal esej Umetnost in proletarec’ in šel z nami v delavsko Zagorje na literarni večer... Kosovel je bil politično popolnoma na revolucionarni strani. V enem izmed uvodnikov v 'Mladini’ je pisal o 'humanizmu v gospodarstvu’. 'Humanizem’ je napisal, ker ni mogel napisati 'komunizem’. To mi je o-sebno razložil. Nekaj mesecev pred smrtjo je politično absolutno sprejel revolucijo. To naj bi pred javnostjo izpričal tudi ciklus njegovih pesmi 'Rdeči atom’, ki se je iz doslej še nepojasnjenih vzrokov, žal, izgubil.»
liutiufam
kronika
o
!£
E
A	ni
ui	>
5 V LENINGRADU je skupi- g j? na delavcev dala pobudo za g S knjigo o petdesetletnem raz- s 2 voju Sovjetske zveze. Književ- X>
<	nikom in drugim umetnikom j-jj S je naslovila željo, naj prispe- £ g vajo svoja revolucionarna de- ° ui la, da bo umetnost Sovjetske 5
<	zveze zrcalila pridobitve in i- S H deje «od prvega strela na krj- £ 2 žarki'Aurora'do osvajanja ve- 5 5 solja». Poziv leningrajskih de- g q lavcev je naletel na vsestran- » ó sko odobravanje. Med prvimi < | so se odzvali književniki Ko-
" šenjikov, Vadim, Nilin in Ga- |
>	lina Srebrjakova. Knjiga bo p
2	izšla za petdesetletnico Okto- g
o brske revolucije, torej leta 2 5 1967.	»
3	4	a
| TUDI V MOSKVI so pro- ” o slavil i stoletnico smrti stvari- ? 2 telja srbske književnosti Vu- g £ ka Stefanoviča Karadžiča. Na ? £ slavističnem inštitutu pri A- j S kademiji znanosti ZSSR sta o a « Karadžiču govorila prof. Niki- J S tin in Kravčov. Razstavljena ?
<	so bila tudi nekatera Karadži- "
>	čeva dela. časopisna agencija Š S «Novosti» je za to priliko ob- m S javila daljši članek, v kate- S 2 rem poudarja, da je Karadžič, 5 ^ ki spada med najpomembnej- g g še osebnosti slovanske kultu- > S re, poznan v Sovjetski zvezi, z
0	saj so napredni ruski znan- 55 S stveniki pozdravljali progre- g £ sivno dejavnost Vuka in ak- < J tivno slpremljali osnovno smer £■ S njegovega dela. Tudi danes se * ^ več sovjetskih znanstvenikov § Sj ukvarja s proučevanjem Ka- 6
<	radžičevega dela.	S
‘I	A	la
1	♦	B
g UNESCO (Svetovna orga- > ij nizacija za znanost, umet-. ■»
<	nost in kulturo), se ukvarja P
S	tudi s problematiko	odprav-	g
2	Ijanja nepismenosti v svetu. > p Sedaj pripravlja obširen pro- »
0	gram za akcijo	opismenje-	s
p vanja številnih narodov v ? ^ raznih delih sveta. Po ocenah > é te mednarodne organizacije ? ^ je sedtij na svetu še okoli S “ 700 milijonov nepismenih S
3	odraslih ljudi. Za akcijo, ki 3 je sedaj v načrtu, namera- 5
<	va porabiti približno 1900 mi- o Sl lijonov frankov.
1	♦	|
o V SOFIJI so ustanovili In- io ° štitut za balkanistiko. Inštitut, < S ki spada pod okrilje Bolgarske ? “ akademije znanosti, bo med ^
>	drugim vodil tudi proučevanja p
2	zgodovine osvobodilnih gibanj g 2 in posebej antifašistično bor- 2 2 bo balkanskih narodov pred >
<	II. svetovno vojno in med o- K O menjeno vojno. Proučeval bo
ŠŽ tudi preteklost in medsebojne F o odnose balkanskih narodov, P “ na osnovi jezikovnega, etno- g £ grafskega in drugega gradiva ? Ì pa bo obravnaval poreklo ne- j ^ kdanjega prebivalstva na Bal- s! 2 kanu in različne etape razvo- £ JU ja nacionalnosti.	£
«r	m
-	♦	i
S ŠVEDSKA je namenila kot ^ g poseben dar deželam v raz- o !" voju 50.000 knjig, katerih J
<	vrednost znaša 400.000 kron. ° S Gre za knjige strokovne in ?
>
k
g
znanstvene vsebine. Dvanajst 2 _ držav na treh kontinentih, 5 p med drugimi Indija, Alžiri- ” o ja,- Etiopija, Kenija, Kongo, " 5 Čile in Argentina, bo preje- s “ lo knjige v skladu v svojimi 2 > željami, na podlagi katerih q “ je univerzitetna knjižnica v b S Lundu sestavila poseben ka- S
z	talog.	»
3	s
n	>
^•vjiounoj-arrad-mva aaivat-vasvio-ar-
8.-5-1964
-DELO • 4
Slovenci!
10. maja odgovorite
NE Krščanski demokraciji in njenim socialdemokratskim ter republikanskim zaveznikom, ki so 17 let v vladi nadaljevali raznarodovalno in asimilacijsko protislovensko politiko!
Odgovorite
NE listi »Slovenske skupnosti", ki se ni hotela zameriti Krščanski demokraciji in ni postavila svoje liste v Furlanski Sloveniji, kjer je v nasprotju s slovenskimi interesi pozvala volivce, naj glasujejo za KD; ne oddajte ji glasu, ker bi to ne imelo učinka, saj nima izgledov, da bi dobila svetovalca v deželnem zboru!
Tudi socialisti od PSI niso napravili niti koraka naprej, odkar so v vladi, da bi zaščitili vaše pravice in da bi se začela izvajati do vas demokratična načela enakopravnosti; glas za njih bi bil brez učinka, saj ne zagotavljajo izvolitve niti enega svetovalca slovenske narodnosti!
Recite
DA Komunistični partiji, ki vam zagotavlja najmanj 2 svetovalca slovenske narodnosti v deželnem zboru in vas poziva da ji oddate čimveč glasov: več bo glasov za KPI, več bo lahko svetovalcev slovenske narodnosti!
10. maja volite komuniste v interesu slovenske stvari, slovenske enakopravnosti, da bodo Slovenci lahko ostali Slovenci !
Nedeljske ljudske veselice na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah se je deležilo več tisoč ljudi
Izjave naših kandidatov
Glas za Komunistično partijo je glas za jasno politiko tudi na gospodarskem področju. KPI je predložila konkreten program, ki predvideva financiranje deželnega gospodarskega načrta in to na temelju člena 50 deželnega statuta. Druge stranke, s Krščansko demokracijo na čelu, pa delajo veliko konfuzijo. Načenjajo sicer številne probleme, odklanjajo pa predloge za skupen nastop v Obrambo interesov gori-ške pokrajine, ne jemljejo za resne ovire, ki izhajajo iz vojaških služnosti, predlagajo nove pobude na področju državne industrije, toda brez vsake konkretnosti. Od delavcev zahtevajo nove žrtve, pozabljajo pa na problem pravičnejše porazdelitve dohodkov tudi v deželnem merilu.
Neodvisni kandidat na na listi KPI)
Posebni statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine predvideva veliko možnost za razvoj kmetijstva, za agrarno reformo, za podeljevanje denarne podpore kmetijstvu, in za gospodarsko načrtovanje tudi na področju kmetijstva.
Bodoča deželna uprava bo morala zaščititi obstoj kmetov in vsestranski razvoj kmetijstva. Pred-
stavniki slovenskih kmetov bodo morali priti v vse tiste ustanove, ki sc ukvarjajo s kmečkimi problemi.
Med probleme, ki jih bo morala reševati bodoča deželna uprava spadajo tudi naslednji:
Znižanje cene vodi za namakanja, povišanje prispevkov za razvoj kmetijstva, za nakup poljedelskih strojev, za zidanje novih kmečkih poslopij in obnavljanje starih, za nakup plemenske živine itd.
Komunisti menimo, da predstavlja dosega narodnih pravic o-riginalni prispevek za gradnjo demokratične države, kot jo predvideva republiška ustava. V tem okviru je nujen svoboden in avtonomen razvoj proti vsakemu vidnemu ali prikritemu poskusu asimiliranja. Takšna borba po drugi strani krepi tudi prijateljske vezi med Italijo in Jugoslavijo in predstavlja prispevek h kulturnemu spoznavanju ter še prav posebno h kulturnemu razvoju slovenske narodne manjšine v Italiji. Vse to je točno Obrazloženo tudi v dokumentu o slovenski narodni manjšini, ki ga je vodstvo KPI objavilo leta 1961.
Dežela je prav gotovo tisti instrument, ki je pristojen tudi za reševanje vprašanj, slovenske narodne manjšine. Zato se bomo slovenski komunisti, skupno z italijanskimi tovariši, borih, da se slovenski manjšini zagotovijo vse pravice.
Ponosen sem, da pripadam Partiji, ki se dejansko in ne samo z besedami zavzema za pravice Slovencev in bori proti sleherni diskriminaciji, za popolno enakost med Italijani in Slovenci. Goriški tova-
riši so me predlagali za kandidata. To ponudbo sem sprejel, toda prepričan sem, da so številni drugi tovariši bolj vredni tega zaupanja. Goriška federacija KPI je izbrala za kandidata mene, Slovenca, ker je tako hotela konkretno še enkrat potrditi svojo doslednost tudi glede privrženosti načelom in-ternacionalizma.
KPI je partija Srebrniča in Tomažiča in tisočev drugih najboljših sinov, ki so žrtvovali svoje življenje za boljšo bodočnost nas vseh. Zato je ta Partija vredna vsega našega zaupanja.
Izidor
Predan
(Videm)
Kmetijstvo v Benečiji spada med najbolj zaostalo v deželi in državi, industrije pa sploh ni. Zaradi tega so domačini prisiljeni emigrirati in naše vasi se vedno bolj praznijo. Emigracija je dosegla že tako mero, da je v nekaterih vaseh, zlasti na hribovitih področjih, težko najti štiri može, da bi nesli mrliča na pokopališče. V času od 1951 do 1961 se je število prebivalcev na področju Nadiških dolin zmanjšalo za okoli 7700 prebivalcev. To je razvidno iz uradnih podatkov, ki so bili objavljeni po zadnjem ljudskem štetju. Emigrira-nje se je nadaljevalo tudi v zadnjih letih. Danes živi v Nadiških dolinah 11.105 prebivalcev, leta 1839 pa jih je živelo 13.497.
Povsem jasno je, da je bila zaradi emigracije prizadeta predvsem slovenska etnična skupnost.
S pristopitvijo k načrtnemu reševanju perečih gospodarskih problemov bi se dalo zajeziti vznemirjajoče emigriranje, saj bi naši ljudje ostali na zemlji svojih dedov.
(Iz referata na plenumu komunistov Nadiških dolin)
VOLITE . TAKO^
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC - ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12