Priloga Mar. Lista i ž njim Novin. Marca 8.	Štev. 3.	1932.
jrup* Otok«
NA ČAST DETETI MARIJIKI
ga vrejOjh za našo deCico KLEKL JOŽEF
VP. PLEB.
V ČRENSOVCIH.
Izhaja vsaki mesec 8. na spomin 1. dečinskoga dneva septembra 8. leta 1931.
= cena na skopni naslov letno 4 din. =
TISKARNA BALKANVl E R N E S T — DOLNJA LENDAVA.
Pišemo si.
Draga dečica! Zdaj vam naznanim imena tistih, ki so rešili vganke prvoga snopiča, to je ki so najšli pot do šole i skritoga človeka. Pri svojih širitelaj dobi vsaki, koga ime bo tU notri, podobico i svetinjico. Svetinjico vsaki večer i vsako jtitro kiišnete i Marijo etak prosite: Marijo, dobra ma-mika, reši me to noč (te den) amrtnoga greha! Svetinjico si denite na žnjoro i jo vsikdar nosite 1
Rešili so vganke 1. snopiča:
I.	Najlepše: Kozlar Marija z Trnja.
II.	Pravlepo: John Salay z Chic&ge, Šeruga Koloman z M. Sobote. Sestrica tvoja, Anica je tudi tak rešila pišeš, samo ne poslala listka, pa prosiš za njo „šenkB. Ve ga dobi, ali drtigoč mora svoj listek tudi poslati. Tratnjek Mara Dokležovje. Za 1. razred si jako lepo rešila, le tak naprej, pa boš staršom na veselje.
III.	Lepo: Sinko Karol i Emil z Rogaševec, Karoli Štefan z Črenso-vec, Bojnec Marjeta z D. Lendave, Holcman Franc i Štefan z Sobote, Ža-lig Anica z V. Polane, Kuzma Marjetica z Krajne, Žohar Augustin z Doliča, Tibaut Martin z Mostja, Legen Marija z Noršinec.
IV.	Zadostno: Chicago: Žerdin Martin; Žižki: Čurič Jožef, Prša Martin, Tibaut Anton; Gradišče: Špolar Aiojz; Šiilinci: Korpič Jttrij, Sukič Štefan, Belec Alojzij, Barber Vendelin; Gančani: Sraka Štefan, Pavel Ana; Čren-aovci: Tkalec Martin, Novak Štefan, Špiclin Cila, Lebar Adam, Utroša Cecilija, Škoberne Franc, Škerget Treza, Rous Matjaš, Kustec Marija, Cigan Angela, Kolenko Giza, Hozjan Štefan, Ritlop Ivan, Žunič Ivan, Tčrnar Cecilija, Gabor Kata, Režonja Marija, Dominko Štefan; Murska Sobota: Pauko Gabriela, V8r6š Marjeta; Vel. Polana: Hozjan Gabriela, Laki Marija, Gerič Joško, Žalik Marija; Noršinci: Balažko Jožef, Peterka Janoš, Madjar Marija; pišeš mi, ka naj popravimo, če ne si dobro rešila; odgovorimo, da ne trbelo popravlati, dobro je rešeno, le vrla bodi. Hidič Irma; Lončar Mariška; pišeš, ka si vesela bila, gda si prebirala Marijikin Ograček i ka si zahvalna. To je lepa lastnost; bodi zahvalna i vsa deca bodite zehvalna za svoj list i to hvalo tak skažite, ka te ga rada čtela i rada hodila gostokrat k prečiščavanji, pa za strica ttidi molite. Balažko Terezija; pišeš, ka si rešila i mi z Bogom praviš. — Ja, rešila si i ttidi jaz ti odgovorim, z Bogom ostani, Bog naj bo vse tvoje i vsakomi deteti. — Borejci: Gujt Štefan; Bakovci: Jablanovec Alojz, Deškovič Ljubomir; Srednja Bistrica: Horvat Martin, Otroša Rufina, Kreslin Štefan; — Odranci: Borovič Vinci i Marija, Hajdinjak Alojz, Zadravec Mihal, Bogdan Štefan, Smej Štefan, Marič Matjaš, Nedelko Verona, Ferenčak Ivan, Marič Ana; — Dokležovje: Zver Alojz; Beltinci: Glavač Marta, Olaj Marija, Jerebic Jožef, Sobočan Marija, Koter Frančiška; pišeš, ka si Ograček s srčnim veseljom sprejela. — Stric pa tvoj odgovor sprejme s srčnim veseljom i te prosi, širi Ograček, ka Marijika v vsako hižo pride ž njim, posebno ta, gde je deca. — Smodiš
Katica. Kobilje: Trajbar Štefan, Miholič Jožef, Bukovec Gusti; Dolič: Škaper Karol ■ Srdica: Kettler Viktor; Petanjci: Flisar Viktor; Sodišinci: Makovec Marija i Ema; Bogojina: Casar Štefan; Mlajtinci: Gjorek Marija; pišeš, ka si jako radovedna bila. — Radovednost je toti slabost poprek povedano, ali zato če si radovedna, da li je že prišo Ograček, ka ga ščeš hitrej prešteti i se ravnati po njegovih navukaj, takša radovednost je hvalevredna. Tak bodi i naprej radovedna. Krog: Titan Jožefa. — Tišlarič Marija; ti mi pišeš, ka dva šolara morate pitati pot v šolo, ar prek gred ne smeta, prek prelaza pa ne moreta. Že prav, ali vgonila s tem nesi, ar bi mogla narisati pot, po šteroj sta šolara mogla do šole priti. Pa vseedno ti zato pošlemo edno podolico za to, ka boš drtlgoč bole pazliva. D Bistrica: BalažičjOlga; Lipa: Ferčak Štefan; pišeš mi, ka si vgono. — Prav maš; ali edno vganko ešče ma pot v šolo, štero samo Jezuš vgoni. Ta vganka v tom stoji: jeli te je šola navčila tak živeti, ka prideš k Jezuši. Če ne, te nesi najšlo dete poti v šolo. — Nedelica: Gjorkčš Barica, Čeh Marija; Gerlinci: Vogrinčič Milika; q Bistrica: Balažič Naci; Čepinci: Črnko Veronika.
Rešitev vganke drugoga snopiča, gda Je dete rožica? Rešitev bi se etak mogla glasiti: Rožica ma liat, cvet i dišeč. Dete te je rožica, če ma vero, vilganje i liibezen.
Tak bi se mogla rešitev glasiti, a niedno dete neje poslalo toga odgovora. Dvema, šteriva rešitev najbliže stoji k gornjoj rešitvi, dobita obečane dare i sta sledečiva:
a)	„Rožice smo tečas, dokeč Jezušeka i Marijike ne razžalimo. Rožica ma lepi dihek, dobro dete pa čisto srce. Rožica je skromna, dobra deca pa naj bodo ponižna". — Tak je rešo Kerec Jožef, vučenec II. razreda M. Sobota. Dobi za nagrado pri širiteli molitveno knigo »Dušna mladost".
b)	»Rožica ma lepi dišeči cvet, je trdna v vsakom viheri. Mi smo te rožice, če nas krasi krstna nedužnost, če nas nikši viheri skušnjav ne premagajo, ka bi krstno nedužnost zgubili". To rešitev je dala Gabor Katica, vučenika VI. r. v Črenšovcih. Za nagrado dobi lepi rožni venec. Naj pride sama po njega k strici.
c)	Lepo so rešili ešče i si zasliižili lepe podobice sledeči: Legen Marija, Noršinci, Žižek Štefan, Ižakovci, Kreslin Jožef G. Bistrica, Kavaš Štefan Odranci, Gajži Marija D. Bistrica, Kreslin Matilda G. Bistrica, Vogrinčič Milka Gerlinci. Dare iščite pri širitelaj.
Zdaj vas pa vse lepo pozdravla i prosi, ka te se viizemske svetke pred Jezušoni v cerkvi prav dobro oponašali:
Stric.
Zahvala. Stric se z celoga srca zahvali dragoj dečici za pozdrave štere njemi je za god poslala i prosi vso dečico, naj prosi svetoga Jožefa za njega.
Jezuš je od mrtvih stano i je bio jako-jako lepi i več nikdar ne vmerje. Obečao je pa nam vsem, ka mi tudi tak stanemo gor, če se dobro hranimo i če dobro vinerjemo. Zdaj te maje pametne glavice vgonite:
1.	Kak se moremo hraniti?
2.	Kak moremo mreti, ka odičeno stanemo gor ?
Tretje pitanje se pa glasi:
3.	Kak dugo mo živeli po goristanenji na ženili?
Ki na vse troje pitanje da najbolši odgovor, dobi lepo knigo za dar, knigo za čteti, te drugi pa lepi svinčnik. Rešitev se mora do 15. aprila poslati.
II.
KA SE NAJDE TU?
Vso j dečici na znanje!
Vgank ne pošilajte notri posebi, ar je pošta draga, nego dajte vse širiteli pa širiteo na naše stroške posle vse nam.
V r e d n i k.
Marca 8.	t* letnik	1032.
Priloga H. Usti I žnilfli Kovin.	Izbili vsak mesec I.	Giia 11 skiul »sin letna 4 III.
Kakše detece je bila Marijika?
Marijika je bila ponižno dete. Ona nikdar ne mislila, kaje boša kak drUga deca, nigdar nese gizdavo nosila, nigdar se ne hvalila, ka je njeni stari dedek bio pobožen kralj David i njegov sin te najmodrejši človek na sveti, Salomon. Ona je vsikdar samo to mislili i tak ttidi gučale, ka vse od Boga ma, ka ma i zato je njemi davala hvalo. Od svojih pajdašic pa je vsikdar mislila i ttidi pravila, ka so boše kak ona, bole vrle kak ona. Ona je zato tak gučala, ar sebe za nikoj ne mela. Ona je znala, ka če njej dober Bogec ne de pomagao, te ona tudi ne de dobra, ne de vrla. I ravno zato, da je tak ponižna bila, nikdar ne mislila na to, ka bi gda sveta mati Jezušova postala. Ona je toti goreče prosila, naj dober Bog že ednok pošle na svet svojega Sina, ka svet odkupi, a ona de njemi samo kak dekla služila. Za deklo se ponujala i za mater svojo si jo je zvolo dober Bog. Vidiš drago dete, kak rad ma Bog ponižne duše, kak je blagoslavla, kak je povišava. Kembole boš ponižno, to je kem menje boš se hvalilo i druge zametavalo, kem bole prosto boš se nosilo, kem bole boš sebe za slabo držalo, drugo deco pa za dobro i kem bole spoznaš, da vse od dobroga Bogeca maš, tem več ti da Je-zuš; tem raj te ma Marija; tem veselej te čuva angeo čuvar; tem lepši venec se ti plete za nebo. Med človečov decov nišče ne bio tak sveti kak Marijika pa niŠČe tudi ne tak ponižen kak ona. Dete neje pobožno i vrlo, če neje ponižno.
Žeta deteta po Jezuši po gostom svetom obhajili.
O Jezuš moj, zdaj te imam čistejše sreče ne poznam, ti si moj in' jaz ves tvoj, prav tesno skleni se z menoj!
Močnejše bije mi srce, ar zdaj v bližini čiitim te, ve sreča mojih zemskih dni o dober Jezuš si le Ti.
Deviške Matere sladkost zdaj tudi moja je radost, on, ki odpre nekoč mi raj, prebiva v mojoj duši zdaj.
Veliki Bog Ti si moj gost, o nezaslišana skrivnost! Na zemli vekše sreče ni kak ta, da v duši Bog živi.
Ar se zahvaliti ne znam, nebes zaveznike imam, moj Jezuš, rajski angelčki ti bodo slavo spevali.
O angelčki, spevlite tU Kak v Betlehemi spev mirii, na trdoj mrzloj slamici počiva Jezuš liibleni.
O Jezuš moj, zrahljaj mehko mi v srci trdo slamico, zaneti v njem lubezni žar, da zate bilo bo vsikdar!
Glej, vsake žrtve se bojim, tako nerad kaj potrpim, požrtvuvalnosti mi daj, -v trplenji, v križaj me krepčaj!
V nebesa zdigni mi žele, nasadi lilij mi v srce, ve snežnobela lilija, je radost tvojega srca.
Iz nazareške hišice razsvetli in' povuči me, da v skromnosti, poslušnosti veselo Ti sledim vse dni.
Moj Jezuš, samo greha ne, le tega, prosim, reši me, naj me ne zmoti blesk sveta, ti krao si mojega srca.
Ka mislim, delam, govorim, vse, Jezuš, ttbi posvetim naj pravi bitje mi srca: Jaz ltlbim te iz duše dna."
Molitev moja do poldne naj bo zahvala za Tebe, ka zmolim do noči lepo, na svidenje priprava bo.
Za'vsaki den, o Jezuš moj, že zdaj te vabim v tempel svoj, po tebi duša hrepenej, brez tebe zame sreče nej.
Mi znana moja je slabost in' tvoja slava in' svetost, a znam, da vola tvoja je: „Piistite male k meni vse!"
O Jezuš moj, jaz ti sledim, ve znam, da v tebi vše dobim, srce mi puni viipanje, o Jezuš moj, na svidenje.
Mali romar.
Pcipovest.
Truden Espery je taki zaspo i meo prikazen. Senjalo se njemi je, da sedi z očom v nebesaj v blaženosti i slavi i gleda dol kak'se mantrajo v večnom ognji na dni pekla njegova mati, i brata. O Bog i moj gospod! je začno moliti, gda je vido njihove mantre. Ka mi velevaš včiniti da je rešim? Oh Gospod!
Gospod njemi pravi: Dragi dečko, nej je mogoče rešiti tvojih bratov, zato da nej so šteli zvršiti moje vole. Ali či se boš paščo i k božiči prideš domo, rešiš ešče lejko svojo mater. Naj včini prle kak merje, samo tri dobre dela, i odpuščeno njej bo zavolo velkoga svetka, šteri je človečanstvi pokazo odrešenje od poprijetnoga greha.
Espery se je prebudo, i vido, de nega več poleg njega le-poga sopotnika i prijatela Zaman ga je isko po Rimi, nej ga je najšeo, odišo je sam na pot proti domi. Hodo je zdaj kre morja, zdaj prek planin, po pešpotaj i velki cestaj, popevo psalme, molo, proso v Božem imeni za hrano i naslednje prišo v svoj rojstni kraj.
Potlivo je skoro leto dni i prišo do cila samo tri dni pred božičom. Gda je šo zastradan, bos, raztrgan i prašnati skoz domačo ves, ga nej spozno nišče zmed sosedov. Prišo je do rojstne hiše, tiho sklonko na dveraj i pravo: Dajte v Božem imeni srmaškomi romari!
Njegova mati se je zdrla, gda ga je čiila: Jaj kak sam se navolila tej postopačov. Odkec se li vzemejo tej nešteti manjaki i postopači.
Ali oča se je oglaso iz globine svoje spalnice. Pusti žena, greh je to gučati! Daj njemi milodar za spomin na najnoga sina romara. Morebiti prosi zdaj ttidi on prav tak pred šterimi vrati!
Mati je mrmrala i pa zato le vzela z police kolač krtiha i odrezala en založ prosilci.
Drugi den je prišo romar pa pred hišo i proso: Dobra ver-tinja dajte mi en milodar!
Ka, že si pa eti, se je zdrla nad njim mati. Nej sam ti že včeraj dala krtiha, ti požerač.
Čtij žena! je pravo oča iz spalnice, vej si včeraj tudi ti jela pa dnes li želeš jesti. Spominaj se najnoga sina: što zna kje hodi zdaj i ka je ž njim? Privošči njemi zdaj en falaček krtiha!
I mati se je pa omečila i dala falat kruha.
Tretji den je proso Espery svojo mater, da bi ga vzela črez noč pod streho: Dobra vertinja dajte mi prenočišče za sv. večer!
Zdaj se je mati razčemerila ešče bole: Ali si nori, postopač ali kaj. Poberi se z mojega praga! Ne bodi nesramen, ka je moje potrpežlivosti konec!
Lepo te prosim, žena, daj njemi prenočišče, je vzdehno oča. Što zna, kje hodi najni srmaški sin? Mogoče zdaj tudi prosi, da bi ga sprejeli pod streho.
Te je mati naglo odprla dveri v štalo, gde je stala živina, i potisnola noter sina, šteri je prav ponižno lego na slamo poleg somarov i jtincov.
Gda je pa šla mati na sveti den z svojma starejšima sinoma rano v štalo, da bi pogledala živino, je s čudom obstala na pragi. Cela štala je žarela v velkoj svetlobi. Romar je ležo mrtev, miren i bledi na slami, štera se je svetila kak čisto zlato, i štiri velke sveče so gorele pri njegovom ležišči. Pavočina na tramaj se je svetila kak najlepši oltar. Zrak je bio napunjem s sladkim duhom vijolic. Moj Bog! je pravla mati. Ka je to? Vej ne bi moglo biti lepše na te sveti den niti v Betlehemskoj štalici! Nato pa je postala, gda je vidla, da stoji vsa živina kak zacomprana s kuznatimi očmi. Stopila je bliže i se zgledala v zmagoslavne blaženosti puno lice mrtvoga romara. V rokaj je držo tenki list z napisom.
Jaz sem Espery — vaš sin.
Zdaj so vsi pokleknoli pred njim, se križali i jokali, zakaj Espery, njihov sin i brat, je po velkoj božoj milosti pošto — svetnik.
Ode i kakši je Jezušek?
Gde je Jezušek? Ste čteli zadnjič draga dečica, da je Jezu-šek v cerkvi v oltari. Pa ostane on vsikdar v oltari? Ne, on sili vii z oltara. Kama pa sili? K tebi, drago dete. Gda je on na zemli hodo, je pravo odrašenim, moškom i ženskam, vsem, piistite male k meni, takših je nebeško kralestvo. Jezušek vas žele. To svoje želo je pošepetno svojemi namestniki Piji X. svetomi oči papi, ki so v njegovom, Jezušovom imeni pozvali vso deco gostokrat k Jezuši. Vsako dete žele Jezuš pri sebi meti i ž njim se zdrtižiti vsaki den pri svetom obhajili ali pre-čiščavanji. Detece predrago, jeli razmiš ti to Jezušovo želo i jeli jo spunjavaš. Ne čaka te zaman Jezušek tam v oltari tjedne i mesece dugo? O ti trdokorno dete, Jezušeka pustiš tak dugo čakati? Najlepši je Jezušek i ti k tomi najlepšemi ne želeš iti?
Pa Jezušek je ne samo najlepši, Jezušek, je tudi najboši, neskončno dober. Neskončno dober. Znaš ka je to? To teliko pomeni, ka je Jezušek boši kak vsi angelje, boši kak vsi svetniki, boši kak vsi ajteki i vse mamike, boši kak vsi bračeki i vse sestrice, boši kak najfinejši sad, slajši kak najdragši sladkor. I ta njegova dobrota je tak globoka i tak visika, tak duga i tak široka, ka se ne da zmeriti. I ti, drago detece,ne bi rado hodilo k tomi dobromi Jezušeki?!
»Pojdite k Jožefi!"
Mesec marc je posvečen češčenji sv. Jožefa, deviškoga za-ročnika najčistejše Device, zato je pač umestno, da povabi naš list svoje cenjene čtevce, naj iščejo pomoči pri mogočnom zavetniki v živlenji i ob smrtnoj vtiri.
V 16. stoletji je živo pobožen dominikanec, P. Izidor Isolanis, veliki častilec sv. Jožefa i je spisao od njega učeno knigo, ki jo je imeniivao, „Suinma sv. Jožefa". Najbole pomenlivo je to, da prorokiije pobožni pisateo kak jako se bo v poznejših stoletjih razširilo češčenje sv. Jožefa; napovedao je tudi, da se bo njegov god svetio po vsem katoličanskom sveti.
Mogoče se nej to prorokiivanje že spunilo do pičice? Koliko cerkvi, kapel, oltarov je posvečeno sv. Jožefi! Cele dežele, zavodi, redovi, društva so si ga zbrala za posebnoga zavetnika. Kak piodonosno deltije. Pobožno društvo smrti sv. Jožefa za vmi-rajoče vsakoga dneva vstanovleno 1. 1914. v Rimi, se razširja s čUdovitov naglostjov. V nekaj letaj je narastlo število kotrig na 80.000, med njimi 3 papi, vnogo kardinalov ino škofov. (Po-verjeništvo za Jugoslavijo: veleč, župni urad v Ptuji.)
Papa Pij IX. veliki častilec Marijin, ki je razglaso navuk od nevtepenoga poprijetja za versko istino, je vpleto tudi nov krasen dragulj v korono sv. Jožefa. Z odlokom z dne 8. dec. 1870. je določo sv. Jožefa za varivača sv. Cerkve i da se naj njegov god obhaja kak praznik I. vrste po vsem sveti.
Dober Bog je odlikUvao sv. Jožefa z izrednimi milostmi, ki odgovarjajo zvišenosti njegovoga pozvanja. Kak hraniteo SinU božega i zaročnik kralice nebes i zemlje je vzvišen nad angele i svetnike. Nešteri sv. očevje trdijo, ka je bilo tudi razodete že svetnikom, da je bio sv. Jožef že v materinom teli posvečen i rešen poprijetnoga greha. Ni čtida tak, da ne niti najmenjši greh zovlačo lepote njegove svetniške dUše.
Vnogi svetci i vučeni bogoslovci so mnenja, da je lUbi Jezuš tudi sv. Jožefa vzeo z dUšov i telom vred v nebesa, kak svojo prelUbo Mater. I zaistino ne nikdar nikaj čuti, da bi se kje najšo grob toga svetnika. Častilci sv. Jožefa pač majo za-dosta vzroka, dobroga Boga zahvalUvati za izredne milosti, podeljene njihovomi zavetniki i s takšov zahvalov si še bole zasi-gurajo njegovo priprošnjo.
Če pomislimo, da je bio Sin boži na zetnli pokoren svojim staršom, kak pravi sv. Pismo, je pač naravno, da je priprošnja toga svetnika najuspešnejša ^a Marijinov pri dobrom Bogi. To je povedala prebl. Devica sama častitljivoj Mariji Agreda rekoč: „Deca toga sveta so v globokoj nevednosti gledoč na zvUnredne milosti i predpravice, ki jih je najvišji Gospod podelo mojemi sv. zaročniki i gledoč na mogočnost njegove priprošnje pri bo-
žem veličastvi. Zagotavljam te, draga moja hčerka, da je On v nebesaj eden Izmed najprisrčnejših prijatelov Gospodovih i da vnogo premore za odvrnitev kazni od ubogih grešnikov.
V vseh svojih stiskah ga prosi, naj posreduje, kajti ka prosi moj zaročnik v nebesaj, to spuni Najvišešnji na zemli. Velike, da zvtinredne milosti so njemi zagotovlene za zveličanje duš."
Drago detece! Sv. Jožef neje bio oča Jezušekov, nego samo hraniteo. Ali Jezušek ga H za očo zvao. Ti ga tudi tak zovi: „Ajtek moj sv.Jožef, navči me liibiti Jezušeka, kak si ga ti liibo." Tak zdihavajte k sv. Jožefi na njegov god i v njegovoj osmini pa po sredaj. Vsaka sreda je njemi na čast posvečena.
	
	
	:- - - - - Vt- v :
	
	
	■ ■-
	
	1
	
	' iii''.
. \	
	^ - ' --I
	
	
.	''"■^s&sasegg&FT i
	
Marija je preveč žalostna bila Ka so njej križali Jezuša Sina; Detece če grešiš znova ga križaš, Mamiki diišo pa z mečom odpiraš.
Včini tudi ti tak!
Vnogi dobri ltidje se pritožavajo, da ne morejo podpirati dobrodelnosti, ar nemajo niti penez, niti časa za to. Nastopni zgled, ki ga pripovedava slavnoznani nabožni pisateo P. Bader, cister-ciian naj jim pokaže, koliko zmore ttidi vboga, preprosta, zaposlena duša, če samo resno hoče:
Nekoč je mešuvao neki tuj 1 ptišpek v nekom ženskom samostani na Irskom. Kda je delio redovnicam sv. obhajilo, hipoma obledi i roka se njemi začne tresti, kda je obhajao prav zadnjo sestro.
Pri zajtrki pravi ptišpek prednici, da naj pozove vse redovnice ar bi njim rad podelo svoj blagoslov. Sestre so prišle z veseijom. Po sv. blagoslovi pita ptišpek, če so to zaistino vse redovnice. Pravijo njemi, da menka samo šče stara ktihinjska sestra, ki je jako zaposleno. Na škofovo želo pozovejo ešče njo. Ž vidnov genjenostjov njej podeli škof svoj blagoslov, nato pa pita: „Dobra sestra, povejte mi vendar, ka delate posebnoga za ltiboga Boga? Ali njemi služite na kakši zvtinre-den način?"
Iznenadena i preplašena sestra odgovori po kratkom premisleki: „Ne morem se spomniti, da bi bila včinile kda kaj posebnoga: Vajena, sem svoje delo iirpleoje vttro za vUrov darovati lilblenomi Bogi za kakši dober namen, tak na priliko prvo jiitrašnjo v aro za sprobrnenje grešnikov."
„Le nadaliijte to, na pravoj poti ste!"
Po sestrinom odhodi pravi ptišpek presenečenoj prednici: „Minolo je prav 40 let, kda sem prvič vido obraz te ponižne sestre. Po svojih starišaj sem herbao veliko premoženje. Kak ne-zktišen mladenec, brezpravoga prijatela, sem se prepUsto lehko-živostl. Te mi pokaže liibi Bog neki den v prikazni obraz te redovnice rekoč: „Da šče nesi v pekli zavolo svojega grešnoga živlenja, se maš jedino zahvaliti molitvi te ponižne sestre."
To me je tak pretreslo, da sem se odkritosrčno spreobrno i sem pošto diihovnik i ptišpek. Dobra molitev i darovanje dela te skromne osebe mi je pripomogla k tomu
Velki tjeden.
Velki tjeden obhajamo spomin Gospodovoga trplenja. Na Velkl četrtek je dober Jezuš slovo vzeo od svoje ltibe mamike, štera ga je blagoslovila, z tužnim srcom ktišnola i odptistila, ka lejko ide i trpi pa vmerje za nas. Dobra mimika. Jo rad maš drago detece 1 Te den, prle kak je začeo Jezuš trpeti, je spremeno
krtih 1 vino v svoje sveto telo i krv na zadnjoj večerji, da< oboje svojim vučenikom i ttidi svojoj dragoj mamiki i te vuče. nikom, svojim duhovnikom zapovedao, naj to vsikdar delajo d< konca sveta na njegov spomin. Tak je prišo Jezuš na naš olta i ostane v tabernakli po duhovnikovih rokaj. O obišči ga rad* tU drago detece i moli ga. Po zadnjoj večerji je Jezuš ves tuže šo na olsko goro i tu začno svoje grozno trplenje. Zgrabili s< ga, — sam se je dao zgrabiti — i dovolo, da so ga na vel ki pe tek nesmileno zbičali tak, ka je njegovo sveto meso po falatg visilo doli; na glavo so njemi trnjavo korono gorzbili, plUvali plUskali so ga, križ so njemi naložili na rame i ga tak gnali n goro, šteroj se pravi Kalvarija ali Golgotha. TU so pa te siroma ka na križ pribili, na šterom je skrvaro. TU so njemi srce ešč presmeknoli. Vse to je gledala i neskončno pri tom trpela nje gova mati i ga mrtvoga z križa v naroče sprejela. Potem ga za kopala. Idi ž njov drago dete k grobi i hvalo davaj dobrom Jezuši i dobroj mamiki, ka sta telfko trpela za tebe, ka bi ti 1 nebi srečno i vekomaj veselo bilo.
Sveta Terezija Deteta Jezusa
L
Vsa za Boga.
Daj, da bom vršila na najpopolnejši način vse svoje dolžno sti; nihče naj se ne zmeni zame. Želim, da bi me z nogami tep. tali i da bi bila pozabljena kakor peščeno zrnce na poti. •
O, moj Preljubi, Tebi se izročtm kot klavno žrtev popol noma i brez pridržka, da se bo Tvoja češčenja-vredna volj! vedno nad menoj izpolnila. I nikdar naj me nobena stvar n< ovira, biti vsa brez delitve — Tvoja."
Nekaj dni po svojih redovnih obljubah je prejela Mala Terezija poročno naznanilo svoje sestrične. „Bog obvaruj", j< rekla, „da bi kdo kdaj mogel reči, da je posvetna nevesta vei storila za svojega ženina, umrljivega človeka, da je zanj vej žrtvovala, nego jaz za Jezusa". I sestavila je naslednje povabilo ki ga je prebrala tudi novinkam:
„Bog Oče, Vsemogočni, Stvarnik nebes i zemlje, Gospoda sveta i slavna Devica Marija, Kraljica nebeškega dvora, nazna njata duhovno poroko Svojega vzvišenega Sina, Jezusa Kristusa Kralja kraljev in Gospoda vojnih čet, z malo Terezijo Martin sedaj kraljevo nevesto i zakladničarko ji od božjega Ženina ko jutranji dar poklonjenih milosti, posebno skrivnosti Njegovega sv. Detinstva i Njegovega bridkega trpljenja, ki ji tudi dajejt pravico, da nosi plemiški i častni naslov: Terezija Deteta Jezusa in od presvetoga Obličja.	(Dalje.)