Naireč ji ilovmiki dnevnik v Združenih državah
Velja za vae iefco - • Za pol leta • - * • Za Ne* York celo teto Za inozemstvo celo leto
$6 00 $3 00 $'.00 $7.00
I
)3
J
GLAS
NARODA
List slovenskih .delavcev v Ameriki
- The largest Slovenian Daily L I	the United States.
ImwH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Read«
TELEFON: 00RTLANDT 2876
NO. 14. — STEV. 14.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office aX New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 18, 1927. — TOREK, 18. JANUARJA 1927.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
SACASA ZAHTEVA NOVE VOLITVE
Liberalni predsednik v Nicaragui dr. Sacasa zahteva takojšnje volitve. — Predlogi Diaza so inžpi-rirani iz Washington. — Admiral Latimer zahteva njih sprejem.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
Konec režima "Ma" Ferguson.
K
Ma" Ferguson v Tex-asu je zapustila danes governerski urad, razočarana s svojimi uspehi.— Prebivalci Texasa navdušeno pozdravljajo nastop Moody-a.
AUSTIN. Texas, 17. januarja. Izmučena in razočarana bo preživela Mrs. Miriam Fergurson danes svoj zadnji dan kot governer-ka Texasa. V torek opoldne bo Dan Moody, ki je izgnal Ku Khix Klanec iz države in ki je najmlajši mož, kar jih je bilo kedaj izvoljenih governerjem največje države v Uniji, zaprisežen kot go-verner Texasa.
Pred d ven i i leti je prišla Mrs.
WASHINGTON, D. C., 17. januarja. — Glasi' se, da je ameriški admiral Latimer predložil pristašem Sacase predlog, naj izjavijo, da so zadovoljni z razsodiščno uravnavo diferenc z Diazom in njegovo vlado. Za slučaj odklonitve te ponudbe bodo ameriške mornariške čete zasedle vso republiko, da preprečijo na ta način nadaljne boje.
Predsednik Diaz je že predložil mirovni predlog, o katerem"se priznava, da je bil inšpiriran od Združenih držav. V tem predlogu izjavlja, da je bilo vmešavanje Združenih držav potrebno, da ne pride Nicaragua pod kontrolo Mehike in da se ji "prihrani grozote boljševizma, nepostavnosti, verskega zasledovanja in splošnega nazadovanja". Vmešavanje Washingtona dovoljuje deželi, "da uživa Ferguson v urad in vsi prebivalei j Jela dezelc 7a odpad od demije s palmama in številne dru še nadalje prednosti izvoza in kapitala", ki je po-j™"*- * »*"»» KIane"- *» ^irilr^ionTli^a^rlTL'"1
, ■ i • • i i, r , , JKI. želeli najboljše ter ji obljubili; J mslor"skl	POlj*ke na- Blesk njegove uniforme, nje-
" «"">"«'»=•'-1"	-------rodne skupščine ali Sejma. Har-gove dekoraeije in njegov dosto-
Kurdistanski emir aretiran v Niči.
Laži-emir iz Kurdistana je bil aretiran v Niči radi sleparstev. — Dvakrat je bil že deportiran iz Amerike kot pustolovec in slepar.
Preganjanje boljševikov v poljski republiki
Na Poljskem so bile izvršene v zadnjem času a-re tac i je v masah« ' — Ukrajinski Rusi agiti-rajo za odpad.
___	PA KI Z, Francija, 17. januarja.
...	...	|"Njegova cesarska visokost Emir
I>EHLLV Xcineija, ],. jan. -.Mohamed al liašid. princ iz Kur-Ae .ko razburjenje prevladuje na <lislana tj.r flirpktni tomw ^
t oljskem vsled aretacij v masah	-„„ „i: r> — i i
. .	J	run al? Kasida, katerega pozna če-
ki s« po trditvah poljske vlade U svet iz Tis0f, jn enn nfM,r SC(H
preprečile domnevano zaroto za t v ob fpj .|iki sp , piše v stotmah evropskih uredništ komunist leno vstajo, katero le ba-	• • . • i - • ... ' i i	. ^	L
. ^r ,	za vršila neprijetna izkušnja v Ni-,burerha Da do Caricrr^rU je zasnovala Moskva v namenu „	-i	uo Carigrada.
.	,	cju kjer g;i je spravila veeraj po-
rla strmoglavi rezini Pilsudskeira	i- •*	i .
na Pol sk	J,u x	heija v ne preveč udobno celico
1 '	'na temelju obdolžitve da je nosil
EVROPA 0 AMERIŠKI POLITIKI
Vsa Evropa'se smeje naši polit ki v Nicaragvi. — Male sile so ogorčene. — Naša politika v južni Ameriki bo spravila k molku kritiziranje drugih narodov. — Razne evropske države bodo sled.le ameriškemu vzgledu.	N
BERLIN, Nemčija, I 7. januarja. — Vlog^ de Združenih držav v predsedniški kontrover^ v Nicaragvi je povzročila v Evropi več razprav kot katerakoli akcija Washingtona izza zavrnitve v versaillske mirovne pogodbe. V zadnjih treh tednih je dobil državni department na milijone vrst oglasov, in ime Kellogg se pravilno izgovarja in
od Ed;n-
a vlaži
Radikalci po Evropi vidijo seveda v vlogi Ame-
_ .	,	.	________________.rike °nega imperialističnega strica Sama, ki hoče
Dejanski pa se tiče stvar le g,- na nepostaven način znak Častne Zatreti majhen narod za SVojo lastno koWst ■ za-riu-
ali maloru. legije, vojni trak francoske aka-heio. da lrr«,	S7	:_ _J________v' . "rJU
e naj
banja ukrajinskega
jejo, da krši Sam 57 principov in da opravičuj, hujše stvari, katere so izrekli o njem v zadnj
treben za gospodarski in kulturni napredek Nica-,svojo podporo. Daues pa odhaja ragve. Režim Callesa bi bil za Nicaraguo pogubo- i iz urada s slovesom, zasluženim nosen.	! al i nezasluženim, da je bila naj-
Potem ko je Diaz na ta način pohvalil Združe-1V°T »°}.\tiCuo razočaranje Texa-1 ,	... , ...	.fi i isa- kar J"1 država kedaj dozi-
ne države ter ameriške kapitaliste, je liberalcem j Veia. ž njo pa gre tudi njen mož
predlagal, naj se zadovolje z nadaljevanjem seda-! "Jim", na kojega rame polaga na
napravi uspešno žensko administracijo v Texasu. Austin je že poln ljudi, ki bodo
njega režima do konca vladnega termina leta 1929, j j'™';0 ljluH odgovornost za izja-nakar jim bo dovoljena soudeležba pri vladi. Leta oUjen'ie	/one * mehkem
i mo • i •	_	- r	poskusu, cla se
I 928 naj bi se vršile nove volitve pod nadzorstvom ameriške vlade. Mešana komisija glede zahtev, obstoječa iz konservativcev, liberalcev in Amen-)**0™* Pris°s*vovali mavgnraeiji kancev naj bi uravnala vse revolucijonarne zahte-' * ° ' J8 ve. Vlada bi nato nakupila orožje, katero bodo iz ročili pristaši Sacase.
Kakorhitra bi bil zopet ustanovljen mir, upa Diaz, da bi bile Združene države zadovoljne s tem, da se pokliče ameriške častnike in podčastnike, da nanovo organizirajo milico v Nicaragvi.
lo za zgrajenje železnice do atlantiške obali in za grajenje cesta.
Nato slede nadaljna hvalisanja ameriških kapi talistov ter so navedene stvari, ki bi jih lahko še storili kapitalisti "v službi človeštva" za Nicaragvo. — Le s podporo ameriškega kapitala in ameriške podjetnosti, — nadaljuje slavna poslanica, — bo mogoče doseči gospodarsko neodvisnost Nicara-gve ter dati deželi stališče resnične politične neodvisnosti med narodi sveta.
Diaz je apeliral nato na ameriški narod, naj se ne pusti zavesti od neodkritosrčnih kritik poklicnih agitatorjev v latinski Ameriki in od Ameri-kancev, ki ne razumejo potreb Nicaragve.
Glasi se, da je Sacasa sicer pripravljen predložiti razsodišču svoj spor z vlado Diaza, a ne pod navedenimi pogoji. On se ne pusti enostavno izločiti ter zahteva takojšnje volitve. Pravi, da se bo podvrgel ljudski volji, ki bo izražena pri teh volitvah.
V formalni objavi je rekel senator Borah, da isto-tako nasprotuje načrtu Diaza ter da ni Diaz primerna oseba, da bi ostal še nadalje predsednik Nicara-gue.
Držav ni department ter predsednik Coolidge se nahajata v vprašanju centralne Amerike med dvema ognjema. Prejšnji poslanik v Mehiki, Warren, je baje pregovoril administracijo, naj se uravna diference z Mehiko potom posebne komisije ter se za zema tudi za razsodisčno uravnavo v Nicaragui. Druga stranka, kateri načelu je sedanji poslanik v ?*4ehiki, Sheffield, pa je za odločen nastop proti Mehiki.
Z vseh strani dežele prihajajo farmerji, bankirji, odvetniki, trgovci. cowboyi, renčarji in lovci s pastmi, dejanski moški in ženske vseh stanov med šestimi milijoni prebivalcev države. To bo največja inavguracija. kar jih je kedaj videl Texas in vsled tega se bo vršila, prvikrat v zgodovini, na Nato naj bi dale Združene države veliko posoji- Oprtem.
Tnavguracijske eerimonije se bodo završile v parku pred frlav-nim vhodom v državni kapitol. GoA-or novega governerja. 33 let starega veterana iz svetovne vojne. ne bo dolg.
Dve plavili točki administracije Mrs. Ferguson se v splošnem navaja kot dva glavna vzroka propada governerke. Ena točka se je tikala problema cest in druga o-proščanja zločincev. V 730 dneh njene administracije je pomilosti-la governerka zločince z naglico štirih na dan ali skupno 3342.
Nobena stvar, katero je izvršila tekom svojega jjovernerstva, ji ni nakopala večjega nasprotstva kot njeno izvajanje ustavnega pri-vilepija. da oprošča ali parolira zločince. Čeprav je bilo storjeno vse to v njenem imenu in z 11 jc-nrm podpisom, se je vendar dvignilo obdolžitev. da je. resnično odgovoren za to Jim Ferguson. Nanj, ne pa 11a governerko so se obračali sorodniki onih, ki so hoteli biti oproščeni, soglasno z izjavami onih. ki so vodili boj za strmoglavi jen je Mrs. Feruguson. Ivo je vodil Moody kampanjo, je le redkokedaj omenil governerko, a je javno dvignil obdolžitev, da je Jim v polni meri odgovoren ter izjavil, da se tiče vprašane Jima. ne pa ženske, ki je njegova žena. Kot že omenjeno, je bil nadalj-
Japonci dobili velike koncesije.
MOSKVA. Rusija. 17. jan. — dolgotrajnih pogajanjih, ki so trajala trinajst mesecev so dobili japonski lesni interesi, ki zastopa jo Rorio, Ringio, Jnmiav korpora-cijo, od sovjidtsk« vlade največjo
koncesijo, kar jih je bilo dosedaj podeljenih Japoncem.
Družba, ki je kapitalizirana z $150.000.000. je dobila pravice, da izkorišča za*dobo šestih let bogate goedove, ki se nahajajo ob Tratarski morski ožini v obmorskih provincah Daljnega zfepada. Zgrajene bodo tvornice za proiz-
skimoviez. Miehalowski in \Yo- janstveni nastop je skoro napotil loszvn.	j policijo, da se umakne s tisoč o-
Vlada trdi. da je eden aretira- pravičili. a celi položaj je bil iz-nih, Anton Olševski. sovjetski ko- premenjen. ko so preiskali njego-misar i7. Moskve, ki je bil poslan ve neobičajne potne listine. Znano od sovjetske vla3e z veliko svoto je, da je bil "Emir" depoi tiran iz denarja na Poljsko, da organizira Anglije leta 1924. da je prišel v tam revolucijo. Dvignilo se je ob- zadrege z berlinsko policijo v na-dolžitev. da je imel velik štab slednjem letu in da je bil istega agentov, ki so segali v važna mi-.leta izgnan iz Združenih držav, nistrstva vlade.	- j\a povratnem potovanju iz Aine-
V Sejmu so razburjeni radite-!r'ke je bil poslan v tretjem razre-ga. ker je policija popolnoma o- du I)f)d imenom Said Tiej Serde-malovaževala parlamentarno imu- <~e,,k*». a j«* pla<";i1 razliko v ceni.
času.
Zakaj vzbuja izkrcanje ameriških mornariških vojakov v majhni centralno-ameriški republiki vc selest v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu? Zakaj se vesele evropski diplomat je?
Odgovor se glasi, da so se Združene države postavile na tako stališče, da bodo prisiljene molčati, ko se bo nudila tudi evropskim silam prilika, da
niteto ter aretirala tri poslance.
Od različnih narodnosti, ki tvorijo sedanjo Poljsko, so Ukrajinci najhujši nasprotniki reakcijo-naruih vladnih metod.
Kat duhovščina povzroča nemire.
niči njih
se "premufar* v prvi razred ter takoj sprejel svoj«* staro naslove.
Od takrat naprej je živel ta pustolovce udobno v številnih evrop-skih glavnih mestih in zabavali-šf-ih. Njegove bilježnice so napolnjeno skoro izključno z imeni ameriških žensk, ki so dobroznane in ki prebivajo v Xew York u. Parizu in ob Rivijeri.
Uniforma, v kateri je baje napravil največ "killings" ali žen-w71 ,	v	.	, skega plena, je bila ona generala
Vlada odločno zatira vse kurdistanske armade. Policija revolucijcnarne posku-, pravi, da je premagal sto unifor-se, katere baje netijo !mo	««•«!.
katoliški duhovniki. .Prriskava "jo*ovofa
__}"ja je spravila na dan nedolžno
, izgledajočo torbico za puder, ki je MEXICO CITY, Mehika, 17. ja- imela dvojno dno. V tem predalu nuarja. — Izjalovljcnje vstaške- je bil njegov grb ter nekoliko pre-ga gibanja v državi Coahuila ter scnctljiv diplomatičcn potni list. zajetje in usmrčenje klerikalnih ki daje emirju polnomoč v imenu voditeljev se je objavilo včeraj v Kurdistana. da se pogaja z evrop-listu Prcnsa, na temelju poročil skiini silami glede važnih zadev, vojaških voditeljev v dotični dr-j Drugi zaplenjeni listi kažejo, tlc*ol(' marca meseca K>'2f>. Angle-; vajanjc papirja in papirne kaš« žavi.	j,ia se je pogajal z neko ameriško.gkc obI;,s,i n,u niso <1«»volile izkr- Deklica Zgorela V Sobi\
Med drugimi je bil tudi areti- filmsko kompanijo za proizvede- eatl s,> '^portiran je bif zopet I JOUXSOX CITY, Tonn . 17 j ran Antonio Aeuma. pri katerem ».i«' film«, ki bi kazal velike dobe!maJn	1!>»;»kar mu 3ej|liujra_ _ N> <]a bj' lno{,|;i kii,.a.(
so našli obteževalne dokumente, njegove družinske zgodovine, po-'1"1 dovoljen vstop v Francijo. ObJJ|a ,)o:noi; ali se rešiti, "je iiK.r podpisane od Garze. ki se je pro-	v zvezi z Ilarnn al Pia.Ši-l r*asu "i^^ve druge deportacije je
ktamiral pred kratkim kot "pro- dom.	[odpotoval s pretnjami na naslov
vizorični predsednik".	I "Emir" je včeraj globoko vzdih-'Združenih držav ter rekel, da se
rad0. nil ter roko1- da so vsch njegovih bo osvetil za žalitev.
vpnzori slične korake, kadar bodo na teht interesi.
Evropski zunanji uradi ne obsojajo seveda v principu tega, kar počno Združene dražve v Nicaragui. Kako pogosto je že Anglija izkrcala svoje čete v različnih delih sveta, da pospeši interese angleškega imperija! V isto svrho je vojevala Fran cija v preteklem letu dve vojni. Kako rada bi Nemčija zavarovala svoje interese v poljski Sleziji! Mussolini bi z veseljem poslal italijanske čete, da zava rujejo življenja in imetje Italijanov v Niči in drugod ob francoski Rivijeri. Francija pa ni Nicara gua, in Evropa je prepričana, da bi ne bilo danes nobenega amerškega vojaka na njeni obali, če b' bila Nicaragua Francija.
Z drug lmi besedami rečeno, so sicer milijoni Evropejcev, ki so dosedaj vrjeli v obljube Združenih držav, da bodo uveljavile novo svetovno vodstvo, razočarani in vznemirjeni, a diplomatje velikih sil ne vidijo nobenega vzroka protestirati, kadar sc> interesi Amerike na tehnici. Prepričani so nam reč v svojem srcu, da se ne bo Amerika več vmešavala v njih načrte v svojih poskusih, "da reši dušo sveta."
za za 1
Dokumente smatrajo sten dokazilni materijal za takoj-.Zf,dre? krivi boljševiki, ki so mu šn je usmrčenje Aeume.	j ukradli kovčeg: v katerem je imel
Xadaljna potrdila za obdolžitev. da je imela katoliška cerkev svoje prste vmes pri izbruhih vstaj, je dobila vlada v izpovedih jetnikov, da so bili naščuvani od agentov episkopata proti vladi Callesa.
Tudi v drugih državah napre-i dnje vlada pri zatrtju vstaj.
svoje prave potne listine.
&0JAKI, NAJtOCAJTE SE N A 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE
MLAD CANADSKI PLAVAC ZMAGAL
________
ni vzrok padca Mrs. Ferguson ; dila Youngu v tekmovalnem pla-problem državnih cest.	j vanju.
——-----# 1	>
Dve ženski tekmovalki sta bili še več milj proč od zemlje, ko je dosegel kanadski plavalec svoj cilj. Younga je .pozdravilo na tisoče ljudi, ki so se zbrali na Long Beach v bližini Point Firnim. Preplahi je 25 do 30 milj v petnajstih nrah in 45 minutah po ofici-jelnih podatkih. Direktna razdalja znaša 22 milj.
j
Ross je dospel do % milje do cilja. nakar je opustil tekmo, ko je čul, da je dospel Young na cilj. Isto je storil tndi Meyer, ki je bil
sna iniljo in pol od cilja.	j
• ■ - ■
_.	. .»i . X'
CATALIXA CIIAXEL. Ca!., 17. januarja. — Sedemnajstletni Kanadec, George Young iz Toron-ta je dobil prvo nagrado v znesku $25.000. katero je razpisal William Wrigley. Dovršil je pre-plavanje Catalina kanala ob treh in šest minut zjutraj.
Xorman Ross iz ChieagA in Peter Jkfover iz Cincinattija sta sle«
"Emir" je bil deportiran iz te'nufcAVAW
umreti včeraj trinajstletna Pearl Ilonctcutt v svojem stolu v bli/.i-11 i peči stanovanja. Deklica j<- bila od rojstva ohromi jena in nema. Ko se je vrnila mati od obisk pri sesedi, je našla st<>ne in tla sobe v plamenih in na tleh le/.;il«. sežgano truplo nesrečnega otroka.
S e z n
a m
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali J;raJb. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, potebno ia, ako boste vpoštevali trojo ko. rist in našo zanesljivo tar točno postrežbo,
Posebni podatki.
Prtetojbina za is»la-Hla ameriiUfa dolar. Jew r Jd|mUt1J| in Italiji mmte kakor sledi :xa $25. ali ■moji IBM* 79 tov: «4 125. naprej 49 9309. p« S
Dinarji	Lira
Din..---- 600 ---- $ 9.45	Lir	...........100 ________$ 5.05
..... l.dOO----4 18.60	Lir............200 ............$ 9.80
Din. ---- 2,500 ---- > 46.25	Lir	............300 ............$14.40
Din..... 5,000 ----$ 93.00	Lir	............500 ............$23.50
Din. ---- 10,000 ---- $183.00	Lir............1000	............$46.00
Zs poBiljatve, U presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa Dratisoč Lir dovoljujemo poseben tneekn primeren nppoat
liflM^^JhŽu" 9§mm U"im3tm* W mmJkraSšam lmmm
o« Tih na dolarja. In večjo ^nrote po pi-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlaifdt Street : n^iowwiraMt He&YorfctLX.
GLAS	JAX. 1927
Ali je bila pred leti kava res dosti boljša?
VEČKRAT slišite govoritir "Dandanašnji pa kava ni tako dobra kot je bila včasi." Monda ste tudi sami tega mnenja. Kljub temu pa dandanas žgo kavo dosti bolj skrbno in tudi priprave so bolj moderne. V kavi torej ni iskati vzroka. Vzrok mora tičali drugje. Domišljija pa tudi ni:
In pri te>m se spomnite: Pred leti, v domači hi&i, ste sladili in bogatili kavo z ohlajenim kond°n7.Lranim mlekom. Samo pomislite za trenutek. Bas v tem je tičala skrivnost dobrote, ki jo je imela kava tedaj.
Ljudje so nenadoma začeli uporabljati oslajeno kon-denzirano mleko Jer ga devajo v kavo mesto smetane in sladkorja. Pa ne zato. ker je ohlajeno kondenzirano mleko za polovico cenejše kot sta smetana in sladkor, pač *pa zato. ker res napravi čašo kave še boljšo. Če vam je kaj mar za resničen kavin okus. začnite uporabljati Bordenovo Oslajeno Kondenzirano Mleko v svoj i kavi.
Hranite labelne za dragocena darila.
Vsak Bordenov label, kot naslikan. Je velike premijike vrednosti. Pojdite v bližnjo premijsko trgovino ter se prepričajte, kako lahko Je dobiti srebrnino, posodo, uro in raxne druge krasne predmete BREZPLAČNO z Bordenovimi labelni s teh vr*t Oslajenega Kon-denziranega Mleka. Začnite danes hraniti tabelne*. Presenečeni boste! Če vam Je lažje, pišite nam za BREZPLAČEN ilustriran cenik — v katerem Je navedenih mnogo daril.
BROOKLYN. N. V. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street,
near Livingston St.
NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street
near Ouane Street
426	West 42nd Street near Ninth Ave.
427	Third Ave.. near. 80th Street
CI East 125th Street, neai Madison Ave. NEWARK. N. J. 23 Warren Street.
near Washington Street
NAROČITE TO ČUDOVITO KNJIGO
•MLEKO—in njega uporaba pri kuhi." Spisala Mrs. Benlly. To j.' brez dvoma najbolj.ša knjiga pled^ mfcka ter nJega uporabe doma. Pošljite samo svoje ime .n naslov zaeno z 10 centi v znamkah zn. poStnino, zavijanje itd.
The Borden Company, Borden Building. New York. N. Y.
JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street.
near Newark Avenue 584 Summit Avenue.
near Newark Avenue
i princi snubijo princeso Giovaimo
Trije prejšnji princi bi se radi poročili z italijansko princesinjo Gtovan-no. — ItaHja je bolj naklonjena Habsburžanu kot dvema nemškima tekmecema.
LONDON. Anglija. 17. jati .— Trije princi, kater«* jo velika svetovna vojna oropala skoro vseh pivrogativ. /. izjemo njih kraljevske krvi. en Ilohenzollernec. en Wittelsbaeh in en Ilabsburžan. se jwjtezajo 741 roko italijanske priu-eesinje CJiovanne. sosrla.sno 7. di-plomatičnim poročevalcem Sunday Expressa.
Princ Viljem. 21 let stari sin prejšnjega ncmikoga' kronprinea, prine Albreeht. sin iz prvega zakona prejšnjega bavarskega prestolonaslednika Ruppreehta in Uabsbttržan. nadvojvoda Albreeht. ki se bori proti Otonu za madžarski prestol, s« stopili v službo Ivu-pida. da pridobe zase italijansko prineesirjo. katero so govorice v preteklem letu spajala s samskim bolgarskim kraljem Borisom.
Sunday Express pravi, tla ima nadvojvoda Albreeht največ prilik. da zmaga v tej tekmi, ker je katolik in ker sta tako Mussolini kot kraljevska družina za to zvezo v domnevanju, da bo italijanska kraljiea na Madžarskem zagotovila tamošnjo italijansko uadvlado proti Franciji, Jugoslaviji in (Vhoftiovaški
Mehiška vojnam nevarnost
škodnjeparobrodstvu.
SAX FRAXrriSCO. Val.. 17.
januarja. — Vsled dogodkov v Xi-» earagui ter spora z Mehiko, v'sled katerega je vojna mogoča v bližnji "bodočnosti. se je zmanjšalo o-brežno parobrodstvo med Združenimi državami in Mehiko, kot tr-1 d i jo uradniki Panama "Mail Steamship- Co.
Xakladauja tovorov za Mehiko so Nazadovala v zadnjem mesecu, ker kupuje Mehika vsaki teden
NEPRESTANO NARAŠČANJE
VARŠAVA, Poljska. 17. jau. — 1
Ker ni mogel prepričati poljske
i vlade, da j«' boljše sprejeti elek- p
jtrični stol kot pa obešati in stre- it
! Ijati zločince, je izvršil neki 22.
I letni jnžinir samomor v pripravi, s
J katero je izumil sam. Njegovo trn- s
i plo so našli ve era j popoldne i'1 j
t krojr vratu je nosil plakat." na ka-
j tereni j«* stalo: — Xe dotakniti'e
Ue! 800 voltov eleklrike.	|
j Mladi inžinir je več mesecev v
_ gradil električni stol. katerega je s
jliotel prodati vladi. Ker pa je bi-j
njesrova ponudba zavrnjena i:;
ker je bil jetičen. je sklenil po- v
sloviti se od sveta s pripravo. kn-'
1
*er«» j«* zjrradil sam. «: --v
YARMOUTH.
—
Ni znano vsakomur, kje leži to o meto. vendar pa je že skoro vsak- ii do jedel slanika. ki jc ujet v bi i- j žlni tega kaja. Sedaj pe sezija že" pri koncu, a š<- ni znano. koliko' 'so preteklo leto nalovili teh rib. ti Toda navadno jih na teden po več j milijonov in leta 1M2 na pr. so 1 I jih v se/.iji od 2.3. avgusta pn 2 do 20. decembra nalovili nekaj nad fill milijonov. Vse ondOtno I-j prebivalstvo se peča z ribolovom ! in je takorekoe največje ribiško I mesto v Aujrliji. V starejših časih l je bil Yaurniouth važno vojno pri- -j t stan išče in ob zadnji, to je svetov- / i ni vojni je zopet dobil nekaj nek- 1 ; datlje slave. Mesto ima slavno tra- i dicijo.	i
I Za vlade Edvarda III. je dalo kraljestvu več ladij in mornarjev .i kot pa katerokoli drugo angleško 1 mesto. Tu v bližini je bil tudi ro-jen Xelson. zmagovalec v bilki pri .i Trafalgarjn. Najbolj pa sezna-j nimo s tem mestom v prelepem j ; Diekensonovem romanu: "David > I'opperfield". v katerem se je do- t 1 na Peggottv, takorekoe druga'
•	Davidova mati. Ni je ljubkejše pripovesti k«>t je ta in sam Dick-^ ens jo imenuje kot svojejra naj-ljubšega otroka, namreč jiajljub-
1 io izmed knjig, kar jih je bil spi- ^ sal. David Copperfied je bil. ka-i kor domnevajo. Dickens sam. Ze-5 »lo zanimivo opisuje mesto in on-J .1 dot ne ribiče, »lasi 11111 težak vzduh j po ribah nič kaj ne ugaja.
Razočarani čarovnik.
1 David Devant. eden najuglcd-I 11 ejšili angleških čarovnikov, pri-^ pf ved nje velikemu angleškemu li-J •%tu o dogodku, ki se mu je pred kratkim pripetil v nekem kraju.j kjer je razkazoval svojo umetnost' " iluzije.
I	"Stopil sem raz oder", tako pri-^ ooveduje ilu/ionist sani. "v roki
II	držeč skledo, v kateri je bilo več
' jajc. Prosil sem enega izmed go-, !" spodov. naj izvoli izbrati dve jaj-j '- ei. Ko sem prišfiel nazaj na oder."
*	sem pričel s svojo umetnostjo.}
Da bi odbčinstvu dokazal, da so 11 . .	...	1 1
jajca v resnici pristna, sem vzel
eno ter je hotel ubiti na robu skle-i
de. Ltipina se je sicer ubila, toda j
ničesar ni hot H o priteči iz jajca. J
" Vzel sem drago 111 bilo je ravno 1 f •'
'.tako kot poprej. Tudi tretje ni _ # f
hotelo izteči. Sedaj pa se mi je po-svetilo: o. groza, danes bom pa. ° blamiran. Gospa, pri kateri sem j namreč -naročil jajya za predsta- ■ 11 vo. je*?stč iep<» trdo Skuhala". 7 |
----—rtn-;	1
' SLOVENSKO - AWER1KANSK1
I koledar
sa leto 1937.
Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino.
Članki, slikef povesti, zanimi , 'osti.
TRISTOLETNICA NEW YORKA
(a slikami)
STANE 50 CENTOV s poštnino vred.
števila naših prijateljev in poslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja.
DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji.
DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account" obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovanje.
Ivank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUQO8LOYAX &KA POTVTČKA - -POSREDOVALNICA V AMERIKI.
Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos.
Tiskali smo ga omejeno Jtevilo. NAROČITE GA TAKOJ
1 "Oh*\H«oda " "
82 Cortlandt 8t., New York
_________' "	"	Mi
GLAS NARODA f
(BIjOVSNE DAILY) 1 BWM—P^B— I I lili......... mil m ..... j
Ow**d end Publukod +y *LO?*NIC POTLI8HINQ COMFANT t A CMpcrti**)
Frmnk B^er, pn*d*n1.__________Lonto Benedik, treasurer.
FUc« of buiae* «f the corpontion and addreasta of above offiocra: 92 Cfrtlandt^ Borough of Manhattan, New Yerk City, N. Y.
"GLAS NAE O D-A "
________"Votes of the People"	f _ J__
__-Every D*y JCxcept Sundays \md HoMtoy.
fa eeU Pflja M §§ Amšrike Za Nšw York ua «1» lit* $7.00
•n Kanado-------%6.00 Za pol leta---------$3 J>0
To pol -------—fJ.OO Za inozemstvo §a eele leto_$7.00
g* **irt Uia-----------Za pol leta________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertiaenient on Agreement.
■ - — » ----•«• . j..__
_"Qia* N*r*da'* izhaja vsaki dan ievtemši nedelj in praenskoa,
Vopim brea podpist in oeebno«ti te ne prioWnjejo. Denar naj m blagovoli poWjati po Money Order. Pri ipremembi kraja naročsiT kar, proeimo, da ae nam tndi prejinjo bivaWKe nanuni, da hitrejf ________najdemo naslovnika.
"GLAS N A R O D A", 82 Corllaadt Street, Ntw York, nTT ______Telephone: Cortlandt 3876-
SEDEMINDVAJSETA POSlLJATEV
j	--
\ soboto smo iKlpfeinili v domovino sedemindvajseto pošiljatev za nesrečne pojila vi jemee. Tvoiijo jo prispevki rojakov v Juliet, 111., ter vsota ^J:57.<>r>. — četrti prispevek pittsbnrske naselbine.
V Jolietu sta jjobirala Louis Košmerl in Felix Janinih. Darovali so sledeei rojaki: —
po $5.00: Michael Papesh, ml.:
po $2.00: Louis Košmerl, Felix Jamuik, Dominik Horvat h, Jaeob Mejak, J os. Zupaneie;
l>o $1.00: Math Golobieh, Anton Kunstek, Frank Zupaneir (Granite St.). John (ierl. John Jakovieh, Frank Skedel, Mrs. Jennie Banibirli. John Filak, I^na«-Papesh, Jos. Sladieh, MicJiael Fapesh. st., Jacob Čolnar. George Pikush, Martin (ioršieli, Mike Kolen«- Josij» Mežnarsieh, Frank Plankar, Louis Strnisha, iJeter An-vel, Jos, Kostelc,.Izidor Zaletel, Louis Potoclmik;
po 7.3e: John Zaletel;
jk> 50e: Anton Turkovirh, John Grahek, Jos. Tekav-' eich, Frank Govednik. Marko Kozjan, John Živec, Franki Žagar, Frank Oblak. Rudolf Pahor. Anton Okoren. Johni Kolene, Jakob Poj>ek :
j)o 25e: Margareta Zuj>aneič.
Nabiralca se vsem darovajeem prisrčno zahvaljujeta za prijazen sprejem iu naklonjenost.
Glede četrtega prispevka pittsburških Slov e n-:; eev, $137.65 — ki je tudi vključen v to pošiljatev, nam ! j>oroeata odbornika pomožne akcije Frank Oblak in' Frank Eržen:	,	jj
— Cisti ])risj>evek od igra Trije tički, katero je pri-,* redilo j>evsko društvo Prešern je znašal $82.90. Društv- |1 sv. Roka št. 15. KSKJ. je darovalo 25 dolarjev. Društvo1' Marije Sedem Žalosti št. 81. KSKJ, 10 dolarjev. Pet'! dolarjev je daroval Frank Gorišek. Po 2 dolarja: — i Josejrh Briški in John Trempuš. Po 1 dolar: Lois Sturm. |1 Mike Omahne, Frank Zbašnik, Tokio Street, Joseph Kos, Mike'Kunic, Marv Brdik. Peter Klobučar, Mirko Čopič. IJ Po 50c: Vincene Mirt. Julius Smith, Louis Kulovec. Po'j 25c: John Jailk.	1
Skuj>aj $137.1)5. To svoto nakažemo kakor običajno i 3 direktno Rdečemu križu v Ljubljano. Ker se nam zdi. da je bila žirovska občina ena izmed najbolj prizadetih in'4 ker ni imela še nobenega zneska izrecno nakazanega, med Is tem ko so jih drugi okraji že imeli, se naj ta znsek pošlje j, na občina Žiri.
Vsega skupaj je bilo do sedaj s tem tukaj nabranega j $U71.35. Ves ta znesek se je do malega nabral med pitts i burškinii Slovenci, razen, kakor že omenjeno, kar je na bral John Dolenc na Willocku in Brt)uglitoini ter Frank Eržen na Renton, Pa.
Vsekakor je razvesljivo, da se rojaki v taki meri za-t» veda jo te človekoljubnosti. Največjo zahvalo gre pri tem f seveda darovalcem, obenem pa tudi nabiralcem, ki se jjo-j trudijo pri tem ne j>rav lahkem poslu. Vsa pohvala zaslužijo tudi igralci, ki so žrtvovali čas in delo pri igri, ki tudi zahteva precejšnjega truda.
Toraj v imenu prizadetih. — vsem tistim, ki so kaj l>risj>evali k tenni, prisrčna hvala.
Tiste j>a, ki še niso, prosimo, da se odzovejo in j>rispe- ; vajo j>o svoji moči, akoravno jih nihče ne obišče.
Vsak naj bo prepričan, da se isti denar razdeli med hajbolj. jjotrebne med potrebnimi.
Podj)isani Frank Oblak jek namreč dobil privatno J>i-fe|no od sestre, ki omenja med drugim, da se je prvi denar ' razdelil samo med tiste, ki nimajo strehe in so-brez vsega. f-Tisti ]>a, ki imajo sicer ogromno škodo, pa imajo še sred- s JsIyo za življenje, niso dobili še ničesar.
Toraj <lenar gre za največje siromake, vsledčesar u-|]»amo. <la ne bo nihče ostal trdosrčen. temveč ho vsak p<>-Jmagal po svoji moči. če tudi z najmanjšim darom.
Dopis.
Philadelphia, Pa.
j Priloženo < I o t > i t <» naročnino za \i»' cenjeni list. V našem mestu .j;- interesautno življenje. K;i/.st{t-iva. kot znano, je kotirala s splošnim polomom in i/.irubo. Ni dosti tr«r;j. Sedaj st- j,1 far/.a šele j»ri-r-ola. Mestni na<l/.ornik (city controller i AY. Ii. Had ley zahteva visi«* račune od župana Kendricka in ravnatelja razstave E. L. Au-stiiMi. Mesto računov mu ta dva ]v šiljata pohištvo, ki se ji* rabilo na razstavi. On jim <ra vrača in zf»j)et pošilja nazaj. Ta komedija stane mesto {delavce in reveže i dnevno samo $2000. Danes je prejel mestni nadzornik pole.ir deset naloženih voz še petdeset deklet z razstave, češ. daj nam dela. Na vo-
je bilo krojr štirideset pisal-i ♦ -n i h strojev po sto dolarjev en in
uo.-*»t računskih strojev j>o tisoč
petsto dolarjev. Vse to je stalo na
dežju preti mestno hišo v smeh iti
drago zabavo davkoplačevalcev.
l'a naj kdo reče. ni nič nove?« pod soJncem!
Se nekaj! V PhiladeJphiji stM-ue vožnja na pouličnih železnicah
s centov za oselio. l'o dolfrem času in neus)»ešnein zabavljanju, so se jrotovi kr«»<ri le zdanili in vprašali. kam irre ves tlobiček. Prišli so do zaključka, da niso uslužbenci deležni dobrot, pač pa par starih jradov. ki .-»i letno razdele čisti dobiček sede.ni milijonov dolarjev.
Kes. — znati je treba, pa se lahko živi.
1'asopis Daily News je pričel odkrivati to oderuštvo delavstva in če /.mapa. da se zopet upeljc niklova cena. zasluži vse priznanje javnosti.
Delavstvo v tem mestu je itak slabo plačano, posebno radi velikega navala črncev. fJotovo bo ja-ko cenilo odpravo visoke cene pouličnih železnic.
Pozdrav!
Naročnik.
NAPRODAJ HIŠA
v Cerknici štv. 83. skedenj, sadni vrt in last pašnika. Podrobnosti daje: Helena Volk, rojena Slabe; 506 Beloit Ave., Forest Park. 111.
A TiVKJiTTSF. in f!LAS NARODA
j Samomor v električnem
stolu.
-
ISHHET"'c
|	J - ' /f	B
Peter Zgagal
Trije princi snubijo italijansko princeso Oiovanno — dva nemška in en avstrijski.
Uboga punca, ki '.lima drugih ♦.mibcev kot takih, ki bodo prejali-slcj izgubili svoj "job".
Zadnji čas je prebivalstvo Nemčije pr*»cej naraslo.
Francija ima |»otemtakcui dovolj vzroka, da ne pokliče z meje
svojih čet.
i *
Mussolini je tudi govore prepo
vedal.
Kmalu lio zavladala v Italiji <rrobua tišina, ki bo pa le mir pred viharjem.
*
Ko se začne Kilnjska prebnja-jti. si začno evropske sile nionenti oči ter vpraševati druga drago, če ima Kitajska sploh pravico, da se prebudi.
*
' Desetletnemu princu Uurchar-dii. sinu |>ruske«ra princa < Iskarja. je podelil njejrov stari oče. bivši nemški kajzer. v .soboto red črne-ga orla.
Ta red je najvišje odlikovanje, t k» so jih nekoč delili pruski kra-
U>.
i i'e j«- staremu papatu r«-s kaj zii bodočnost svojega vnuka, naj bi •jra v Dorn povabil ter ga naučil
•	/airati <lrva. fsi bo fant ž.* vsaj
i
lahko s poštenim delom služil svoj ■ kruh.
I
t Lita <:rcy Chaplin, ki toži svo-
•	jejra moža Charlesa Cliapliua za » ločitev zakcyia. bo dobivala do
-	Hodnijske razprave po tisoč dolar-i jev na teden.
I'bojri Chaplin! Marsikdo se mu i je že nasmejal, toda tako od srca 1 se mu najbrž ni še nihče kot se
-	mu seda i njegova žena smeje. !
1 *
i 4 I Ljubljana bo postavila ogromen spomenik kralju Petru. Za spomenik so že začeli Zbirati "l prostovoljne prispevke. Sedaj se ,prepirajo, kje bo spomenik stal. I Postavijo naj na Frane Jožefov tr*; pred justično palačo.
Spomenik na tem mestu bi ob-1 • ^ enein tudi dokazoval. kakf» se časi
izpreminjajo.
*
Prijateljica, ako prstan, ki ti ga "jje daroval prijatelj za Božič, še ' tli postal zelen, je to dokaz, da '•misli precej resne« in da ti ni ku-
^.pil pakfona.
•
I Država Texas je izgubila svojo govemerko mamo Ferguson. jI Precej časa je bila v uradu in
-	uradovala je |»o svoji najboljši 1 moči. Sedaj se bo vrnila v privat-! no življenj«*. Boga naj zahvali, če
•	ni kuhati pozabila, (»overnerske
•	izkušnje bi ne bodo dosti koristil«-. ^ 7.-\ vsako dobro kosilo in dobro ve-I čerjo bo pa /ela splošno prizna-.j nje.
*
i|
• J Iz Wash»nprtona >>oro«'-aj»». da >,bf)do vladni kemiki tako zonjrarili i indnstrijalni alkohol. <la bo straš--.no smrdel in da ga sploh ne bo »■mogoče piti.
ij Isto delajo tudi butlegarji. Pa
-	ga'ljudje kljub temu pij«-jo in se j nit i ne pritožujejo na«l norost a s-
i n i m i cenami.
J
Glasilo Katoliške Jetlnote pri-I>oroea Ko ver to v list "Amerikan-ski .Slovenec.'* ; V oglasu je rečeno, da izhaja vsak dan razen nedelj in ]>ondelj-kov.
To se pravi, da |>etkrat na teden.
No. navsezadnje je več kot preveč, če pride nesreča petkrat na teden v hišo.
*
Tz Italije poroč~ajo. da Mussolini niti ne kadi. niti ne pije.
Pijancu, človek ne zameri, ako neumnosti uganja. Toda treznemu človeku!...
* ...
Ce vprašaš newyorSkega roja-|ka. kako se kaj dela. ti bo odvr-
Inil: — Tlvala za vprašanje. Letos je precej dol>ro. T5adriji teden jih je sedemdeset prine&ft domov.
M ——B— r 7 j' tf;'
T v v] • f v*i	• •
1 rzaski iasizem.
t
Danes je jrospodar nad tržaškim fašizmom izretlni komisar, ponla-»ie«! liartluzzi. ki je obenem tudi ravnatelj fažiNtnvskcjra »lužbene-glasila za vse Primorje, dnevni-' ka II I'opnlo di Trieste. NjejrovV jalova je. da popolnoma izeisti ne-' inago, ki «e je nabrala v tržaškem' 'a^izmu tekom zadnjih let in šele potem, ko bo to delo končano, si »o fflšistovKkn strank« na po.seb-ni skupšeini izvolila svoje vodstvo. Komisar Karduzzi se je lotil
<
svoje vloire z vso vnemo-111 teme-jitostjo, in marsikdo, ki je Ae pred kratkim stal v prvih vrstali. tržaškega 'fašizma in zelo pokonci' nosil svojo jrlavo. je danes že med "mrliči" in je vesel, da fta ni zadelo še kaj hujšega.
Herduzzijevo delovanje je tiho, in ee bi v Trstu ne izhajal poleg i'opola še drugi fašistovski list, tednik 'Battaglie (iinliane'. jrlasi-lo naj pravoverne jših mussilijan-ecv, ki sme iu more od easa do rasa malo bolj zakrieati, koj pa službeni 1'opelo, bi »c niti v Trstu samem ne vedelo, k.-ij se ^odi v vrstah tržaškega fašizma. Ta listič je. v svoji zadnji številki objavil ne-J ko bilanco tržaškega fašizma, iz katere se more posneti marsikaj, kar je širši javnosti ostalo popolnoma prikrito, pa sedaj kaže tržaški fašizem v zelo čudni luči.
Kakor znano, se je fašizem v Trstu porodil leta 1919 in mu je bil oče tisti zloglasni "advokat" in kapitan Oiunta, ki je. kakor je aam javno izjavil, pričel svojo politično karijero s požigom tržaškega Narodnega doma in potem napredoval v njej toliko, da je dosegel čast^poslanca, podpredsednika poslanske zbornice in generalnega tajnika fašistovske stranke' ter je, ko je bil pred šestimi leti v Trstn. še pravi pravcati nemanič, danes v Rimu eden najbogatejših fašistevskih prvakov. Giant a je tudi prvi ravnatelj po njem u-stanovljenega lista Popoln di Trieste, a mit je po njegovi izvolitvi v parlamentu sledil na tem mestu oni prosluli D'Angelo. ki je pozneje izginil brez sledu kot kafra, ker n»u je tržaški satirični list "Coda del Diavoto" ("Hudičev rep") dokazal. da si je prisvajal častniški čin, ko je bil v resnici samo narednik, da se je dičil z vojaškimi odlikovanji. ki mu niso bila nikdar podeljena, in se je celo poročil t neko Slovenko, silno navdušeno fašistko. dasiravno je bil oženjen in mu je žena z otroci živela v velikanski bedi tam doli nekje v Tta-lijL
Ko je (jiunta stalno zapustil Trst, ki 11111 je dal poslanski mandat, so se na njegovem mestu v Tratil, namreč v provincial nem fa-Histovskcin tajništvu in ravnateljstvu Po|k>Iu vrstili zelo različni "voditelji". Kavhateljstvo Popola je prevzel inženir Menesini, Trža-čan. znan iredentist iz predvojnih časov, kateremu ni mogoče odrekati (poštenosti. Menesini je v/*dil ta list v najtežjih časih, ko fašizem še ni bil na vladi, in je marsikaj žrtvoval ta list. Ali bil je domač in nikdar posebno po godu tistim, ki so prišli v Trst po zgledu Oitinte. Menesini je torej odle-tel tako^. k<rje prišel v Trst-prvi izredni^omisar. ki ngjjbi bil tr-
Uifcft^i strašne bolečine revmatizma.
Bolečine, imetje, oteklina, vse to se je umaknilo Johnson's Belladonna ofcližn.
J^fnimurK ' Ht'll«d<»iiun «ibti* prinaša fakofšnjrt «f*nrno !n ftntarifo |>omi«'
v	*ft»ftij!h IfvmaMznia ali protlna. Temu je tretnf pripisi dejstvo, da ReltlidOniiM wlnrrilo pnwtfra *k<»ei ko-
n»r»Tttowt v tMrfefi det. Ozifmna .«rko-id Ilree. ki Tortljo k !*>le?hti delom. tH^vnoje l*eliadotnie. ko m» nahaja •siknit«r Jaeži. je neprestano rer v .-ko-tm-lh stmVjth	k. »t ee l»i j«i
«orek •ftamuotjraj vnel. .
Vsl«U»-jm rako liltro izginejo l«ule-— kirt ^iilctuo — »ko s| prile l>tte Johanna'* Rettadonna ntitHi T'liet je Izgine. otekMna' iz|»iahne. udobnost «r pnrrnf v frtwnptljlwi Jcrafk*»ni ^t mi. 'Jflfenxon'fc tina tbelklUoiiu* v in««'i Hi tVm* zdravilo j««' v raznHtfljl
vi	«>4>tlki ka' UVojtaj^ ifeajaiij^ r* ko hrt	»»oWMih- Johnson's Bel
? iuUm ua' JtUSO Uonjd- v Ju t moT- ln Ua
bpale »n&rtont x»dwv/>ljuL rpm**j<<
» fotuismf« He!^jb.t.a $bl\*. z bae trft«. Prodajajo «a v ne h lekarnah
Adv't
/.aško farinaeeijanstvo predelal v pravoverno mus.silijanstvo.
Prav [»oseben tip je bil kapetan | Lupetina. Tci je kot jtrovincijatni (tajnik fašistovske stranke proti I volji tedanjepa prefekta Moroni-.ja aranžiral lani v začetku meseea .novembra nankok na tiskarno lista Edinosti. Lupetina je bil že l»red vojno tržaški magistratu i u-| radnik. in sic^r v bolnici, kjer se je dogodilo, da je nekega <lne iz^i-J t nilo ir blagajne kakih deset tisoč, kronie. pa se je stvar tedaj potla-J eila in m* je pozneje mož kot pro-,' |Stovoljee v italijanski vojski med vojno rehabilitiral in povzpel do :
kapetana. Širši javnosti ni znano.1
11
(In je ta Lupetina kot prbvineijal-' ni fašistovski tajnik pozneje, ko je 1 napad na Edinost omajal stališče prefekta AJoronija. presedlal s fa-. rinaccijanstva na mussolinijanstvo 1 da bi se vzdržal na svojem mestu.': pa je končno obležal med dvema stoloma. 'liattaplie Ginliane" jra ' obenem z Menesinijem, Vivante-)' jeni in Carl in i jem prišteva med :
tiste, s.u katere ni misliti, <bi bi .še 1
»
j kedaj prišli-na površje, češ. ker je 1 sploh čudno, da jih je Trst Irppl toliko časa. Domačin je bii tudi profesor Masi, ki je bil po omen-1 jenem lističu nemoproč pretiranec, in prevrtljivec. JTed "mrliče" so. našteti tudi f'asale Aloisio. Asqu-anini in zlasti Monciatti, ti pa so privandranci, od katerih se očita zlasti Moneiattiju. da si je z iz-( dajanjem raznih publikacij in pri-. I rejanjem Kostij in loterij poind |žepe. Monciatti je zaradi "nevred-, [nosti" izključen iz fašija. Izredni komisar Burduzzi je dal zapreti prostore uprave fašija, kjer je i-I mel Monciatti plavno besedo, in je odpustil vse osobje. Kakšni so( bili usj>ehi njegove pfeiskave. še ni znano, dobri jrotovo ne.	, j
Najhujši boj med obema utruja-' nia. farinaccijansko in mussolini-, jansko. v tržaškem fašizmu so izbruhnili v zjrodnji pomladi po za-' ključku MatteottijeVega prodesa in "prostovoljnem" odstopu poslan ca Farinaccija od generalnega tajništva stranke. Mussolinijanci sot
šteli v Trstu in sploh v vsem Pri-'
' /
morju zelo majhno število prist a-, cšv. in ko-je 21. aprila, na "rim-'( ski božič" prišlo do onih hudih spopadov med obema strujama iii( potem še s ka rabin jer ji. je bil prav, j tedaj šele imenovani prvi zredili, | komisar, jreneralni podtajnik fa-j , šistovske stranke in «reneral mili-:ce poslanec Ricci sam pretepen, ko j je skušal pomirjevalno posredova-: ti. Ricci je skušal urediti razmere v tržaškem fašizmu s tem. da je sprejel v stranko oprromno število novih članov, katere pa je pobiral večinoma iz vrst svoječasno najbolj zagrizenih avstrijakantov. mislec, da bo ž njimi dobil premoč nad Carinaceijanci, knr pa se mu ni posrečilo.
Po onih ponovnih hudih spopadih z oboroženo silo tam v začetku meseca septembra, ko je bilo ekoliko mrtvih na obeh straneh in je moralo vojaštvo braniti kve-sturo in |>olicijskc komisarijate preti razjarjenimi fašisti, je moral oditi komisar Ricci. katerega je nasledil sedanji poslanec Uarduzi. ki ima za izvršen je svoje naloge prav posebna navodila odi Mussolinija samega.
Po "bilanci tržaškega fašizma", kakor jo objavlja prej omejeni fašistovski tednik v Trstn. bi bil |M>ložaj v tržaškem fašizmu danes » tak-le:
Vsi tisti, ki so delali zgapo, so izginili, ambijent je korenito iz-premenjen, marsikdo tistih, ki je doslej izkoriščal fašizem, "se je že lotil ix>štenega dela". Meščanstvo je pripravljeno »prejemati od f a Sija vse ukaze, samo če se po |>ameti skrbi za njegove zanemarjene potrebe. Vsemu je bila kriva dosedanja disorijentaeija. Fašizem si je pač podvrgel mesto, toda tržaški fašijo je pokvaril vse. Mesto se je ogradilo v svoje navade. — [ Zato je treba Trstn nariniti fa-. šistovski značaj. Vzdramiti je tre-i ba mesto iz njepove nezaupnosti iu ga naučiti spoznavati novo liee . italijanske duše iu novo italijan-i sko etiko. Trst doslej fašizma ni jKUiial iz blliihe. 'teAvec samo iz časopisja, a.bi bil gotovo rad spre-. jet- vse one dobrine,-ki jib j« faii-
6LA8 NARODNA, 18. JAN.' 1927
t: ZVEZA MEP ANGLIJO IN INDIJO
UMNmOO A UMCIRA300. M v
Na sliki vidite aeroplan. v katerem je prostora /.a šestnajst oseb. Aeroplan bo vršil rcdjm prometno službo bed Anglijo iu Indijo.
zeni ustvaril v dragih velikih mestih. Toda voditelji tržaškega fašizma so se bili med seboj iu je rako izostalo vs<* velikopotezno delovanje. V podjetjih, v šoli. v oh-r-iui, se dela vse	kakor prej.
v nekaterih javnih; uradih ni niti Mussolini je ve slik«, vsled česar zaostaja Trst celo za južnoamerikan-^kimi mesti, kjer je občudovanje fašizma dosejrlo naravnost nepri-r-akovano višino. Denarništvo je ohranilo svoje mentaliteto in dalje seje nezadovoljnost. Mladina ni organizirana in ni v njej niti sledu one moškosti, ki izhaja iz čuta pripadnosti k velikemu, narodu. — Treba je v obče vse obnoviti.
Stvar je povedana sicer v zelo milem tonu in precej prikrito, pa vendar toliko jasno, da se more spoznati, da Trst. namreč pravi, resnični, "odrešeni", ne pa iz Italije "privautirani" Trst doslej ne le ni bil fašistovski. temveč je živel svoje lastno tržaško življenje, dir so bili dosedanji voditelji tržaškega fašizma z redkimi izjemami koristolovci. ki so se tepli med seboj za boljše zalogaje, katere jim je moralo nuditi na strani stoje-i"e meščanstvo. Fašizem v Trstu je potemtakem vse do danes visel v zraku, brez temelja; brez korenin.
Preznačilno za vse to pa je dejstvo. da govore to ravno tisti, ki šo s fašizmom prišli po svojo srečo v Trst. Domačini so izključeni, gospodarijo "privajidranci"! Seveda. ker se domačinom ne more za-uoati. ker ne po zim j o novega lica italijanske duše in nove naeijonal-ne etike, treba je vse obnoviti, tudi dušo Tržačana. preden se mu bo mofrlo zopet prepustiti kako vodilno mesto, a vso to obnovo bodo seveda vodili in vršili tisti, ki so Znali, kakor onorevole Oiunta. pravo italijansko dušo najti na pravem mestu in o pravem času. Stroške te obnove bo seveda nosil Trst. Tržačan. da bo vsaj vedel, da ne pripada zastonj velikemu italijanskemu narodu!
Potujoča šivanka.
Pred IG leti je žena nekega nemškc«ra inženirja požrla šivan-ko. Nič ni vedela zanjo in šivanka je mirno potovala po njenem tele&V.ffrdai se^jexpef po^aviVa in je prilezla ven iz njene rame.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam prijateljem in znancem, da mi je umrl brat
ANTON PUGEIj in sicer po 6-dnevni bolezni pljučnici. dne 31. decembra m. 1. v Sublet, Wvo. Pogreb se je vršil 8.1 januarja po katoliškem obredu v rKemmerer. Wvo.
Pokojni je bil član delavske unije, poleg tudi član društva "Marija. Zdr. Bolnikov", at. 94 K. S. K. J. in društva št v. 12 S. S. P. Z. Označene organizacije so bile lepo zastopane pri jiogrebu.
Doma je bil iz Strug, star 47 let. oženjen in zapušča ženo in 6 otrok, zraven pa. zapušča mene in dve sestri- ttikaj v Peublo. v starem kraju pa dva brata.
Bil sem navzoč pri poprebu pokojnega brata in zares se eutim hvaležnim vsem prijateljem in znancem, ki so pokojniku priredili tako lep pogreb.
Stotera naj bo torej hvala vsem udeležencem,* zasti pa članom zgoraj Omenjenih društev.
Prav posebna hvala pa vsem o-nim. ki sa darovali krasne, vence-Ignac Pugel,
«	Pneblo, Colo- -
REFORMA KOLEDARJA ;
--i
Tekom časa se je izkazal ;rre-	'
jrorijan.sk i koledar kot po man j k-	>
Ijiv. Razni učenjaki so predlagali	I spremembe in izboljšave.
V zadnjem desetletju prejšnje-	r ga stoletja so se v vseh državah javljali glasovi za reformo kole-	1 ilarja. Razni cerkveni krogi reformi niso bili naklonjeni. Po vojski	i se je pri Lijri narodov osnovala po-	š nebna komisija za preosnovo ko-	\ ledarja. Izmed številnih načrtov za	i je vzel predvsem v razpravo pred-	l log Uerniana Reseja. Rese je na podlagi dolgoletnih študij izdelal	( načrt, ki ima v glavnem nasled-	t uja pravila za ureditev koledar-	j skefra leta :	j
1.	Vsaka leto bi bilo razdeljeno	t v štiri četrtetja, ki bi štela po 01	j dni znese 364 dni. 365. dan bi bil	^ 31. december in bi ne imel nobe-	^ ne tedenske označbe. V prestop-	^ nem letu bi bil tudi 31. junij ki bi	s ravnotako ne imel nobene teden-	j ske označbe.	j
2.	Prvega januarja bi bila veti-na nedelja, ravnotako vsak prvi mesec vsakega četrtletja. • Vsak	{ prvi mesec četrtletja bi štel 31 dni.	^ ostali po 30 dni.
3.	Velika noč bi bila fv aprila.	. Biiikošti 26. maja. Božič bi bil 24.	" decembra na nedeljo.
Računsko bi imela ta reforma velike prednosti. Vsak prvi mesec četrtletja bi imel pet nedelj in 26 1 delavnikov, ostali meseci štiri nedelje in 26 delavnikov. 31. decembra bil "brezimenski" praznik, ravnotako 31. junij v prestopnem letu. Ker bi bila prvega julija vedno nedelja, bi bila v prestopnem letu dva praznika drujr polejr drugega.
Božični prazniki, velikonočni in binkoštni pondeljek so tudi v novem koledarju prazniki.
Profesor Orosclaude je izdelal nodoben načrt, ki se loči od Rese-jevega samo po tem. kam bi padla "brezimenska" dneva 31. december in 31. julij in da bi bila Božič in Silvestrovo na soboto.
Profesor Kewitch se strinja z ^ (irosclaudovim načrtom, pač pa hoče on oba brezimenska dneva drugoee označiti. On bi raje začel novo leto s ponedeljkom. ne z nedeljo.
Ženevska komisija se je podrobno pečala s temi načrti, ki razdeljujejo leto v 13 mesecev po 4 ted- -ne plus 1 oziroma 2 brezimenska , dneva.
• Herman Rese, ki je sestavil naj-resnejši in najtemnejši načrt, je še v drugem oziru znamenit v svetovni zgodovini. On je namreč predlaga! uvedbo poletnega časa. ki se je prvič uvedel leta 1916 v Nemčiji. Herman Rese je torej brez dvoma človek, čigar duh posega v življenski tok celokupnega človeštva v neki ]K>Sebni stvari. namreč na polju revolucije — časa. Rese se silno poteguje, da bi se njegov načrt uvedel že z l. 1928. ki je za njegovo reformo zlasti pripravno v treh ozirih : Novo leto -se leta 1928 prične na nedeljo, velika nač je ravno 8. aprila in leto je vrh vsega tega še prestopno. Komfsija Lige narodov se bo z njegovim načrtom brez dvoma še podrobno pečala.
i —-:—
0 govorniških nastopili.
Dr. Tveller-Revmond piše v Mnnehner Mediz. "Wochenschrift: Govorilne vaje so prav izborno vzgojno sredstvo. Navadijo nas. da vladamo telo in čustva, da o-sredotočimo duha. gojimo voljo, odločnost in vztrajnost, da se pri-, lagodimo vsemu in da dosežemo vse. J£er ravno nevrasteniki vseh teh lastnosti niarajo. govorilne vaje-in govorniški nastopi naj-Wji gtovilnn wrditm «ani£.____
NASTANEK {RČNH tSL
< ■
Krčne žile .so pravzaprav ualeg-
njene dovodnice, to so one žile. ki dovajajo v telesu obrabljeno kri zopet nazaj v srce. Krene žile ime. nujejo večinoma tiste dovodnice, ki se razprezajo po gornjem delu kože. Ce se vnamejo žilne stene, tedaj žila nabrekne in se nategne. To. pa se godi zelo počasi iu :se zato krčili žile polagoma razvijajo. Razlagamo si tako: kaka zapreka ovira obtok krvi. zato v žili cami kri zastaja 5n napne steno žile tako, da jo stanjša in naredi neprožno. pa .ie radi tega ne more več skrčiti. Ta zapreka je lahko v žili sami, ali pa pritiska Urdi od zunaj. n. pr. v nosečnosti. Zato trpe ravno ženske na krčuih žilah, pri moškem jih dobimo malokdaj. V ncieoncsti je materni-r-no povečana in pritiska na glavno deblo trebušne dovodnice ter povzroča tako zastoj krvi v vsem ožilju spodnjega života.
Krčne žile dobe ženske tudi vsled prete>ui'h podvezi ; posebno škodljive so podvezi pod kolenom. Zato naj jih nosijo one, ki jih ne morejo trpeti na pasu, vsaj nad kolenom.
Tudi Osebe, ki trpe na zapeki J dobe sčasoma krene žile. Blato, ki| zastaja in se nabira v črevesu, pritiska na dovodnice v spodnjem životu in povzroea krčne žile. Tudi hemoroidj, niso nič drugega kot krčne žile v dovo tuieah debelega črevesa. Nedvomno pa so krčne žile podedljiva bolezen; ne krčne žile kot take. 'nego šibkost žilnih sten. Če ima dovodnica preslabotne stene, nabrekne že pri malem pritisku, kar opazimo pri celih družinah.
Kako liaj si lečimo krčne žile Če so posledica podedovanih šibkih dovodničnih :4en. se skoraj ne da nič pomagati. Dosedaj namreč še ne poznajo zdravniki načina, kako bi se dale nabrekle dovodnice skrčiti na normalne nategnjeuje. Naj izdatnejše sredstvo so pač neprestani obkladi na dotičnemu udu; v to svrho ipovijemo oz. obujemo nogo v gumijeve povoje ali nogavice. Nekateri povijajo nogo tudi z volnenim ali pletenim povojem, pri tem je pa treba jako paziti, da ne nastane je na povoju gube ki zopet pritiskajo na žile. Vsekakor je treba skrbeti za pravilno odvajanje in čiščenje črevesa; zapeka je poleg nosečnosti pač največja in najpogostejša povzročiteljica krvnih žil.
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 cčutov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, Ne« York City.	_
New York Edison U r a
8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY
374 metrov	802 (Mlocikla
• tJAc EdUtm Ensemble
.. - . . Jos«f ilA>nimr, vodja.
CmHrrh • Rtwlieana ... Maitiugiii Baletna godba iz frsuHta.. CumioU Intermezzo Pagliacri.. LetHicavallo Intermezi« iz "Madoninih biserov** ........ Wolf-Ferrer i
Intermezzo Goyeseas .... G run ados Kratek govor.
ni____: ii.ti imiiIi
UinHfl I .»inI U|WU .
Ittlečki iz Rigoletla........ Verdi
SptfininKka knji«a. vseiuijo^t programe 21 prihodnjih »n»ei iz knilje-Ntvn sodbe. In> nu zahtevo itoslala dtefaernenin Kdlson Company." Irtinj? Plnee lit Fifteenth Stl-eet.
Stalna radio-izložba za ud«bno«t na-lih otfjemiictv mi Javnosti J* na 12« Wast 42nd StrMt.
The New Yaric Edison Company
Na Vaio Mha
rm ^ utmm * ■
i
Naravoslovci so zdavnaj načeli ' vprašanje, ali znajo ptice 5teti. I Med lovci je razširjeno mnenje. -tla znajo vrane šteti samo do tri. 4 Pravijo, da nikoli ne pridejo vra- 1 ue po nastavljene meso, če je skrit ; lovec v šotoru. <e pu j;redo no- ' tri štirje lovci in trije nato odidejo. mislijo vrane. «ln je šotor prn- .
in se takoj spustijo na valpoj' Vra^ ve. :ili je to res. Profesor .Mo-[ ter v Prajri je lansko let^» nedvom-j no usrotovil. <1 ji znajo kure raen- | liati. Imel je namree'dve koklji: e-lui je zvalila 4 piščance, druira f ».j 7. Ko >»o piščanci malo odrastli, je' «lru^« koklja zapustila svoj" naraščaj. Iloilila je z ostalimi kurami in kljnvala svojo deen. Sirote se zatekle k četvoriei srečnejših bratcev in koklja je skrbela za vseli enajst. A to je bilo le pod ne-j vi. Ko so šle zvečer kure spat. je' vzela koklja pod peroti le štiri piščance. ostalih setlem jje vedno neusmiljeno napodila. Pri tem pa ni razločila svoje tleče od tuje. —
" "	J "f*"-	iwiiyiiiii »HM
Puuiala jv samo število 4, kolikor
piščancev je z alila. Prof. Moter je naredil ter	tako da iiisn
kure nič vid . Ivaj se je /.^rodilo potem? Ilaču. ska koklja je sj»re jela pod peroii vseh enajst piščancev. To dejstvo, ki se je večkrat ponovilo, je pač dokaz, da znajo kure šteti.
ADVERTISE in GLAS NARODA
OBUPAJTE
Cv imate težave z boleznimi in !m-lečinumi; e" >te utruj« ni.'ve" imaT<-glavobol, neprebavo. ncwpečria->t; iiok.stn'o tul.lajniij*- Vf>»l<*. pijte ilo-.-.ti vode in poskušajte
eilPMEQ^
Slavni inlvajnlni |»i»tnir3«'V:ile«-. Nuri-1-ii.. »drnviio n.-Iau.l-k- izza USm;. Tri velikosti pri lekarnarjih, tiara utirano.
Glejte, da bo inr.e Gold Medal na vsak! žkatlji. Ne kupujte nadomestkov.
IkT A Č* 17 VMII/^*^	Svobode" ima na-
JN As t JV W J I U H slednje knjige v svoji
—- knjižniski zalogi: —
KRAIJKV \ITEZ; zeodoviiiAl. roman l.J...................IM
CRM DCMANTI. reman ......... ..........................si-W
B.VBILONSKA ŽKN.A. velezjuiiiuir ri»in:ui v «lwli zv.-zkili .....$1.00
ROMANCE IN SATIRE ....................................«0.75
ZGODOVINA PAPEŽEV. 2 knjisi. SfiO strani................Si.3«
KRIST.IANSKA RELM.IJA ....................................$0.5«
EKSPERIMENTI JEHOVE « STVARJENIl SVETA ........$0.50
DORA RAZTMA ............................................
IZVOR ŽIVLJENJA ........................................M-50
IZ ZAPEKKE GLOBELI, povest ..............................
TEMEIj.II VERE .......................................... soso
KAJ NAJ STORIMO. DA BOMO OBREŠENI...................«0.30
CVETKE S PAPEŽEVEGA VRTA ............................$0.30
V 74rora.i-.ua vedeue cene je postni na r.e všteta. — NucckUii »n denar
poSiljlte na sledcCi naslov : GLAS SVOBODE 2656 S. Crawford ave.,	Chicago, 111.
PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO
s parnikom "France"
dne 2. APRILA 1927.
Xa parniku nam je doileljen poseben otUlelek z l«'|»inii kabinami po 2. in 4. postelje v .sredini parnika. Potnike bo sjiremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago. da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali
Vozni li.sti l!l. razreda stane do Ljubljane $117.7* z vojnim davkom in železnico vred, za ven in nazaj pa $202.— in — za vojni davek.
Kdor jc iianunjin potonili domov :>' VtUko Auv, naj čimprejc prijavi.
DRUGI SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS'' 14. maja 1927.
TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "ILE de FRANCE", 2. julija 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
BOLGARSKI ŽELIŠČN1 ČAJ
Imenovan Bolgarski Krvni Čaj.
K.%'1 B« NAPRAVIL ONIM. KI SO BOLNI
POM A C! A L. H(»	iti sistem stru-
I>ov. ki povzroCajo razne liolezni.
POMAfIAL BO. eliofintit l»o in Izhelj-šal kri.
POMAGAL BO želodčnim neredom.
I
POMAGAL BO oCistltl in isplaknlti lediee.
u9iu IVI vin vaj.
KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO ZDRAVI
POMAGAL BO libit i prehlade, ki .««• rpfkrat razvijejo v influenco. srii«« in pljučnico.
I>AL BO (A-esu bistro« t in koži Kija j. kar j«» gotovo znamenje dobrega zdravja.
In če ga skuhate ter ca vxauiete vrelega. ko greste k jK>čitku. dobite vse
bogate čiste soke, ki jih je mati narava namenila za zdravje ovojih o-trok.
POMAGAL BO očLstitl in izplaknitl raVfl Iinmenila aa zdravje* svojih ,j
lediee.	t rok.
j fmejte ikatljo Bolgarskega Zeliščnega (Krvnega) Čaja vedno pri rokah. Naproda v vseh lekarnah, ali vam pa pošljemo po pofttt, poitr.ina pla£a ij. velik dr('iinik tavoj za $1^5 ali 3 za $3.15 ali 6 za $5.25. Naslov H. H. voi Schi-ck, President. Marvel Proiuctb Company, 900 P.#a.-*c« Building. Pitt*^»il^-^, Pa,
KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BLAZNKOVE PRATHCE
bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50.
Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jilj že naročili.
Blaznikova Pratika slane 25c.
Slovenic Publishing Company 62 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
4	,	-»	f-
$ \
A ■	-' ■, 5B,	-. i - . • . ». .	.	. s
GLAS NARODA, 18. JAN. 1927
DRUŽINA LOSOV.
KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
4 «
#111U

i r i w
Srn "Olma Narod*" priredil G. P.
38	\	(Xa<laljeviuije.)
Hree Elinor je nemirno utripalo.	*
—	Ud takrat naprej nisem, bil več v Lossovu. — :ili ni pome-lijalo to isto kot pre-.i«* njegov pogled.
—	Ali vam niso povedali, zakaj ne hodim ve«" v Jx»sov?
—	N*e. gospodična Gita mi je le rekla, tla so jezni na vas — in iz tega sem napravil s*yoje sklepe.
Elinor je odtrgala vejico z drevesa tor jo pritrdila na svoj klo-l uk. Solnčna luč se je poigravala z njenimi lasmi.
—	Človek ne sme delali prenagljenih sklepov, — je rekla hitro.
—	.Jaz vendar ohranim -zase. kar sem si mislil. Ali boste kmalu prišl« v Losov?
Einor je zmajala z glavo, ne da bi dvignila pogled.
—	Ne, to se pravi, jaz ne pojdem tja, dokler me ne bodo pozvali.
—	Ali ne boste predstavili tam svojega gospoda brata!
Elinor je zopet pritisnila klobuček na glavo.
—	Fred visi preveč na meni. da bi šel tja. kjer ne marajo njegove sestre. Vi pravite gospod brat f Fred je star šele petnajst let, a je že majhen velik mož.
—	Potem boste imela v njem zvesrtega viteza, — je rekel Lin-deek smeje.
—	Da, Fred se vedno požene zame. Xikdo mi ne sme v njegovi navzočnosti storiti kaj zalega.
—	Ali bo kmalu dospel semkaj?
Elinor je vzdilinila.
—	Rad bi bil priča vajinega svidenja.
—- O, pri tem ne rabiva nikakih prič. Najino svidenje bo pač zelo ognjevito in tak izbruh veselja se najbrž ne spodobi po tukajšnjih običajih.
Njegov očitajoči pogled ji je rekel, da so ga resnično zadele njene besede, — a ona ni hotela danes zopet postati mehka in najboljše je bilo, da se ločita.
—■ Sedaj lahko jahava naprej, gospod upravitelj. — je rekla Klinor hitro ter se priklonila baronu.
—	7j Uogom. gospod baron. Pozdravite Gito, če pridete v Losov.
No da bi se ozrla vanj je Elinor hitro od jahala. Čutila je. da je
zrl baron za njo in da nt mogla tako hitro odtrgati svojih misli od njega.
* *
—■ Ali ne meniš, mama, da je nespametno, če se držimo tako proč od Elinor? t*e bo prišel sedaj njen brat s hišno damo v Lem-kov. —• mogoče sta že tam. — potem bo baron Lindeek gotovo napravil tam svoj obisk. In potem ne ve človek, kaj se lahko pripeti. •Jaz ne morem dopustiti, da bi se me kar tako. meniniet tebinič potisnilo na stran. Itrez dvoma ima baron namene na bogato dedinjo.
—	Ali res misliš. Gita? — je vprašala stara dama hitro. i Mati in hči sta sedeli v salonu prve.
—	Gotovo, mama. ee se tega energično ne prepreči. Zakaj pa bi ne imel takih namenov! Ona je bogata, sijajna^partija. Tudi drugi /najo biti tako premeteni kot Boto, — je rekla trpko.
—	To je treba preprečiti na vsak iiačiu. Gita. Naših stvari 5e ne smatram izgubljenim, niti tvoje, niti one I»otoja.
—■ Potem moramo na vsak način popustiti.
—	Da. prav imaš. Že sama sem misila na to. Sama ne bo prišla nikdar.
—	Ne. tega gotovo ne bo storila.
—	Hm. Torej veš kaj Gita. odjahaj danes popoldne v Lemkov k izgovorom, da hočeš pozdraviti njenega brata tudi v mojem imenu. Ob tej priliki boš takoj izvedela, če je bil baron že tam. Sentimentalnost Elinor nam mora biti sredstvo, da jo na diplomatičen način zavzamemo proti baronu- Ne opusti niti svojega, niti Botoje-vega eilja.
—	Da, mama. Lahko pa bi jui nekoliko pomagala s svojo pret-katiostjo. Elinor je par tudi že zapazila, tla ne mislil' baron resno z menoj. Kaj naj rečem k temu?
Obe dami sta pričeli govoriti pritajeno in razburjeno ter skovali pravcat načrt.
Popoldne je odhajala Gita dejanski v Lemkov.
Elinor jo je mirno in prijazno sprejela, kot da se ni nič pripetilo.
ZA GOSPODINJE
rUm ISABELLE KAY Slovanska gospodinja t Ameriki redno m remijem •prejema na •rete. • pomočjo katerih umore boljše vrfflti »roje dolftnoetl kot foapodlnja in mati Na tem mestu bomo vs.k teden objavili «aaek, ki bo aanlmal ?aako dobro goapodinjo.
Navodilo Štv. 4.
Kuharski recepti.
D omara sredstva.
vMate razdeljene v dve različni vrsti. — surove in kuliaii".-Surove Kola to so navadita 'solata, radie, kumare, celery in tak« dalje. Jajoa. jHTutnino. kuhano so-
Kadar čistite temni sti-nski papir direktno nad radf jotorjem ali
])lhiom. so ]>osIu2ite škroba, stopljenega v vodi in ko se je dotiC-no inesto jx>poltioiua posušilo, ga od-
elvje in drupe se smatra za kuha- drjrmtc s *ulio krtačo.
ite solato. Zdravniki smatrajo sola-j Cenena po'.itura i m menja slabo
to »o le za ihumiIiio je«l. tenmr tu-' gospodarstto. kajti kislina. ki se «11 za skrajno zdravo. Številni nahaja v tej polituri. 1*. itniftla ljudje se ii" jtoslužijn solate dni-! les ter eventualno tudi tozadevne P"* k"t »» t« način, da zmešajo kose pohištva.
nekaj so'ate z zrezanimi surovimi j fv s«, vaša preprog zavija ob paradižniki ter rabijo pri tem Icjrohili. zmočite rolwe z vodo To navadni -dressing". Ostaja i* več ojači in utrdi jiodSiv. katerega iuia načinov, kako pripravljati solat?.1 vsaka preproga. t?I»odaj hočemo prijaviti recept za | Tajnost odstranjeujti mastnih «st»lato. ki 1h> napravila vaš oIrmI madežev iz svile. ne da bi ostala
okusnim in prijetnim.
X AT LAC' EX I I'AKA1> I 2M KI
1 eaša evaix»riranega mleka 4 velike Žlice surovega nia.->l,M - veliki žlk-i moke
G paradižnikov 1 zelena paprika. na drobuo ra sekana I'ol čajne žličiee soli Malo jKiprike Pol caše vrele vode.
kaka senen te^u madeža, obstaja v
tem. da se namaže te madeže s francosko kredo na obratni strani h lasa. Položite Maso na stran za par ur ter {»onovite proces pozneje, če je treba. Kreda vsesa vase vso maščobo.
Nasveti glede lepote.
Izvedenci so izjavili, da je dutn»r obrazni prašek neškodljiv. (Jhrazpi prašek ali powder pa se sme rabiti le v zmernih množinah, kajli če se Kazre/Jte paradižnike na poluvi- r:,W v Preveliki meri. zapre maj-eo. Položite jih v ]h>s,h1o ter jih lme «<li>rtiuo v vnši koži. Ob pokrite z drobuo raacsekano f-ebu-J 1'ril"kali je primerno namazalo in zeleno papriko. l>odajte vo
de ter j»eeite. dokler niso ]»arailiž-uil^i mehki. Položite vse na krožnir. ter pripravite omako na naslednji način: — Stopite preostalo surovo maslo v železni ikiosoiK. Vmešajie moko in ko je zarmenela. zli ji e tekočino na j»ečeue paradižnike in olMMiem tudi mleko ter mikaj soli. če je potrebno. Kuhajte, dokler <*ela zmes ne strdi. nakar jo po'.ijle preko paradižnikov.
Nasveti za kuhinjo.
C'e vaši otroci ne marajo navadnega mleka, jiiu s« dajte v obliki milk shakes, custardor in tako dalje.
Namažiie ]K»sodo /. olivnim oljem ter j m >t rešite z moko. Sol v surovem maslu st> hitro znsmodl ter pusti neprijeten okus na dnu pojatče.
Slane ribe. če hočejo imeti primeren okus. je treba štiri in dvajset ur. prodno so jih kuha. namočiti v mrzli v«*li.
Majoneza je Imlj reililna in prijetna za okus. če si- jo napravi z olivnim oljem.
Xikdrfr ne razsekajte zelene na drobno, kadar jo rabite za so!ato. Razrežite jo z ostrim nožem na kosee kot si jih želite.
Nikdar ne vrzite vode na vrelo mast ali olje. Moka ali prst bo zadušila plamene in tudi navadna preproga lahko služi v t« namen, če se jo zadosti dolgo drži preko ognja ter odreže dovod kisika.
ti liee s takozvauim cold creamom i»redno se uporabi prašek. Človek mora biti zelo skrben pri izbiri praška ali powdra za obraz, kajti ceneni praški vsebujejo kemikalije, ki so škodljive k--ži. Kupite take vrste obrazni prašek kot jih izdelujejo iKtstene in zanesljive tvrd-ke. ki nudijo svojim proizvodom jamstvo. Vaš obrazni prašek je mogoče najboljši na tr;m. a če rabite cenen, slnbo uarejen "puff", ne boste h* izgubili dosti praška temveč tudi ue l>o<te dosegli za-željenena učitika. Na trgu j«> Več raz-ičnili vrst "puffov" za ol»razni prašek. ki niso dragi ter sanitarno izdelani.
Osebno zdravie.
Oljka raste v južnem delu Kv-r«tjM* ter v severnem delu Afrike. Kultivirajo jo v Praneiji in Italiji. Izdelovanje olivnegst olja obstaja
eilinole v tem. da se iztisne t-lj«* iz sadeža te^a drt-vesa. Olivno olje je dragoceno kot odvajalno in antiseptično sredstvo. 35elo dobro je zavživati jra. ker iK>sptkšuje grajenje sist<*ma. I»obro je tudi pri o|>e-k*inali in pikih raznih žuželk. Dandanes lahko kupite vsakovrstne zdravstvene produkte, ki vsebujejo olivne olje. kot milo. šampu. tonike in solatno olje. To kaže. da je dandanes olivno olje bistven faktor v vsakem domu. Imeti bi moral steklen h-o ali kanu te«a olja v svtuji kuhinji za trenutno uporabo.
0 kekainizmu.
motiCavf^t .silijo v^ke^a kokaina navajenega človeka potem .spet k novemu vzcniiku.- Ko temti pomo-
rejo še rarzne druge .senzacije: *r-bečičnost in mravljinčavost na koži. depresije, oeutek nedostatnasti in zapuščenOKti, hd. Ko plove zo-l»et .strup [jo krvi. bolniki za nekaj časa oži ve, «9 blebetali, razposajeni, razigrani in zapadejo pozneje v neko prijetno, pesfrobarvno .sanjavost, v kateri se jim zdi. da .so >e jiin izpolnile .sleherne njihove želje, svet pa da je rožnobar-ven. brez v.seh zoprno-ti Ln poJob-110. Ko premine učinek, se ponovi stara ptv-em in treba je poseči po vedno večjih dozah .strupa, če .se hoče bolnrk zazibati v zaželjeno stanje opisanega ugodja. Ob tem pa .se že poka-že naklon k pogostim vidovnim in .slnšnim iluzijam in halucinacijam. Ape!it zganja, bolniki .silno .shujšajo iti se postarajo ter lirično telesno in duševno propadati. Uoesebno trpita zapomni-vohti in «pomin.
Xa tej podlagi časovnega otro-vanja se razvije torej prava liira-vost in izpremembe nepokojni, plasljivi. Kumujavi m nezaupljivi, čutijo vse vse pov.sod ukročene in preganjane v značaju do težke etične depravaeije. Bolniki so zlasti v abstinenci silno razJražIjivi Razvije se nekaka fizikaliena n-knrtitvena blodnjavast; preganjajo jih z elektriko in hipnotizniom, gledajo jih skozi špranje in razpoke v zidu, dajo jilt policijsko nadzirati, mamijo jih z zrcali skozi ključavnice in podobno. Jako zna-1 čilna za kokainLste so blodnjavo ( razložena zaznatja in halucinacije j vidoATie rn taktilne. mikraskopič-' . no majhnih predmetov, kot baci-' ' lov. klopov. boLli opilkov pod kožo j itd. Časih se razvije izredno ob-I sceno barvana ljnbosumnostna bi o-' ! dnjavast. ki je tem nevarnejša, ker j je navzlic vsem absurdnostim o-I kolica ne smatra kot bolestne, ker govore in se vedejo bolniki urejeno in ne delajo vtiska nezavestne- ■< ga, mnogokrat niti ne opitnega člo-, veka. Vendar je smatrati vsakega kokain ista. pri katerem se pojac-■ ljajo preganjalne blodnje, kot tež-1 ko nevarnega blaznika. ki svojih ' groženj ne prikriva samo. ampak jih premnokekrat tucli ttsodepolno udejstvi.
Ozdravljenje navadno 111 težko in dela zdravniku dosti manjše preglavice, kot lečenje morfinizma. Zal je pa ta uspeli še dosti manj zanesljiv in kratkotrajen kot j«' pri morfinizmu. Kdor ni postal kokainist iz mode. ampak iz naklona, zanj je malo upanja na trajno ozdravljenje. Psihotične stanje sicer z abstinenco brzo premine, ne pa hiravost in d (•generacij a z njo. Kakor vodi kokainizein v relativno brzem časn do bolezenskih izprememb, tako je preko
pamiko« - Shipping ft#i»«
tC. januarja:
Homaric, Cherbourg; Rr public, Cherboura. Bremen; Stuttaart. Char-bourj, Bremen.
*S. januarja:
Praa. Will on. Trat.
sr. januarja:
Roebambuu, Htm; Thurluffl* Hamburg.
Si Januarja:
Majestic. Cherboni*: Franc«. tlaT-ra; Muanchen, Cherbourg, Bremen.
3.	februarja:
Deutschland. Cherbourg. Hamburg.
4.	februar•
Aquitan> 1. Cherbourg.
5.	februar'a:
*. Pari a, Havrt.
9. fehrun ia.
frea. Iloosevelt. Cherbourg. Ure-men.
12. februaria:
Olympic. ChertM^urfc.-; Bremen. C:.er-bourg. Bremi'B.
17. februarja:
De Grahst-. H;>vjt!; Hamburg, Cherbourg. llnmburs-
19. februarja:
Frame, Havre: Grr-ge Wjshlng-
ton, Chrrliuurg, Ureuie'i.
21.	februarja:
Ma'..retania. Cherbourg.
22.	februarja:
Iter". ». ClivrlxicrK. Uremen.
23.	februarja:
Kt-j.ubllc, Cherbo'jrjr, xiroiucn.
24 frbruarja:
V.'e.-tphulia. Hamburg.
26. februarja:
l'aris, Havre; I^viallian, Clic
buurg: Auuitania. Cherbourg.
1.	marca:
Maj Ilia. Washington, Trst.
2.	mraca:
I"rc». Harding, Cherbourg. Rretnon.
3. marca:
Albert CalHn. Cherbourg, Hamburg.
8.	marca:
Oljmpc, Cherbourg; Muen^hwi, Chertourg. Bremen.
9.	marca:
I "res. Itoosevelt, Che rbourg. Bremen.	»
10.	marca:
Rorhambeaj, Havre; Thuringla. Hamburg.
12. marca:
Uercngaria. Cherbourg: Krance, Havre; Stuttgart, Cherbourg, Bra-men.
17.	marca:
Deutscbland, Cherbourg. Hamburg.
18.	marca:
Aquitanla, Cherbourg.
19.	marca:»
Leviathan. Cherbourg; Bremen. Cherbourg. Bremen.
22 marca:
I'res Wilson. Trar
Columbus. Cheroour^. IJreiuen.
23.	marca:
Savoiif, Havre, fi^.trge CV'axh-Ington. Cherbourg I':«ui»«.-u.
24.	marca: Cleveland. Hamburg.
26. marca:
Olyinuc. Chrrbr.urg; Republic.
Cherlfouric, Uremen.
30. marca:
I*res. Harding, Cherbourg, Bremen.
31 marca:
Suffren. Havre: Hamburg. Cher-iMiurg, tiamhurg; r"llii, Cherbourg, Bremen.
2. aprila: $
Franif. I In vrt* - SKlTM IYAAW
14. maja:
HK« TXI 1ZLKT k paniikoin I'AI'.IS 2. Julija:
SKL'l'M IZLKT r. ho vim parnikoin 11«lv liK FllANCJE.	"
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI HA OLJS
FRANCE 29. JANUARJA; - 19. FEBR.
PARIS 5. febr. — 26. febr. *
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabina tretjega razreda X umivalniki In teko&o voda ca S, 4 ali • oaab. Francoska kuhinja in piJaSa.
19 STATE STREET	NEW YORK
BMMH^^MM ALI LOKA UN I AGENT JE i umti i

Kalior nas je oblagodaril Ori- razsulo po njej pa še v izdatni me-jent s »sokom svojega maka, z opi-|ri utrla pot razmahu najrazličnej-Gita je vprašala po Fredu in Elinor ji je rekla, da ga ]»rienku- ■'elu in "j^oyi"1 glavnim učiuko- šim psihopatom, ki .so se pričeli
vitim derivatom morfijem, tako
je šele naslednjega dne
Gita je nato izročila pozdrav in naročilo svoje mhtere in Elinor Ji je obljubita, da bo prišla dva dni pozneje z bratom v Losov. Radi očeta je bila vendarle vesela, da niso v Losovu ustrajali v sovraštvu napram njej.
A" poteku pogovora je prišla Elinor sama 11a predmet, ki je ležal Giti tako .pri srcu. *
—	Ali se je baron Lindeek v zadnjem času dostikrat sestal s teboj. Gita !
V očeh Gite se je |K>javil čuden ogenj. Napravila je žalosten cbraz ter vzdilinila.
—	W\ ni ga več na i z pregled, — je rekla otožno.
Elinor jo je pozorno motrila.
—	Kako prid«Tto .Gita. Vedno sem čakala 11a Tajno zaročno 11a-Klittliilo.
Nemirno motrenje je ležalo v teli besed Ji Elinor.
3 Gita je zopet vzdilinila. povesila žalostno glavo ter zrla na svoji J oki. ki sta jHičivali v naročju.	/
—	Ah. kdo ve. če bo kaj iz tega. — je rekla trpko.
Sree Elinor" je utripalo, kot da se hoče razpočiti.
~ Zakaj pa ne.' Ali^sta še skregala?
Gita se je vzravnala ter zopet vzdihnila.
—	Povedati ti hočem. Elinor. Ti si kriva tega.
E1 iuor se je tako prestrašila, da ji je skoro zastalo sree.
—	Jaz?
—	Da. ti. seveda, ne da bi to vedela ali hotela. Hočem ti enkrat iztresti svoje sree ter te obenem j>osvariti. Torej euj. Pred no je umrl strie Herbert, se je Lindeek že potezal zame. Gčividno v mnenju, da vidi v meni bogato dedinjo. Odkar pa je bil objavljen testament .strica. Herbert« ter si se ti ]>ojavila tukaj, se je umaknil od mene ter s«» približal tebi. Ne. ne. ničesar ne reči. ker ni moglo ujiti tvojim učem. Vein, da ga nisi bodrila. To bi bilo slabo od teb^. ker sem ti vendar gaupalA. kako je stalo z menoj in njim. Ti »i boljša partija med nama <Dhreuia — in to je merodajno zfnj. Kmalu boš zapazila, kakšne lej>e oei. kakšne sladke besede ima pripravijeue, da prevari dekliško Krče. Vse to j« velja le tvojemu denarju.
; T>I O	jfeOA.'
nam je za pa d. osobito Peru v .Južni Ameriki, poklonil v koki še nevarnejšo drogo; koko. i z katere na pravljajo znani alkaloid kokain.
Dočim je kokamizem. to je kronično otrovanje s kokainom v svoji vroči domovini že j a ko dolgo znan. ga pri nas nismo poznali dotlej, dokler ga niso začeli uporabljati kot sredstvo pri leč en j 11 kroničnega morfinizma in sicer
udejstvovati na vseh poljih, in ki so kot smo že enkrat povedali, v izredni meri naklonjeni uživanju vsakovrstnih mamil in dražil. Iz klasične, dežele psihopati je se je menda zanesel kokainizem, največ menda z ubežniki, iz Evrope in je preplavil ostale evropske države. Alkohol in morfin nista zadoščala, trebalo je novega bodrila, nove u-živnine: kokaina. Pričelo se je vse-obče n j uhan je čistega ali tudi z
navadno s tem luspehom. da mor- drugimi praški zmešanega kokai-finist ni opitstil morfina. zato pa'na. ustanovili so se naravnost je začel uporabljati kokain. Imeli, krožki v to svrlio. kjer so-razni smo torej opraviti skoraj vedno sa- j umetniki in demimonda in kdor mo z morfino-kokainisti. Kot eLst1 ima sicer (posrednih ali neposred-
kokainist je prišel v naših deželah v opazovanje k večjemu kak ino-zemee ali izseljence, odnosno vseljen ec iz Južne Amerike.
Svetovna vojna je tndi na tem polju ustvarila nove odnosa je Vseobče trpljenje in trajna pripravljenost na neposredno pretečo smr%.je zmedla vsak red. zbe-
nih stikovsz temi krojri. jweduja-čili v teh, novo v življenje poklicanih novoverskih občinah. Brezvestni verižniki. ki so tam ljudem za neverjetno visoke svote prodajali ta strup, so jih pa izkoriščali do skrajnega in podpirali z vsemi sredstvi to i>ogubonoesno gibanje, ob katerem ni šlo samo" zdravje
•^.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSUUCH^a
DIREKTNA SMER
POTOVANJA Kratka ielezniika vožnja
do doma po zmerni ceni.
Odplutje proti Tratu in l>ut»rovniku:
PRESIDENTS WILSON
25. JANUARJA — 22. MARC^
MARTHA WASHINGTON
1. MARCA — 12. APRILA Vprašajte za cene in prostore v bližnji igentun. PHELPS BROS., 2 West St , N. Y.
Kje je moj mož, ki je pred 3 meseci neznano kam odšel in pustil mene s šestimi otroei brez vseh sredstev, starejši je eelo še bolan. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem. naj mi poroča, ali iisxj se pa sam oglasi, — Jenna Modic, 1072 East 68, St., Cleveland, Ohio. (2x 17.1
IŠČE SE ŠIVALKE
izvežbane na "Jap Swiss'' ali "Bedford". Dobra plača. Dolga sezija.
Marion Hat 49 West 38th St., New York City.
POZOR SLOVENKE!
trajni njegov učinek dosti jačji in Slovenec 43 let star iščem za za-
pogilbnejši. kot na pr. po alkoho-
'kmi 28 do 38 let staro, pridno, de-
lu ali morfinu.
Iz teh vidikov tudi -vse države skušajo potom stroge prohibicijc kokainizem zatreti v kali. Seveda pa nikakor ne zadošča, da pošiljajo v ta boj samo carinike in finančno upravo. To vojno je treba izvesti do zadnjega moža in jo izvrševati brezdbzirno do naziranju pri prodaji v lekarnah. Posebno pažnjo je pa obrniti na že omenjene krožke ki morajo veljati kot pravcata okuževalna gnezdišča, zlasti že zato. ker pritegujejo k sebi mladino in jo zavajajo. Kdor pa reši mladino, reši narod.
lavno in pošteno katoličanko. Imam že 13-let svojo obrt in precej prihranjenega. — Pišite na r John Terria, Box 253, Monon, Ind. (3x 17—19)
PRIPOROČLJIVA KNJIGA.
gala "smotrenowt. omajala " etične j mnogih tisočev v nič. ampak^prav temelje in jih celo izprevrgla ter t tako mnogavelikanska. d asi mor-ljudi utrdila v prepričanju, da je da uprav nagrabljena premoženja.
Jm
Itak živečim od danes na jutri edini cilj in smoter čim izdatnejše uživanje. In kutturm človek, ki je itak v vednem boju s pračlovekom z zverjo y sebi, je odločil v prilog svoji prvotnosti m je dodal za grobo uživanje najprimit ivnejše n majordina iTiejŠe e.


prihodnjič.)

Kokain povzroči ^irvotno neznatno in jako kratek čas trajajoče zvišanje motoričnega razmaha, živahnosti, občutka blagodejne toplote in zvišanje telesne in duševne dela zmožnost i. V marsičem povzroči »torej neke vrste posebne pi-j^nocrti. z jieznatno okrnitvijo za-^fefl. Preteče utripanje Ja/^stjii o^

Josip Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenjskem, je izdal spomine na svoja potovanja'Lavtižar je prepotoval vso Evropo ter dobršen del Azije ter zna jako zanimivo pripovedovati.
Knjiga ima 36 poglavij. V prvih poglavjih opisuje dogodke iz svoje mladosti, v nadaljnih se pa' bavi s kraji, katere je prepotoval.
Kot rečeno, knjiga je jako zanimiva ter jo vsakemu priporočamo. V zalogi jo ima Moyenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City, ter stane s pošt-
£0JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. j DRŽAVAH.	I
Prav vsakdo-
kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
AD' URTISE in OLA8 NAROUA
Požar čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor j« nemenjeb potovati ▼ Rtarl kraj, je potrebno, da 'Je pon-Sen o potnih llštfti, prtijaift ln dru-glb stvareh. Valed naJle "<Wgoletne bfknfrnjo Vam ml zamoimo dati najbolJito pojavila In priporočamo, redno le prroTrstn» brzoparnlka.
Tudi nedrSavlJanl samorejo potovati v atari- kraJU toda. preskrbe^ si morajo Joto!Jen Jt al! permit ti Washlnptooa, bodi«! za eno leto aH 0 mesecev in ae mora delati pro-SdJo vsaj en mesec pred od pot oranjem In to naramoat t Waahlnf-ton, D. C. na generalega naaelnl-Skega komisarja.
Glasom odredbe. Id Je stopila v
veljavo 31. julija. '192$ M nikomur reč ne po«je permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posli«« osebno, bodisi r aajblifnjt našelnt-Sld urad all pa gt dob! r New Toka pred od potovanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven
bres dovoljenja, potuje na trojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce bt starega kraja.
Kdor Sell dobiti smodnike ali vrojce fa starega kraja, naj nam prej pl5e za pojasnila. Ia Jugoslavije bo pripuSčenlb v tem letu 870 priseljencev, toda polovica t« kvote Je določena ca amerlike državljane, k! žele dobiti sem rtarlie Ia otroke od 18. do 21, leta in pa aa poljedelska delavca.
Amerind dSavIjanl pa samorejo dobiti sem lene ln otroka do 1& leta bres da bi bili Itetl v kvoto, potrebno pa je delati prolnjo t Washington.
Predse podrsamate kaki kocak,
pilit« nam.	.
FRANK SAK3ER STATE BANK
» COKTLANDT Wfm 90EW X0K
ADTERTISkln ŠT. A S NARCPA
Itz--

^ uaginwi.it i
_ 1-Aiiff-MtVl I1-' i' A

Mi