XIV. letnik. V Gorici, dne IS. jantivarja 190(i. 3. številka. Izhaja vsak četrtek 'I ob 11. uri dopoldne. il Rokopisi se no vračajo. NeCrankovnna pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto t krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Za Nemčijo je cena listu 6 K. za drugo | dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejoma »Narodna Tiskarna'1 t ulica'Vpt- tuAii 'št. 9. V 'M Naročnino in na-zimitila s pr ej ema ii(.ravnigtvo, Gorica, SemeniSka ulica št. Ki. Posamezne številke se prodajajo v tobal arnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskom bregu (Riva (lorno) št. I t po 8 vin. Oglasi in.poslanice sc računijo po petit vrstah, in sicer: če se liska enkrat It vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. ■-~<§£eK-< Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt r Gorici. "j1 — Tiska »Narodna Tiskarnn“ (odgov. J. Mnrušič) v Gorici. ..Katoliki obzornih" o splošni in enahi uoiivni pravici. Pravo misel je zadel Benoist, ko je izrekel, da je splošna in enaka volivna pravica počelo anarhije, dokler ni organizirana. Organizirati pa je ne more ne tajnost, ne obveznost, ne pro-porčni sistem. Organizirati volivno pravico so pravi organizirati ljudstvo, ki voli. Organizirana volivna pravica se more snovati le na organizaciji ljudstva. Z\6 splošno in enake volivne pravice je v tem, če odločuje slučajno, mehanično število. A Število je slučajno, dokler je volivna pravica zgolj individualistična, dokler volivci niso organizirani v skupine skupnih idej in skupnih interesov. Abstraktne ideje le težko družijo množice, biti morajo žive ideje in živi interesi. Taki veliki ideji sta dve, obe počeli živih intereBov: verska ideja in ideja iiivljenskega blagostanja. Parlament je socijalno-politična ustanova, ki naj skrbi za življensko blago- j stanje državljanov. Kot up v veliki so- ' cijalni bedi naše dobe pa je posodila so^ijalna ideja, ideja ki druži poedince • istih interesov v skupine, da s skupnimi močmi teže po lepi bodočnosti. Tudi parlament torej mora zastopati ne le I poedince, ampak v prvi vrsti socijalne J skupine, predstavnice skupnih socijalnih ; interesov. Zalo se parlament ne bo izvil anarhiji slučaja in števila, do- ' klor ne bo v tesni zvezi s stanovsko organizacijo. Parlament bi moral vzrasti iz stanovske organizacije, potem bi predstavljal resnične in stalne interese in bi tako tudi sam zadobil resnico in stalnost. I Žal, da je organizacija šele v po-četkib. Pomen splošne in enake volivne pra- j vice more biti sedaj lev tem ds Bpravi v ! zbornice zastopnike socijalne ideje. Če je organizacija žo vsaj toliko napredovala, da se ji to posreči, ni pogled v bo- 1 dočnost brezupen. Naloga zastopnikov Bocijalne ideje bo povspeševati organi- j LISTEK. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. (Priredil Plavski.) „Pozdravljen, moj Blaž I OJ kod J pa ti ?“ Tako je pozdravil krčmar vsto-pivšega gosta. „Iz Viterba. Konečno sem vendar prodal svojo čredo." „KoIiko si prejel ?“ „ Petsto lir." > „No, danes pa si že lahko privoščiš kozarec vina.” .Zato sem krenil v tvojo krčmo, kakor vidiš, moj Peter." Kmalu sta krčmar in gost sedela v ' zaupljivem pogovoru. Veselo sta srkala rdečo kapljico iz opletene steklenice. ; Blaž je krepak kmet, iz njegovih oči od- j seva priprosta zaupljiva duša. Dobra kupčija in dobro vino sta mu razvezala jezik. Sknpljeni denar hoče porabiti za popravo hiše in z vidnim dopadenjem razvija raznovrstne svoje načrte. S krčmarjem sta stara, dobra znanca, in prijateljstvo ne pozna skrivnosti. Blaž je dobre volje in bi rad dalje zacijo na vseh poljih. Če bo enkrat razbit individualizem, potem se bodo ; razmere same izboljševale in zavladal bo naposled takoimenovani profosijo nalnl volivni sistem ali, kakor mislimo, da ga lekke nazovemo socijalni volivni sistem. Prvoboritelj tega sistema je bil v Belgiji že I. 1894 voditelj katoliške demokratične zveze, veeučiliščni profesor Helleputte. »Mi nismo nikaki zastopniki, je dejal. Nas volijo ljudje, pomešani, raznih interesov, raznih poklicev, razne izobrazbe, raznih razmer. Kako naj mi predstavljamo vse te interese, ki se često nasprotujejo? Mi zastopamo en interes, druge pa žrtvujemo. Tu je treba pomoči z volilnim sistemom, ki bo zagotovil zastopstvo velikik interesov državljanov". Lehko je volivna pravica splošna in vendar se lehko zgodi, da bodo obrtniki ali delavci brez primernega zastopstva. Parlament bo le tedaj resnično predstavljal resnične interese vseh, če se bo osnoval na socijalni organizaciji vseh. Treba je organizirati skupine po njih socijalnih funkcijah; te skupine naj volijo svoje stanovske zbornice naj pošiljajo delegate v zakonodavne zbore. Helleputte je dosegel s svojo idejo moralno zmago, a v zbornici vendarle ni dobil večine. Priznali so mu, da je to ideal bodočnosti, toda, je dejal stari častitlj ivi katoliški voditelj Woeste, zastopstva interesov manjka še dveh stvari: 1. si še ni osvojilo javnega mnenja in brez javnega mnenja ni mogoče snovati novih volilnih sistemov ; 2. niso še Bta-novi zadostno organizirani, da bi Be mogle vršiti volitve po takem sistemu. Woeste je s svojo veliko avktoriteto pokopal Hellepnttovo predlogo, dasi je bil sam nekdaj proroško napovedal, da bo splošna in enaka volivna pravica pritisnila nekega dne konservativne stranke ob zid. Helleputte pa je ravno hotel organizirati splošno in enako volivno pravico. ostal, a bližala se je že avemarija in imel je še tri ure hoda. „Na svidenje torej, boter Peter 1“ „Kaj šel Kozarec najboljšega ti pomladi noge.u „Dobro, a zasukaj se urno I" Krčmar je šel ven po drugo steklenico. Na ppl pridušen žvižg je priklical njegova odrasla Binova. Stari jima je zašepetal: „Blaž ima 500 lir pri sebi — iti mora skozi sotesko — več vama ni treba praviti11 — in veselo žvižgaje je zopet vstopil v sobo. Drugo steklenico sta hitreje izpila. Dasi je krčmar uganjal vse mogoče burke, se Blaž ni dal zamotiti, zgrabil je palico ter vesel korakal proti soteski. Bila jejedna ura po avemariji, ko je Blaž vstopil v sotesko. Ni bil pijan. Zamišljen v svoje načrte, je malo pazil na pot, katero je že tolikrat prehodil. Naenkrat pa ga od zadej zgrabijo krepke roke, in še pred no je mogel misliti na brambo, je že ležal na tleh. Jeden razbojnikov ga je z železno pestjo stisnil za grlo, drugi pa je preiskal njegovo obleko. Toda zastonj, denarja ni mogel dobiti. Razočarana ata napadovalca po živinsko tolkla po nesrečniku, dokler ni V tem zmislu torej predlaga Duthoit v zadnji točki, naj se osnuje senat po sistemu stanovskega zastopstva, Helleputte je mis il, naj bi bili obe zbornici voljeni po istem socijalnem sistemu, toda večina je drugačnega mnenja. Nižja zbornica naj bi bila politična, zastopnica političnih mnenj. Višja zbornica (senat) pa naj bi bila socijalna, zastopnic« socijalnih interesov. Tako bi bil vsak predlog ne sicer dvakrat pretehtan, kakor sedaj, pač pa pretehtan pod dvojnim ozirom. Politična zbornica bi pretehtala politično, socijalna višja zbornica so-cijalno plat. Stvar še ni dozorela. To je gotovo, nekaj takega se mora izcimiti iz socijalne organizacije; le tedaj bo parlament res predstavljal se življenje narodov. Dosedanji sistemi se snujejo na atomistični teoriji o državi, nov sistem bi se snoval na dinamični in organični teoriji. In ta teorija je edino prava. Država ni slnčajen skupek poedincov, marveč živ organizem, sestavljen iz drugih manjših živih organizmov. Organizacija torej še ni taka, da bi bilo mogoče že sedaj ostvariti to teorijo. Treba pa je teoretično in praktično pripravljati tla. Postavljen je v dalji cilj, po katerem mora stremiti vse socijalno delovanje. Francoski katoliški socijolog La-Tour-du Pin |Chambly že mnogo let deluje za to idejo. Za preiiodno dobo se trudi, da bi se vsaj vzporedno z zakonodajnimi zbornicami osnovali socijalno-politični sveti, agrarni, delavski, obrtni, ki naj bi imeli kompetenten posvetovalni ’ glas za zakonodavne zbornice. Deželni proračun za 1.1906. Čitatelje „Pr. L." bo gotovo zanimalo izvedeti, kako je sestavljen deželni proračun za leto 1906, ker sega globoko v njihove žepe in razkazuje, v kake namene in v kakšni meri se obračajo dohodki iz raznih naklad in davščin. Vsa kakor mrtev obležal, in zginila v temno noč. Čez poldrugo aro se je Blaž zopet vlekel proii -rčmi. Še dve uri je imel do doma, zato se je odločil za bližnje zavetišče. V krčmi je bilo vse tiho, a v gostilniški sobi je gorela luč. Z vidnim začudenjem ga sprejme Peter : „Blaž, ti zopet tukaj ? Ali si kaj pozabil? Moj Bog, kako pa izgledaš I* „Roparji so me napadli. Razbit sem po vsem telesu." .Zakaj sem te pustil od hiše I Pa da si vsaj rešil življenje." ^IIvala Bogu I Pa tndi denar sem reš< 1. Bila sta menda šele začetnika; na klobuk, v katerega sem skril denar, 8ta pozabila." „Toliko bolje I Tako si vsaj razmeroma srečno se izmotal. Ali nisi nikogar spoznal ?“ „Iraela sta počrnjena obraza in nista spregovorila niti besedice." Blaž se je podal v posteljo, a spati ni mogel. Razbito telo mu je provzročilo vedno hnjše bolečine. Bilo je okoli polnoči, ko ni mogel več vzdržati. Dobiti je moral olja, da ohladi svoje rane. Toda Peter gotovo že spi. Njegovih sinov sploh videl ni ... Pa kaj ? Saj je znan v hiši potrebščina deželnega zaloga jo razdeljena na 13 poglavij z nasloJnjirni zneski: Troški za deželni zbor 16.120 K; splošni upravni stroški 149.380 K; stroški za deželno posestvo 9.165 K; za poljedelstvo 81 756 K, izredni stroški 14.000 K; za javno varnost 54.376; zdravstvo 31340 K, izredni stoški 19.000 K; dobrodelni zavodi 348.572 K; troški za uk in izobrazbo 480 562 K, izredni stroški 1.400 K; prispevki za javna dela 27.450 K, izredni stroški 56.600 K; vojaSki stroški 5 932 K; deželni dolg 98.844 K, izredni stroški 11.300 K; razni stroški 46.000 K, izredni 30.000 K; prejemki upokojencev 16.529 K. Skupaj je torej rednih deželnih potrebščin 1,366.027 K, izrednih pa 132.300 K. Redno pokritje deželnih potrebščin obstoji iz treh poglavij in sicer: Dohodki iz deželnega premoženja 70.904 K; dohodki iz javnih naslovov 317.415 K; drugi dohodki 1240 K. Skupaj torej 389 559 K. Posnetek potrebščin in rednega pokritja se nahaja r deželnem finančnem zakona, sprejetem po deželnem zbora in potrjenem po presvitlem vladarju, ki se glasi : „1. Odobraje se proračun deželnega zaloga in kmetijske šole za leto 1906 a sledečimi izidi: Redne potrebščine 1,366026 K, izredne 132.300 K; skupaj 1,498 326 K. Redno pokritje 389,559 K. Primanjkljaj 1,108 767 K. II. V pokritje tega primanjkljaja ao uvedene za celo leto 1906: 1. Doklade k neposrednim davkom: a) po 20% na zemljarino, ki donese približno 90.000 K; b) po 20% na hišarino in hišno najma-rino, ki donese morda 124.000 K; c) po 30% na občno pridobnino z davkom na krošnjarske in obhodne obrti vred, na pridobnino od podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov, na pridobnino in plačarino višjih službenih prejemkov zasebnih uradnikov, ki donesejo morda 107.000 K. 2. Doklada po 120% na užit- V pivnici gotovo dobi olje, in vrata niso zaprla. Blaž je vstal ter tiho lezel po stopnicah. Toda kako se je začudil, ko ob tej uri v pivnici sliši govorjenje. Kratki stavki, skrivnostno šepetanje I Oče v temi b svojima sinovoma I Prisluškuje. „Na vaju pa se že lahko zanesem. Podlago klobuka pozabita preiskati, to je že odveč I* „Toda, oče, kdo bi Blažu prisodil toliko previdnosti I Midva sva menila, da ste iz njega izvlekli, kje ima denar, da mu ga torej vzameva iz žepa.“ .Sreča pa je, da vaju ni izpoznal; on se je vrnil." „Vrnil? Potem stari, le bodi brez skrbi . .." „Seveda, da mi zopet vse skazita. Zanesem se le sam nase. Pojdita za hišo in skopljita jamo ... sta razumela ? V eni uri apam biti gotov. Potem vama ga vržem skozi okno In vesta, kaj imata storiti.* Blaž je pazno vlekel na uho. Spoznal je strašen svoj položaj. Premišljal je nekoliko trenutkov. Naenkrat pa mu rešilna misel pade v glavo. „Vi me bodete še poznali, zamrmral je skozi zoba ter se zopet splazil v svojo spalnico. nino Tino, mošta in mesa predvidnim dohodkom (512.000 K. 3 Davščina 4 K za vsak hektoliter piva, ki donose približno 176.000 K. Vsp«a skupaj 1,109.000 K. Potemtakem je preostanka 233 K. III. Deleži v prid okrajnih šolBkih zalogov, navedeni pod po(jl VIII. nasl. 3 proračuna, obstoječi iz celotnega dohodka, kateri se realizira v posamoznih Šolskih okrajih na deželni dokladi na užitnino vina, mošta in mesa čez 100% in deželni davščini na pivo čez 3 K od vsakega hektolitra. IV. Glede plačila dopolnilno davščine za rimanenee piva obstojoče dne 1. januvarja 1906 v pokneženi grofovini goriško-gradiščanski se nalično uporabijo določila § 14. naredbe tržaškega namestništva z dne 28. decembra 190i št. 37228 (dež. zak. št. 26) s premembo, da bodo uradno kon9tatovali rimanenca deželni organi za pobiranje deželno davščine na pivo. V. Podaljšujejo se do konca 31. decembra 1906 sledeči krediti, ki zapadejo koncem tekočega leta. 1. kredit 14304 K dovoljen leta 1900 za razšir;enje italijanskega oddelka deželne kmetijske šole; 2., krediti skupnih 42 78169 K, dovoljenih v letih 1901—1904 za brezobrestna posojila za obnovitev po trtni uši okuženih vinogradov; 3. kredit 3200 K, dovoljen leto 1900 kot deželni prispevek za vijadukt v Nabrežini. VI. Deželni udbor se pooblašča, da izplača še tekom leta 1906 ono podpore in prispevke za občekoristna dela, za katera so dovoljena ali se dovolč delna plačila do konca leta 1905.“ Z ozirom na VI. točko finančnega zakona je deželni odbor meseca decembra na prošnje občin in posameznikov podaljšal marsikateri kredit iz prejšnjih let, ki bi bil sicer zapadel. Ker so zgorej navedene številke gotovo marsikomu nejasne in ne more vsakdo iz kratkih označenj posameznih poglavij spoznati, kaj ta poglavja obsegajo, hočemo to prihodnjič drobneje pojasniti. Politični pregled. Državni zbor. — Predsednik poslanske zbornice grof Vetter želi izpre-meniti dnevni red za prvo sejo državnega zbora tako, da pride v razpravo kot prva točka predloga o vojaških novincih in ne o starostnem zavarovanju zasebnih uslužbencev, kakor so sklenili v zadnji seji načelniki zborničnih strank. Načrt o zavarovanju zasebnih uslužbencev pride na dnevni red kakor druga točka. Ministerska konfcrcuca. — Pod predsedstvom ministra za vnanje stvari grofa Golac ho \vskega se je v torek po-polndne vršila skupna ministerska konferenca, katere so se od strani avstrijske vlade udeležili: miniaterski predsednik baron Gautsch, minister notranjih stvari Bylandt Rbeidt, minister za poljedelstvo Bnquoy, finančni minister Rosel in voditelj ministerstva za trgovino grof Auersperg. |Od strani ogerske 'vlade so bili navzoči: ministerski predsednik Frjervary, i minister za trgovino Voioac, minister za poljedelstvo Feililzsch in državni tajnik v ogornkom finančnem miiiistorslvu dr. Popovič. K nferenca je v utvari pogajanj glede trgovinskih pogodb s Srbijo in Bolgarijo storila potrebno ukrepe, izhajajočo iz sedanjega položaja. Potrebna navodilu so takoj odpošljejo c. in kr. diplomatičniina zastopstvom* v Belgrad in Sjlijo.Tem povodom so jo konslatovalo, da vlada v stvari popolno soglasje med ministerstvom za vnanjo stvari ter av-str.juko in ogersko vlado. Dalmatinski namestnik tajni svetovalec. — Cesar je v pondeljek zaprisegel novega dalmal nikrga namestnika Nikolaja Nardollija kakor tajnega svetovalca. Poljaki la volilna pravica. — „Gazeta Lwo\viku“ piše: V neki dunajski bržojavki .Kurierja L\vowikega“ se jo poročalo, češ, da so člani poljskega kluba predložili vladi celo vrsto pogojev za volilno reformo, in da je namestnik pretil z odstopom za slučaj, ako vlada ne izvede za Galicijo indirektno volilno pravico. Mi zamoremo zatrdili, da ni v l tem poročilu niti besedice resnice. Volitve v nuKleftkl parlament. — Te dui se vrše na Anglešicem volitve za parlamont. Dosedanji izid volitov je jako ugoden zu liberalno stranko, ki bode dobila gotovo veliko večino man- datov za se. Poraz konservativne stranke na Angleškem je v vsakem pogledu velikega pomena. Besedi liberalen in konservativen imati namreč na Angleškem drug pomen kakor na kontinentu. Konservativna stranka hoče obdržati državo v staroangleških tradicijah, liberalna pa hoče demokratizirati državo in odpraviti tiste izjemne postave, ki so jih prejšnji parlamenti skovali za varstvo stanovskih in kapitalističnih interesov. Ko je na kontinentu liberalna stranka kapitalistična, je na Angleškem demokratična in gre z delavci skupaj v boj proti sili pri-viligiranih stanov. Konservativna stranka podpira razkolno državno cerkev, liberalna stranka pa se bori za svobodo verstva in ima zato za sabo katoličane in Irce. Dogodki ua Ruskem. — V noči od pondeljka na torek je bil aretovan v Petrogradu svet delavskih odposlancev, skupno 22oseb, zaplenjeni so bili vsi njegovi spisi in pisma. Dokazano je, da je svet delavskih odposlancev sestojal iz revolucijonarcev, ki ne pripadajo delavskim slojem ter so se izključno bavili samo s tem, da so terorizirali delavce. V obrtnih krogih menijo, da se je vsled aretovanja sveta delavskih odposlancev in vsled zaplembe njegovih dokumentov, razširjenje revolucionarne organizacije zelo otežilo. Dopisi. Iz 3Iirna. — Na praznik sv. treh Kraljev je priredil, kakor je bilo že naznanjeno, „abstinc‘nčni krožek" .Kat. delavskega društva" predavanje o alkoholnem vprašanju. Vabilu se je drage volje odzval g. dr. Brecelj iz Gorice, za kar Kaj VBe se je naslednjo uro godilo v Blaževi duši. Izza čevljev je potegnil dolg nož, napadalca mu ga nistu vzela, ter se je postavil za vrata svoje sobe. Kmalu ga je kuhala vročina, kmolu ga je stresal mraz. Besnost ga je prevladala, — kdo bi temu človeku pripisoval toliko hudobijo ... med tem ko je zmenoj popival, poslal je svoja sinova, da me oropata, ubijeta ... toliko časa ga že poznam in vedno Bem bil odkrit napram njemu ... in sedaj Btojim tu in čakam, in ako pride, planem nanj in ga umorim, tak6 ... Ha, ti me bodeš še poznal. — Toda ali morem? — Kri, kri je strašna reč I Ali ne morem ubežati? — Ubežati! — Potem ko sta me vsega razbila . .. Ali ntari ne čuje ? In poslušaj I — Ne kopljeta sinova mnaj že jamo? — Trije proti enemu! Videti hočem, ali pride s sekiro ali z bodalom . .. je-li plane na pobleljo, da umori spečega — ha, spečega. Toda čuj 1 čaj I Rahli koraki po stopnjicah so se čali, počasi so se odprla vrata — Blaž se je stisnil za nje. V pobi je bila Uma kakor v roga. — Krčmar je vstopil z morilnim orodjem v roki, sklonjen se tfplazi z vzdignjeno roko proti postelji... tu, skok izza vrat, silovit sunek in maščevalno bodalo je krvoločnemu izdajalcu prerezalo vrat. Krčmar se je zgrudil mrtev. Tudi Blaž, prevzet groze, se je zgrudil. A mrzli pot ga je zopet osvestil. In grozepolno delo se je nadaljevalo. Grob je bil izkopan, imeti jo moral svojo žrtev. Blaž je oblekel obleko umorjenega, mrtveca pa odel v svoja oblačila. Nato je odprl okno in potisnil skoz nje mrtvo truplo. Medtem, ko sta grobokopa zakopavala truplo, jo je Blaž odknril. Kam? Naslednji dan so se v krčmi oglasili orožniki. „Kje je vaš oče?“ „No veva. Neki njegov prijatelj je bil sinoči v soteski napaden ter bo je vrnil. Oče ga je najbrže spremil, ko Bva še spala.“ „Tako — bodemo pa vama mi pomagali najti očeta.“ Sinova sta morala odkopati sveži grob, solnce je sijalo v jamo, in z grozo sta spoznala popačeni obraz lastnega očeta. In Blaž, katerega so hoteli umoriti, je kakor maščevalen duh z drugega sveta v tem trenotku stal pred njima. Padla sta na kolena ter prosila nsmi-Ijenja Zvezana so ju odpeljali v ječo. Obsojena v smrt, sta bila na javnem trgu umorjena. mu bodi srčna hvala. Gospod doktor je v zelo poljudnem govoru najprvo kot zdravnik izvedenec obrazložil, kaj je alkohol, iz kakšnih snovi je in kako deluje in vpliva na telo in duha. Dokazal je, da alkohol nima v sebi nikakih rodilnih snovi, torej ni potreben človeškemu telosu. Nasprotno pa je dokazal, kako škodljiv je in koliko vrst bolezni pro-vzroča. Ovrgel je tudi ono splošno mnenje, da alkohol dajo moč. Tako misli večina zlasti delavskih ljudi. G. prodava-tel pa je rekel : Alkohol je pri delu to, kar je živinčetu pri vožnji bič. Tudi žival potegne, ko se jo z bičem švrkno, toda le za hip, in ako so žival vedno z bičem opleta, obnemore. Tako jo tudi s človekom pivcem, četudi zmernim. Posebno toplo pa jo priporočal g. zdravnik starišem, naj otrokom ne’ dajejo alkoholnih pijač. Otrokom jo alkohol res pravi strup za dušo in za telo. Ravno otroci pijancev so podvrženi vsakovrstnim boleznim. Otroci pijancev so največkrat tudi bedasti in za uk nesposobni. Končal je z besedami: Ko bi alkohola ne bilo, bi bilo polovico manj bolnikov, in ker bi bilo polovici manj bolnikov, bi zadostovalo tudi le polovica zdravnikov, ravno tako bolnišnic in norišnic, zaporov in stroškov, gorjA in solzil, itd. itd. Le na kratko sem opisal to prvo protialkoholno predavanje v Mirnu. Mnogo, mnogo sem izpustil, ker nisem v stanu vsega zapisati, kar smo lepega in koristnega slišali. Bilo nas je le kakih 30 po številu, mej temi tndi nekaj drugega spola, kar jim gotovo ni žal. Pa saj ni bilo več pričakovati v tem našem čudnem Mirnu Morate si misliti : Predavanje proti alkoholu v praznik po litanijah, takrat, ko se ljudje in alkohol navadno objemajo. Lahko se reče, da skoro čudež je bil, da se nas je trideset zbralo. OJ našega razumništva je bil le eden in ta je bil g. nadučitelj Urbančič. On je za gospodom zdravnikom tudi poprijel za besedo. Izrekel je gospoda predavatelja zahvalo za trud in priporočal je starišem, naj ne dajejo otrokom alkoholnih pijač. Omenjal je trud, katerega ima on kot učitelj z učenci, kateri so trde glave ravno vsled alkohola. Toda prerobato se je izrazil, da vkljub vsem avstrijskim paragrafom je siljen oklofutati neumnega paglavca, kateremu ne more nič v glavo zabiti. Pametnemu človeku pa se tako ravnanje učiteljevo ne zdi umestno. Ali je nbogi otrok kriv, ako je bedast? Nel Krivi so stariši. Torej njim klofute in ne nedolžnemu otroku. Gospod nadučitelj govori vedno pri vsaki priliki prorad o sebi. Svetoval bi gospoda nadučitelja, naj svoje govore popred malce bolj premisli in tudi naj si ne misli, da kadar govori priprostemu delavstva, da govori ob enem neamnim ljudem. Našim abstinentom pa moram ča-stitati. Čeravno so priprosti delavci, se vendar zanimajo in se tudi hitro oprimejo vsacega modrega sredstva v zboljšanje njih položaja. „Katoliško delavsko društvo" sme biti ponosno, da ima v sebi takšne moči, katere edine so zmožne delovati po njegovem programu. „Kal. delavsko društvo11 bo imelo v nedeljo svoj letni občni zbor, na kateri vabi vse svoje drnštvenike. Ako bo kaj važnega, g. urednik, Vam že sporočim. Prijutelj abstinentov. Iz Komua. — (Polomnjen konsumna Krasa.) — Na dopis „Soče“ z dne 10. januvarja t. I. pod gornjim naslovom je dolžan poipisani javnosti naslednje pojasnilo. Leta 1900 je bilo ustanovljeno na Volčjemgradu pri Komna konsumno in posojilno društvo, prav z» prav le društvena krčma, iz čisto lokalnih vzrokov. Pravila je bil izdelal učitelj iz Velikega-dola. 0 ekzistenci tega društva sen zvedel komaj koncem leta 1902, ko so bili draštveniki pozvani od c. kr. glavarstva v Sežani, naj prijavijo računski sklep. Pri tej priliki so se oglasili pri meni, takratnemu knjigovodju posojilnice, naj jim napravim r^čun; jaz sem jim to uslugo naredil in nato so vsako leto koncem decembra ali začetkom janavarja prinesli potrebne podatke, da se je izdelal računski sklep. Že prvikrat sem videl, da nima konsumna krčma take vrste nobenega pomena, da je promet pri tako nizkem številu udov (22) minimalen, in sem jim svetoval, naj društvo razpustijo. To prigovarjanje sem ponavljal vsako leto; zlasti ko sem videl tudi pri bližnjih konsumih, ki niso „v rokah nunjev“ in katerim so začasno tudi učitelji knjige vodili in ki so se ob sklopih pri vsem svojem libe-ralslvu pri meni oglasili, — da naše ljudstvo o varčnosti in redu pri zadružnem gospodarstvu nima pojma. Slednjič so vendar, z ozirom na znižano število udov (14), na občnem zboru dne 28. decembra 1906 enoglasno sklenili likvidacijo. Na isti dan jim je bil tudi predložen računski sklep za leto 1906, po katerem znašajo aktiva 87Ml K, pasiva (deleži) pa 280 K; ostane tedaj po odbitih stroških za vpis likvidacije in izbris v zadružnem registru (okoli 100 K) še kakih 490 K, katere se med 14 zadružnikov razdeli, tako da prejme vsak ad razven deleža (20 K) še 36 K. Ta računski sklep in sklep občnega zbora sta bila predložena pri reviziji dne 10. januvarja t. I. gospodu voditelja deželnega knjigovodstva in v reda najdena, o čemur se lahko vsak prepriča pri imenovanem gospoda ia pri c. kr. trgovskem sodišču v Trstu. Is teh podatkov lahko vsak razvidi, da je bil sicer .polom11, a ne v konsnm-nem društvu na Volčjemgradu, nego le v glavi „S)činega“ dopisnika, katerenu svetujem, naj gre še v šolo, prednomiBli govorili o stvareh, o katerih za zdaj še ničesar ne razume. K. Oblak, kaplan. Kostanjevica (na Krusu). — Pretečeno nedeljo 14. t. m. se je vršil takaj prvi rodni letni občni zbor vzajemnega društva za zarovanje goveje živine. Dra-štvo je v prvem leta prav dobro vspe-valo. Vseh ndov je vpisanih 79, in sicer večinoma iz Kostanjevice; iz Temnice je namreč vpisanih le 8 udov, in iz Voj-ščice 1. Zavarovanih je bilo ob koncu leta 206 glav govejo živine za lepo vsoto 42670 kron. Dohodkov je Imelo društvo v prvem letu 822 kron 94 vin., stroškov pa 228 kron 46 vin. Cisti dobiček 694 kron 48 vin. se vpiše v roservni zaklad. V prvem leta je zadela druitvo le ena nesreča; društvo je plačalo lastnika, kateremu je poginila krava, 104 krone. Bog obvaruj mlado društvo nadaljnih nesreč, da bi b! tako polagoma pridobilo močen reservni zaklad. Na ta način bo draštvo lahko še velikega pomena za vse dru-štvenike, ki naj dobro vedo, da je le v združevanju njih rešitev I Novice. Občili zbor „Slovenskega katol. delavskega dru8tva“ bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. url popoludne v prostorih Gorjančeve gostilne na Kornju v Gorici. Prosimo vse ude, da se prav gotovo udeleže! Umrl je dne 13. t. m. v Gorici t hiši očetov jezuitov P. Anton V o 11 o 1 i n a v starosti 80 let, doma iz Chioggie na. Italijanskem. Bil je goreč in delaven redovnik. Sv. Oie Pij X., s ko-jim se je bil seznanil pokojnik v Benetkah, se ga je večkrat spominjal. Pošiljal mu je iz Rima pozdrave in razne spominke v znak spoštovanja. Naj počiva v miru I Smrtna kosa. — V pond.zjutraj je umrl v Gjrici v 72. letu svoje dobe lastnik znane livarne, g. Anton Polti. Pokojnik je bil tudi lastnik nove domobranske vojašnice, ki nosi ime nadvojvoda Rainer. Pokojnik je bil vnet Avstrijec. Truplo pokojaikovo so prepeljali na Sv. Goro, kjer se nahaja na tamošnjem pokopališču družinska rakev. Osebna vest. — Ravnatelj umetnoobrtne strokovne šolo v Ljubljani, g. Ivan Šubic, je pomaknjen r VII. či-novni razred Dvorni svetnik dr. Vatroslav Jaglč doseže letos 6. julija 70. leto ter bo vsled tega po obstoječih predpisih moral prositi za upokojitev. Za „Slovensko slrotIščeu: P. n. gg. N. N. 1 K, I. K. 1 K, g. Likarjeve pobotnice 60 v, Anton Zollia 60 v, Marija Anžin 60 v, gospod, ki noče biti imenovan 16 K, Andrej Pičalin 40 v, Franc Leban 32 v, Štefan Gomišček 20 v. Bog vsem našim dobrotnikom stotero pov ni I Za „Alojzljevi5če“: Preč. g. Ant. Cibič 20 K, preč. g. Fr. Frankč 10 K, preč. g. Al. Pipan 6 K, neimenovan 10 K, A. Š. 4 K. Bog povrni ! I)nr. — Uprava »Prim. Lista" je prejela za »Alojzijevišče" 10 K, katere jo daroval neimenovan dobrotnik. Za družino f Val. Vuga, člana „SIot. katol. delavskega društva11 r Gorici je nadaljo daroval ces. svetnik Fr. Vodopivec 1 K. Za pogorelca Janeza Ivančič v Smasti so nadalje darovali : Preč. gosp. Lovro Javančič, župnik v Dornbergn 20 K; N. N. pošta Broginj 5 R. Bog plačaj I Nadaljne darove sprejema karatni urad na Libušnjem. „ K dopisu »Nov Šolski učni red“. — Če je skoraj povsod reakcija proti krivičnim naredbarn toli koristna, je gotovo umestna proti novemu Šolskemu učnemu redu, ki zna biti kmalu objavljen v Škodo in sramoto katoliške cerkve, In kaj je vzrok, da je francoska toli propadla, če ne pomanjkanje reakcije in odločnega odpora katoličanov nasproti liberalcem, brezvercem in framasonom ? Gospod dopisnik v zadnjem »Primorskem Listu" pozivlje vsakega kateheta, naj uioži protest proti novemu učnemu reda dunajskemu katehetskemu drnitva (I. Aagustinerstrasse 7). Gotovo pr^etna misel, ki ne bi smela samo na papirja ostati, ampak se tudi v dejanju izvršiti, še bolje bi bilo, ko bi kar vse dekanije naše nadškofije „in corpore“, to je vsaka sa se z vsemi podpisi v njej delujočih gg. katehetov protest uložila imenovanemu draStvu. Kjer je edinost krščanskih idej, tam je moč. Torej no odlaSajmo, da se stvar ne zavleče v kvar katoliški reči. Ce pride enkrat v tir ta naredba, ki je povsem krivična, kdo jo zopet ustavi 1 Stvar je resna. Bodimo edini, kakor je Zveličar molil: „Ut sint unum,\ — o. Sv. misijon se bo obhajal v Vrtojbi od dne 21. do 29. t. m. Vodili ga bodo čč. oo. lazaristi iz Ljubljane. »Soča* se radi tega jezi, ker ji ne ugaja. Poznamo dobro njo m njene butce I Statistika tukajšnjih zaporov za leto 1906. — V letu 1905 je bilo v tak. zaporih v kazenski preiskavi, ki se Je vrSila od strani okrožnega sodišča, .288 mofikih in 20 ženskih oseb. Izpuščenih je bilo med ietom 261 moSkih in 18 ženskih oseb. Obsojenih od okrožnega sodišča pa Jih je bilo 388 moških in 22 ženskih •oseb. Od teh jo dostalo svojo kazen 335 moških in 14 ženskih oseb. Od okrajnega Bodišča pa jih je bilo med letom 1905 obsojenih 785 moških in 75 ženskih oseb. Dostalo jih je kazen med letom 773 ■ moSkih in 74 ženskih oseb. — Od strani policije pa je bilo obsojenih in zaprtih 393 moSkih in 56 ženskih oseb. Dostalo jih je kazen in so torej zapustili zapore 387 moških in 55 ženskih oseb. Vsega skupaj je bilo zaprtih v leta 1905 v tuk. zaporih 1998 oseb. OJ teh je ostalo .zaprtih s 1. januvarjern t. 1. 112 oseb, in sicer 100 molkih in 12 ženskih oseb. Novo društvo. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: »Pevsko in izobraževalno društvo Prešeren v Št. Petra pri Gorici“. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Kamnjah bode imelo dne 21. t. m. svoj letui redni občni zbor ob 3. popoldne v društveni sobi z naslednjim dnevni redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. PoročMo tajnika ; 3. Poročilo d«nar-ničarja; 4. Volitev odbora in predseduika; 5. Razni predlogi; 6. Petje in tambnranje. — K polnoštevilni udeležbi društvenih članov, kateri smejo dovesti tudi prijatelje in somišljenike, vabi odbor. Vabilo na zborovanje „Učiteljskega drn tva za goriški okraj*, ki bo dne 1. februrarja 1906 na c. kr. učiteljišča v Gorici točno oh 10. uri predpoludne. Dnevni red: 1. Brezžični brzojav. (Predava v imenu »Slovenske šolske maticeu gosp. c. kr. okraj, šolski nadzornik Fr. Finžger.) K zborovanju uljudno vabi poleg učiteljstva, tadi ono prijatelje Šolstva, ki se zanimajo za to vprašanje. Ob 2. popoldne kolegijalni sostanek v gornji dvorani kavarne Central. O d bo r. V St. Amlrežu se je pojavil tifus. Pišejo, da sta umrla, v neki družini dva sina, potem pa da sti oboleli še mati in hči. Mater so prepeljali v goriško bolnišnico. Razpis službe. — Pri c. kr. okrajnih sodiščih v Bovcu in Kobaridu je razpisano 1 po eno mesto c. kr. sodnijskega kancelista v XI. činovnem razredu. M^d drugim je treba dokazati, da je prositelj z dobrim vspehom napravil prvi pisarniški in zemljiško knjižni izpit, ter da je vešč slovenščine, italijanščine in nemščina. Mrtvega našli. — Andrej Urbančič, večletni občinski tajnik v Volčah, je bil pred časom izginil. Iz Ljubljane je bil potom poslal svojo oporoko. Uislili so, da je odšel v Ameriko. Pred kratkim pa so našli poleg Novega mosta mrtvega človeka, v katerem so spoznali konečno nesrečnega Urbančiča. Nesreča. — V tnk. bolnišnico so pondeljek pripeljali g. Lud. Vittorija iz Kanala. G. Vittori, slep na eno oko, je padel te dni tako nesrečno j čez noki most, da si je izbil še drugo oko, tako, da je zdaj slep na obe očesi. Zblazuel je na svojem stanovanja v Gorici v ulici sv. Antona vpokojoni jetničar g. Anton Valas, katerega so v nedeljo odvedli v tuk. norišnico. Posojila na mesečna odplačila v petih letih, katera je uvedla „Centralna posojilnica11 v Gorici, kakor razvidno iz dotičnega oglasa, so se že jako priljubila, ker vsakomu, ki namerava redno odplačevati prejeto posojilo, daja ta način odplačevanja priliko, da polagoma, na lahko in skoro nevede vrne prejeto posojilo. Vrhu tega so obresti, kakor se lahko vsakdo prepriča, ki zna računati, skoro za polovico nižje nego pri nekih zavodih, ki sprejemajo tedenska odplačila in dobivajo do 11% obresti od izposojene glavnice. Razun tega imajo dolžniki pri »Centralni posojilnici" še to ugodnost, da za njene morebitne vrtoglave špekulacije ne jamčijo z vsem svojim premoženjem, ampak z razmerno majhnim zneskom. Tadi radi te okoliščine se je že marsikdo zatekel v .Centrifugo". Izpred sodišča. — Ivaa Berginc iz Kobarida je bil od tuk. okrožnega kot kazenskega sodišča obsojen na 13-mesečno ječo, ker je, ko je delal na bohinjski železnici, svojega nadzornika telasno poškodoval. Zaradi mnogih tatvin je obsodilo isto sodišče 18 letnega Miroslava Mraka, pristojnega v Čepovan na 18-mesečno ječo, 17-letnega Alojzija Jevščeka, pristojnega r Bate na 2-mesečno ječo, 17-letnega Antona Štrosarja, pristojnega na Trnovo na 14-i»esečno ječo in Josipa Fabjana iz Gorice na 10-mesečno ječo. Po prestani kazni se odvedejo Mrak, Jeviček in Štrosar v prisilno delavnico. Vsi štirje so bili rojeni v Gorici in so v Gorici tudi vzrasli in se tudi vzgojili. Tržaška Italijanska deputaclja na Duu^ju. - V soboto sta vsprejela min. pred. bar. Gautsch in minister za notranje reči grof Bylandt ital. deputacio obstoječo iz župana Sandrinellija iz podpredsednika tržaške mestne delegacije Veneziana, katerima se je pridružil tudi državni poslanec Pitacco. Ta deputacija soje podala na Dunaj, da se z ministroma razgovarja v zadevi volilne reforme in pa o ital. vseučilišča. Kakor poroča ,Piccolo“, je bila omenjena deputacija zadovoljna s pojasnili, katera sta ji dala ministra v zadevi volilne reforme. Glede vsenčiliščnega vprašanja pa se je morala deputacija prepričati, da vprašanje glede ital. vseučilišča ne pride več v sedanjem parlamentu na vrsto temveč, da se bode 2 njim bavil šele prihodnji parlament. Osebna dohodnina. — Finančno ministerstvo je iz dohodkov osebne do- hodarino v lotu 1905 odktzalo posameznim deželam drugo polovico kvote, in aicar: Kranjski 37 881 K, Koroški 39.369 K, Štajerski 160.093 K, Trstu 65.807 K, Goriški 18.234 K, litri 21.168 K, Dalmaciji 25.038 K itd. Nova luč. — Čez 400 nemških državnih kolodvorov, veliko število vasij in tovarn je razsvetleno h takozvano „Kerosovo“ lučjo, katere mi niti no poznamo. — Keroaova luč nastaja iz petroleja, ki zgori v nalašč zato napravljenih svetilkah z velikansko svitlobo in brez dima. Razsvetlavn s Kerosovo lučjo je menda pet ali šestkrat cenejša kot jednako močna luč, ki jo nam dajejo električne obločnice. .Ako pomislimo, da obločnice v Ljubljani in v Postojni razsvitjujej o le neprimerne večje prostore boljše, kot navadne petrolejke, moramo biti pač veseli te nove iznajdbe, ki obstoja v tem, da se iz petroleja na poseben način dobiva Se cenejša in boljša luč. „Danica“ — prenehala. — Naj-starejši slovenski list je nehal izhajati. 1. julija I. 1848 je izšla prva številka »Slovenskega cerkvenega časopisa*, ki ga je začel izdajati dr. Ir, Zlatousti Pogačar. L. 1852 sta bila urednika L. Jeran in A. Zamejc. Jeran jo je urejeval do I. 1896, po njegovi smrti pa Fr. Birk, A. Kalan in od I. 1899 dalje Tomo Zupan. V ginljivih besedah jemlje ta poslednji urednik, lastnik in izdajatelj slovo od čitateljev »Daničinih". »Dom in svet“ je najlepii lepo slovni list. Ni nam treba opisovati osemnajst letnikov tega lista, saj je list čitaa od vseh naših izobražencev in sega daleč v ljudske sloje. V njem najdemo krasne pesmi Medvedove in Sardenkove zraven lepih spevov Finžgarjevih in dr. Lampeta. Zato jo dolžnost, da vsakdo po mogočnosti podpira ta list s tem da si ga naročuje. Razširjajmo torej »Dom in svet1* po rodbinah in po društvih. Li«t bo ta naš trud poplačal obilno z poukom in zabavo, ki jo podaje slovenskemu narodu. Električna železnica Trst-Občine — V pondeljek so pričeli z deli kon-cesijonarne podaljšanje proge električne železnice Trst-Občine do novega kolodvora državne železnice Gorica-Trst. Strela po zimi. — Strela je udarila, kakor se poroča iz Kubeda v Istri, dne 11. t. m. zvečer pred 10. uro v ta-mošnji zvonik. Zagromelo je kpkor iz topa. Ljudje, ki so večinoma že spali, so bežali iz straha iz hii. Strela je ubila posestnika Vidalija, kravo in prašiča ter zažgala do sto centov sena, ki je večinoma zgorelo. Ker primanjkuje vode, je bil t nevarnosti ves Kabed. K sreči ni bilo barje. Pač po zimi zelo redek slučaj. Narodua zmaga na Štajerskem. — V Tirjah na Pohorju, na Štajerskem so zmagali dne 13. t. m. pri občinskih volitvah . zavedni narodni Jkmečki posestniki. Novi guverner na Reki. — Iz Budimpešte poročajo, da je mesto od-stopivšega grofa Szapary-ja imenovan reškim gnvernerjem grof Frid. Wimp(Ten, svak grofa Avgusta Zichy-ja. Katoličaustvo in izobrazba. — Po naj novejšem Štetja ima Belgija, ki jo vlada katoliška večina, 13.013 Ijndskih šol, tako da pride na vsacih 516 prebivalcev jedna ljudska šola. To je tako ugoden odstotek, kakor se dosodaj nikjer ni dosegel in to vkljub ali bolje ker so v Belgiji na krmilu »klerikalni sovražniki izobrazbe". V zadnjem času vršile so se na učiteljišču v Cambridge težke, sklepne skušnje. Kot prvi je bil obdarovan mlad Francoz, ki svojih študij v Parizu ni mogel dokončati, ker je bil član »Marijine družbe". Mladi Francoz zna 20 jezikov in je dobil prvo darilo mej 4000 tekmeci. Na vsak način je to jasen dokaz, da je neresnična trditev naših brezverskih, liberalnih nasprotnikov, da katoličanstvo vpliva poneumljajoče. Kaj je krona? — Italijanska kra Ijica Jelena pravi, da krona samo ne blišči, kakor trdijo ljudje, ampak tudi tišči. Vsaka krona je neki trniev venec, pa če je še tako dragocena. Njeno trnje — to so skrbi za narod. Klor nosi krono, pa ne čuti trnja, ta ne pozna svojih vladarskih dolžnosti. Žalosten rodbinski dogodek. — V Svičini na Štajerskem se je pred 14 dnevi obesil kmet Pahernik vsled domačega prepira, posebno z ženo. A tej se je v toku enega tedna spet zljubilo videti in se sniti z možem, ter si je vsled pekoče vesti, da je ona kriva moževega samomora, prerezala z nožem vrat. Oslepela na plesu. — V Nevv Yorku je bila božične praznike velika veselica s plesom v velikem in lepem lokalu, kjer se je našlo mnogo gostov. Kraljica plesa, lepa miss Ana Scbraub, pa je zakričala naenkrat in padla na .tla. Ko so jo spravili k zavesti, je vprašala navzoče, zakaj je vse tako temno. »Svetlo je, vse luči gore“, so ji odgovorili. Dekle jih ni videlo, bilo jo slepo. Kje so najbolje plačani uradniki ? — Menda nikjer niso visoki uradniki tako sijajno plačani kakor na Ruskem. Najbolje plačani uradnik je poslanik v Carigradu, Šinovjev, ki dobiva letnih 77.000 rubljev. Izmed ostalib poslanikov dobivajo Nolidov, Osten S»cken in knez Urusov po 75.000 rabljev, Maravjev 60.000, minister Lamsdorf 34000, poslanik na Nizozemskem Struve 33.000, grof Witte 30.000, grof Svolskij 24.000, Po-bjedonoscev, knez Hilkov, Jermolov iti Gorekim so dobivali po 22 tisoč rubljev. Nižji aradniki so seveda zato beraško plačani. Novo sleparstvo je izvršila v Mo-nakovem prav spretno neka ženska. Prišla je k nekemu mesarju, knpila sedem kil mesa, ter prosila naj ji dajo meso r pločevinast lonec, ki ga je nosila v predpasniku. Ko je mesar tako storil, se je spomnila, da je denar pozabila domi ter obljubila, da pride takoj z denarjem. Mesar pa ji seveda ni mogel toliko zaupati, temač ji je rekel: »Postavite lonec tam-le na klop ter idite po denar“. Poslušno je postavila ženska lonec na klop ter brž odšla, ž njo pa tudi velik kos mesa, ki ga je odnesla v predpasnika, ker lonec — ni imel dna. Mož s srebrno kožo. — V kli-niSkem tedniku se pripoveduje, da je neki 401etni mož pred leti hudo trpel na nervoznosti. Zdravnik mu je zapisal krogljice, ki so imele v sebi srebrni nitrat. Srebrni nitrat, imenovan tadi hudičev kamen, je neka sol, ki se pridobiva z raztopljenjem srebra in soliterjeve kisline. Krogljice so dobro vplivale iu mož jih je tudi mnogo povžil, ker so mu bolečine po vsaki zavžiti kroglici odnehale. Moževa koža pa je dobila v teku treh let tadi srebrni sijaj. Danes je koža na obraza in rokah taka, kakor da bi bila res iz srebra. V moževem telesa se je namreč srebrni nitrat razkrojil ter se je srebro izločilo in frno porazdelilo. Nova poraba mačk. — Neki meščan v Allentowna v Pennsylvanji je naačil svojo mačko iskat po ulicah denar in mu ga prinašati domov. Tekom enega meseca je nanesla 135 dolarjev. Poizkusi s stenicami. — Profesor Ross, predsednik slavne šole za tropično medicino v Liverpolu, je prišel potom inserata v posest mnogih živih stenic. Za vsak živ eksemplar je dal nekaj denarja in tako jih je nabral veliko množino. — Pri nadaljnem preiskovanja je prišel do zaključka, da razširjajo stenice malarije na isti način, kakor moskiti. Tadi ostale nalezljive bolezni se po stenicah zelo hitro razširjajo. Važna iznajdba. — Profesor na univerzi v Yafli v Kaliforniji naznanja, da je iznašel postopanje, po katerem bodo nesle kokoši jajca vsak dan čez celo leto. Jako izdatno sredstvo proti • • je liker GODINA,(katerega napravljata v Trstu lekarnarja Rafael Godina, lekarna »Alla Madona della Salutte“ pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lekarna „AH’ Igea*, « nlici Fornelo št.|4. —JStekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopoilje*naprej)7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in|so v tem zneska zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Kdor ljubi kakftn in čokolado, tomn bodi priporočen : f' Wana J-t°ffQ Kandol-Kafcao ki Ima najmanj tolste v sobi, j<> tor«j najlaio pro-baren, no provtroča nikoli ia) 20 And. Fajt, pek. izvedenec Gorlcn |— tekallšče Fr. Josipa št.2 (lastna hiša), In podružnica št. 20. Ievršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k ’ or sa nove maše in godoz'e, kolač ^ n birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalič ne moke, fina peciva, fina vina in likerje po emerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. i. slovenski optikar v Gorici ulica Murin 3, priporoča č. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sleer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in pošilja na dom. 5rl/V .M* Lekarna Cristofolelli ? Gorici frave In edine iei. kapljice i Rnamko sv. Antona Pado-vanBkega. I Anton Potatzky v Gorici, na srodi Raštola hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče uirnherškegn in drobnega hlapi ter tkanin, preje iu nitij. PolrebSčino za pisarne, kadilce in popotniko. Najboljše švanke in šivalno strojo. ' Potrebščine za lerojačo in čovljarjo. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelonjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z- trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ž i-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. 8* Zdravilna moč teh kapljic je ne-K&., '\\ prckosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popije _ Okrepi helodec, storž, da agine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji. ;^^Ceja^8teklenici 60 vin. j e° CD Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr., Nlzza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter. Priporoča se preč. duhovščini in slav. cerkvenim oskrbnistvom. co CD 3 CD a. u* O p izvrševanje pleskarstva (slikarstva) kakor izvrševanje napisov, slikanje soli iu spl vseli vto široko spadajočih del izvršuje Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli št. 9 Speeijiilist v imitaciji na lcsovju. ©»©•n n i_ Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini In slav-nemil občinstvu v mestu in iki deželi svojo trgovino jedilnega bl.ign n. pr. kavo Santos, Sandomlngo, Java, Coj-ion. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti, Istrsko iu dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, -1, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve iu druge vrste, namreč ob 'J, kila in od enega funta. Testenine iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdlče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-maun-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Karol Drašeik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno m natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. OK Is I M VojnSko In navadno orožje. P. N. Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotovljenih oblek, prodajam krojno blago po znižani ceni (J,r)% tovarniško cene. i Kdor se hoče po ceni obleči, iiuii j zdaj ugodno priliko, posebno črno dobro blago za novice. Jamčim zato, da mu ostane v spominu tvrdka M. Po-veraj, na Travniku v Gorici. Priprave za iluhovski stan. Uuhvoske kape, ovratnike Itd. o M/uc H registrovana Sorica, ni Mnrini 9 Posojuje svojim članom od 1. nov. 1.1. la mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na memec. Posojuje svojim lanom od 1. aprila t. I.: na menico po SVk na vhpo po 5°|<> z V8% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Prosiva zahtevati listke! ?l k Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Ceno nizke, solidna postrežba! ' Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga. o M O S o 0 o e» P- © t Ea Prosiva lahtevati listk-.-t ^59® T el. KO P ti C m svečarna na paro v GORICI v ulici sv. Antona štv. 7. Priporoča preč duhovščini, cerkvenim oskrbništ-vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče