GLASILO ELKROJ d.d., Mozirje LETNIK: XVII Številka: 1 Junij: 1993 CARIER - nova blagovna znamka Elkroj je proizvajalec hlač, torej le enega, čeprav pomembnega dela garderobe. Vsled tega je zelo pomemben izdelek, ki je osnova za uspešen nastop na domačem in tujem trgu. Slovenija je za večino proizvajalcev -mednje sodi tudi Elkroj - premajhna za resno trženje. Pomeni le neke vrste laboratorij ali testni trg. To je tudi razlog, da moramo v prihodnje bistveno več pozornosti posvečati nekaterim sestavinam poslovnega procesa, ki so bile dosedaj manj pomembne. Mednje sodijo v prvi vrsti blagovne znamke. Blagovna znamka je namenjena identifikaciji izdelka in njegovi/Uverzifikaciji na trgu. Predstavlja izdelek z njegovimi fizičnimi lastnostmi, poleg tega pa vsebuje sp celoten seštevek nekaterih težko oprijemljivih atributov izdelka - kakovosti grupiranja izdelkov in komuniciranja. Pomeni prednosti za kupca, saj mu omogoča prepoznati izdelek, nudi mu zagotovilo o njegovi kakovosti in zato ob siceršnji veliki ponudbi na trgu olajša odločitev o nakupu. Najvažnejša je torej pozicija blagovne znamke - izdelek v očeh potrošnika. ! Želimo vam, da bi prijetno preživeli naš praznik DAN DRŽAVNOSTI in letni dopust! Vodstvo podjetja i l l Prednosti uporabe blagovne znamke je istočasno deležen tudi proizvajalec - njen lastnik; dobro ime pospešuje ponoven nakup izdelka, gradi lojalnost potrošnikov, doprinaša k poslovnemu uspehu podjetja in prispeva k njegovi splošni podobi. Skratka to je pomembno orožje pri ofenzivnem tržnem nastopu. Uspešna blagovna znamka je rezultat dobrega izdelka, ki ustreza željam potrošnikov, ki jim je namenjen, ustreznega pozicioni-ranja z jasno in intenzivno komunikacijo. Del komunikacije predstavlja tudi vizualna podoba znamke (ime blaga, oprema izdelka, embalaža). Za dosego uspeha na trgu in jasnega profila pri potrošnikih morajo biti vsi navedeni elementi medsebojno usklajeni. Raziskava je namreč pokazala, da je image Elkroja pri potrošnikih razmeroma dober, saj je ocenjen takoj za Muro in njenima stilnima blagovnima znamkama. Formula EL je manj poznana in cenjena kot Elkroj, vendar še vedno nad poprečjem. Elkroj je na osnovi strokovne raziskave oblikoval politiko nove blagovne znamke. Izdelana je bila kompleksna analiza podjetja s poudarkom na že obstoječih blagovnih znamkah ELKROJ ter FORMULA EL ter analiza konkurence in z vidika primerjanja strategije ciljnega trga, pozicioniranja in marketinškega spleta. Na osnovi le-te smo osnovali banko imen in preverjali ustreznost ter skladnost s strategijo in preferencami potrošnikov. Sele na taki kompleksnosti analiz in preizkusu zaščite na evropskem trgu smo se odločili za ime CARIER in za njegovo grafično oblikovanje. Temeljitost dela dokazuje enoletno obdobje, ki je preteklo od idejne zasnove do končne potrditve koncepta blagovne znamke CARIER. Delavci Elkroja so se skupaj s priznano hišo STUDIO MARKETING iz Ljubljane zelo potrudili in upam, da jim je s hlačami CARIER uspelo združiti nezdružljivo. Prvo potrditev pravilnih odločitev poslovne politike je pokazala promocija blagovne znamke dne 6.5.1993 v Narodnem muzeju v Ljubljani. Številna udeležba znanih osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja iz vse Slovenije ter njihove pohvalne besede so bili prvi uspeh. Naslednji dokaz je veliko povpraševanje po CARIER hlačah, saj smo v maju plasirali 3.000 hlač, in jih danes praktično v trgovinah ni več. Zelo pozitivno pa odmeva tudi osebno naslavljanje na potrošnika preko anketnega lističa, saj so pisni povratki skoraj v celoti izredno pozitivni in odmevni. Akcija, ki je v svetu že uveljavljena, je v slovenski konfekciji prvič prisotna in smo jo poimenovali KLUB CARIERISTOV. Le-ta prihaja skupaj z blagovno znamko z željo, da bi blagovna znamka CARIER zaživela. Potrošnik bo našel hlače znamke CARIER na izbranih prodajnih mestih, označenih s prodajnimi otočki. Vsakim hlačam znamke CARIER je priložen anketni listič. Kupec bo z izpolnitvijo anketnega lističa postal član kluba CARIER-istov in s tem vključen v nagradne igre, modne revije in ostale dejavnosti, ki bodo potekale pod okriljem blagovne znamke CARIER. Končno oblikovanje blagovne znamke pa s tem ni zaključeno, dopolniti jo moramo še v vsebinskem smislu z artikli, ki bodo modno usklajeni s hlačami. Program še obdelujemo in organizacijsko dopolnjujemo z namenom, da vsestransko zadovoljimo potrošnika in ustvarimo uspešno blagovno znamko CARIER, ki bo poznana doma in v svetu - kar je naš končni cilj. Marija Vrtačnik Gospodarjenje v prvih treh mesecih letošnjega leta V prvem trimesečju 1993 so se cene na drobno v Republiki Sloveniji povečale za 6,08 %, valutno razmerje DEM:SIT pa za 4,6 %, kar za nas izvoznike (86 % količin) ni ravno ugodno. Na domačem trgu smo prodali 38.736 komadov hlač ali 14 %, 84 % hlač smo prodali na tujem trgu v obliki "lohn" poslov ter prvič realizirali blagovni izvoz v višini 2 % (5.834 komadov hlač) od celotne količinske prodaje. Letni količinski plan za 1. trimesečje smo realizirali 99 %, in sicer na domačem trgu 78 %, na tujem trgu pa smo presegli planske cilje za 3 %. Izpad količinske prodaje na domačem trgu in nedoseganje predvidenih neto prodajnih cen na tem trgu, se odraža v 62 % realizirani planirani neto realizaciji. Prodaja na tujem trgu je v tem obdobju dosegla planske cilje. S prodajo hlač smo ustvarili skupno 6,1 mio DEM prihodka, kar je za 19 % več kot v enakem obdobju lani. V obravnavanem obdobju je znašal povprečni bruto osebni dohodek na delavca 57.465 SIT, kar je za 4,8 % več kot meseca decembra 1992. Po zakonu o plačah, ki je pričel veljati za mesec marec ’93, je bilo potrebno zmanjšati osebne dohodke za 4 %. Zato je bil bruto osebni dohodek na delavca v marcu 55.412 SIT, kar je 1,1 % več od decembrskega (’92) bruto osebnega dohodka. Glede na to, da še niso znani statistični podatki o gibanju osebnih dohodkov v obdobju januar - marec 1993 v Republiki Sloveniji in za tekstilno panogo, je v preglednici izdelana primerjava za obdobje januar - marec 1993: Osebni dohodki za obdobje januar - marec 1993: Slovenija Občina Mozirje Elkroj Bruto Neto Bruto Neto Bruto Neto Bruto Neto El./Sl. El./Mo. El./Teks. EI./SI. El./Mo. El./Teks.. Skupaj 70,990 43,576 57,256 35,593 Gospodarstvo 64,804 40,069 53,732 33,557 57,465 36,081 88,7 % 106,9 % 114,76 % 90,0 % 107,5 % 113,73 % Negospodarstvo 93,991 56,615 89,593 54,275 Tekstilna industrija 50,074 31,725 Hlače CARIER prodajajo samo v nekaterih blagovnih hišah v večjih mestih v Sloveniji in v trgovinah Eikroja. V prodajalnah so izdvojene od ostalih hlač in primerno označene. Te hlače bomo tržili tudi v tujino. Cene teh izdelkov so nekoliko višje (30 - 40 %) od ostalih hlač, vendar so še dosegljive za kupce. Z novo blagovno znamkoCARIER smo seznanili trgovce s posebnim dopisom, kupce preko TV filma in plakatov ter časopisov. S kupci smo želeli vzpostaviti tesnejši stik in dobiti od njih povratne informacije. V ta namen smo hlače opremili s posebnimi etiketami, s katerimi smo kupce seznanili z novo blagovno znamko in jih povabili, da napišejo svoje predloge, pohvale in pripombe o hlačah CARIER ter vpišejo številko artikla in jih hkrati prosili, da anketni listič izpolnijo in pošljejo v Elkroj. Vsi kupci, ki bodo vrnili anketne lističe, bodo upoštevani pri žrebanju, ki bo 1. oktobra 1993 in 1. marca 1994. Kupci so se odzvali in nam vračajo te lističe. Mnogi so napisali svoje mnenje o teh hlačah. Večina kupcev je na anketni listič napisala, da so s hlačami zadovoljni in jih veseli. Nekateri predlagajo, naj bi razmislili tudi o dobrih suknjičih, ki so tudi iskani in jih je težko dobiti. Posebno veseli smo bili pisma, ki je bilo naslovljeno na gospo direktorico, poslal pa ga je gospod Vinko Friškovec, Vičave 133, Ptuj. Na treh straneh je opisal svoje mnenje in navdušenje nad izdelkom, zato del tega pisma objavljamo: "Spoštovana gospa Vrtačnikova! Dogodek zasluži večjo pozornost, zato si dovoljujem pospremiti vaš anketni listič še z nekaj vrsticami, ki vam bodo ukradle nekaj trenutkov vašega dragocenega časa. Predvsem in najprej spontana in iskrena čestitka! Priznati moram, da nisem bil nikoli kupec vaših proizvodov, zato sta me strategija vašega izdelčnega miksa in način promocije, integrirani v CARIER modelu moških hlač hkrati osupnili in navdušili ter si ob tem prislužili v mojih, verjetno pa tudi v mnogih drugih očeh, vso spoštovanje in maksimalno možno oceno. Najti v naših trgovinah, tudi najbolj modno usmerjenih, hlače v tako prefinjeni kvaliteti 100 % runske volne, kot ste jo tokrat kreirali za carier model moških hlač, je že skoraj zgodba za mistike. Vendar niti slučajno v elegantnih temnih barvnih niansah (temnosiva in temnomodra sta že kar standard določenih poslovnih krogov na zapadu, potem pilotov, stevvardov itd.). Tu in tam sicer zavrže",slavna" Mura kakšen kos za degustacijo in skomine tudi tukajšnjim domorodnim Slovencem, ki imajo to srečo, da so vkrojeni po meri tistih nekaj eksponatov, kar pa se uvršča bolj v kategorijo slučajnih dogodkov kot pravila. Design vašega CARIER modela se lahko brez dvoma identificira kot najvišji modni in kvalitetni domet z maksimalno možno oceno, to pa je najboljši ukrep za pozitivno diferenciranje od izdelkov vaše konkurence. Odlično vam je uspela tudi predstavitev sama, saj je ta artikel, tako kot se zanj tudi spodobi, razstavljen (v blagovnici Merkur Maribor, kjer sem opravil nakup) ločeno, lepo viden, od ostalega Babilona hlačnih rešitev "'plastike" oziroma drugih bolj manj ali manj umetnih eksotičnih materialov. Toda najlepše za konec. Na (ne) srečo sem ukrojen za številko 46 in odkritje CARIERA v tej velikosti je bil skoraj že preveč za ta dan. Prvič, odkar pomnim, nisem potreboval dodatnih krojaških remontov po nakupu sicer novih hlač v pas in ali hlačnice. Pravzaprav neverjetna nečimrna neskromnost: zahtevati first class konfekcijo po meri svoje figure... Ker je proizvod prva liga, izzove vzdih sicer tudi cena, toda le Škot ne bi brez ugovora sprejel dejsrto, da pri tem ne znate čarati Skratka, bravo! Le želim si lahko, in takih nas mora biti kar nekaj, da bi vknjižili podobne komplimente še večkrat ter da izključnost izvozne strategije ne bi še kar naprej siromašila oblačil slovenskih potrošnikov, predvsem v. segmentih visoke mode in kvalitete. Navsezadnje je nas Slovencev le za dobro prgišče in ni dvoma, da je vedno več takih, ki bi se kdaj želeli ali pa zaradi profesionalnih obvez morali odeti tako, kot je za podobne profile na zapadu sicer že kar standard. Takšnih modnih trendov (bolje kulture oblačenja) in potreb bo tudi v vesoljni Sloveniji vedno več. Slutiti se da, da se stvari premikajo progresivno, kar med drugim najlepše izpričuje tudi vaš CARIER...” Hlače CARIER so kupci lepo sprejeli in prve količine so večinoma že prodane. Po novih izdelkih je veliko povpraševanje, saj jih mnogo poslovnežev želi kupiti. Iz gornjega je razvidno, da trg išče in potrebuje kvalitetne izdelke in da smo s CARIEROM zapolnili vrzel na slovenskem trgu - t.j. po lepih in kakovostnih hlačah, po katerih segajo najbolj zahtevni kupci, ki so se prej oblačili v tujini. Marija Miklavc Sistem poslovanja po standardih ISO 9001 S 1. januarjem 1993 je nastopil trenutek prehoda na enotno evropsko tržišče, kjer se blago in storitve lahko "premikajo" brez administrativnih omejitev. Če so bili prej poudarki na cenah, so danes predvsem na kakovosti in ustvarjanju tesnejših povezav med kupci in dobavitelji. Mednarodno sodelovanje vse bolj zahteva poslovanje po merilih, ki so začrtana v standardih kakovosti ISO 9000. Uvajanje sistema kakovosti po teh standardih je postalo tudi pri nas v Sloveniji potreba. Vendar pa novih principov in načinov dela ni mogoče osvojiti čez noč. Svetovne izkušnje kažejo, da je usklajevanje poslovanja z zahtevami ISO 9000 proces, ki zahteva nekaj let pazljivega planiranja in organiziranega dela. Certifikat, ki ga podjetje pridobi na osnovi presoje sistema poslovanja po merilih tega standarda od nevtralne (za to pooblaščene) institucije, je le indikator, ki pove, da ima podjetje sistem poslovanja usklajen z zahtevami določenega standarda. To "pomaga" podjetju pri graditvi zaupanja v stikih s kupci -še posebej pri prvih poslovnih stikih. Ce želi podjetje uspešno delovati na trgu, si mora postaviti takšne cilje kakovosti, ki so usklajeni s pričakovanji in željami kupcev oz. strank. Na osnovi ciljev kakovosti se oblikuje kultura kakovosti v podjetju. Cilji kakovosti so predpogoj za učinkovito delo podjetja. Vzorčnega modela sistema kakovosti, ki bi predstavljal optimalno rešitev za vsak primer uporabe (oz. za vsako podjetje) ni mogoče postaviti. Sistem kakovosti lahko določi oz. postavi le podjetje samo in ali s pomočjo strokovnih in za to usposobljenih zunanjih sodelavcev - svetovalcev. Sistem celotnega obvladovanja kakovosti poslovanja ima naslednje osnovne učinke: - izboljšanje kakovosti izdelkov, - znižanje stroškov poslovanja, - izboljšanje konkurenčnosti ter certifikat. Podjetju pa prinese še naslednje prednosti: - preglednost organizacije in s tehnologijo pogojenih procesov, - optimiranje postopkov, zmanjševanje proizvodnih časov in obvladovanje procesov (dvig produktivnosti) - izognitev dvojnemu, nepotrebnemu delu, - zavarovanje poteka postopkov in ohranitev znanja pri zamenjavi personala, - določitev in omejitev pristojnosti in odgovornosti, - nadzor proizvodov v fazi uporabe, - razpoznavanje sprememb v proizvodnji na trgu, - boljši izdelki, - boljša konkurenčna sposobnost, - pozitivni učinek trženja in reklamiranja, - splošno dvignjena zavest o kakovosti (kultura podjetja), - učinkovita osnova za uvedbo programa za stalno izboljšanje kakovosti v podjetju. Sistem kakovosti ima podjetje na kratko zabeležen v ustreznem dokumentu: POSLOVNIK KAKOVOSTI. Podrobni organizacijski predpisi, postopki in procesi, diagrami in grafikoni so kot referentni dokumenti - priloga k poslovniku kakovosti. V El kroju smo se v juniju leta 1992 odločili, da bomo s pomočjo zunanjega strokovnega sodelavca mgr. Albina Repšeta uvedli poslovanje v skladu z zahtevami mednarodnega standarda ISO 9001. Vsebina projekta je bila naslednja: 1. Uvodni sestanek 2. Seminar za vodilne in strokovne delavce 3. Posnetek in analiza stanja v podjetju - izvedba interne presoje sistema kakovosti in poročilo 4. Program izvedbe potrebnih sprememb za uskladitev poslovanja z zahtevami standarda ISO 9001 - naloge za realizacijo sistema kakovosti 5. Ureditev poslovanja v skladu z zahtevami standarda ISO 9001 - poslovnik kakovosti - Referenčni dokument poslovnika kakovosti - organizacijski predpisi - organizacijska navodila - organizacijski postopki - grafične ponazoritve - Priloge 6. Izobraževanje. Sistem kakovosti oz. sistem celovitega obvladovanja kakovosti poslovanja, ki je v temeljni obliki povzet v dokumentu POSLOVNIK KAKOVOSTI, obsega po ISO standardu 9001 vsa področja poslovanja v podjetju. Blaženka Tkalčič Čuvajmo roke in prste! V letu 1992 se je v El kroju zgodilo 25 nesreč pri delu, od tega jih je bilo 6 na poti na delo ali z dela nazaj domov. Analiza teh poškodb pokaže sledeče stanje: Na delu: Število poškodb: Padec 8 Šivalnica 8 Krojilnica 1 Likalnica 1 Ostalo 1 Skupaj 19 Vrsta poškodbe: Število: Noga 5 Roka 9 Prst 9 Ostalo 2 Skupaj 25 Iz pregleda je razvidno, da so najbolj izpostavljeni organi roke in prsti ter noge pri različnih padcih tako v podjetju kot na poti. ' Janez Kolar 8 s a a 8 8 a a s s a a 8 s a a 8 8 a a 8 8 a a 8 s a a 8 8 a a 8 s a a 8 s a a 8 8 a a 8 8 a a 8 8 a a 8 s a a 8s Dohodnina - marsikdaj nejevolja zaposlenih Še vedno se pojavljajo vprašanja v zvezi z dohodnino, saj se zgodi, da ravno obračun le-te nestimulativno vpliva na delavce. Tu in tam se pojavi primer, da delavko, ko doseže precej višjo normo kot pretekli mesec, večino svojega zaslužka" nehote nameni dohodnini. Ravno tako se dogaja z obračunom osebne stimulacije. Vendar pa so to izjeme in se ne pojavljajo redno, toda žal pa moramo priznati, da se ravno ta "nebodigatreba" včasih pojavi in mi v podjetju na to ne moremo vplivati. Še vedno veljajo naslednji razponi: Če znaša osnova poprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Sloveniji znaša dohodnina NAD DO 80 % do 160 % do 240 % do 80 % 160 % 240 % 80 % popreč. plače 80 % popreč. plače 80 % popreč. plače 12 % 12%+22% nad 80% popr. MP 34%+25% nad 160% popr. MP 59%+30% nad 240% popr. MP In kaj ta lestvica pomeni? Če zaslužimo do 80 % povprečne plače predpreteklega meseca v Sloveniji, plačamo 12 % dohodnine. Če je naša plača med 80 % in 160 % poprečne plače predpreteklega meseca v Sloveniji, bomo plačali 12 % od 80 % povprečne do mesečne plače in od razlike med 80 % do 160 % 22 % dohodnine; - če bo naš osebni dohodek med 160 % do 240 % poprečne plače preteklega meseca v Sloveniji, bomo do 80 % povprečne plače plačali 34 % dohodnine in še 25 % od tistega, kar bomo dosegli nad 160 %; - če pa bi bil slučajno kateri osebni dohodek 20 % povprečne plače v Sloveniji za predpretekli mesec bi do 80 % povprečja plačali 59 % in kar nam bi ostalo še nad 240 % pa še 30%. Opozarjamo, da navedbe veljajo za plače, ki jih izplačujemo v tekočem mesecu. Vem, da je komplicirano, toda če preberemo počasi in od vsakega posameznega primera posebej, lahko ugotovimo, da dohodnina ne poteka linearno temveč "stopničasto", zato se lahko dogodi, da pri boljšem delu ne zaslužimo toliko več kot smo pričakovali in si okvirno tudi izračunali. Še enkrat poudarjamo - začetek je na osnovi predpreteklega mesečnega povprečja v Sloveniji in glede na zaslužek individualno za vsakega posameznika v podjetju. Ravno tako pa moramo vedeti, da so pri posameznikih upoštevane tudi vse olajšave, ki pridejo v poštev pri posameznih izračunih. V.P. Plače so omejene Vsi ste že seznanjeni z zakonom o omejevanju plač, ki velja od 1. februarja 1993 dalje. Kot vam je verjetno vsem znano zakon terja nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe za gospodarstvo in s tem seveda tudi na našo podjetniško kolektivno pooodbo. In kaj je osnova za izračun? To so izplačane plače za “mesece SEPTEMBER, OKTOBER in NOVEMBER 1992, valorizirane za uradno objavljeno rast življenjskih stroškov, usklajeno z eskalacijsko klavzulo. Tako obračunana plača tudi ne sme presegati izplačanih plač za mesec januar leta 1993 brez poračunov za pretekla obdobja. Plača pa se mesečno usklajuje z eskalacijsko klavzulo, in sicer: - ob rasti cen življenjskih potrebščin do vključno 3 % se sredstva za plače oziroma izhodiščne plače ne smejo povečati. In sedaj smo tam. Cene življenjskih potrebščin se po uradni statistiki, ki je objavljena v Uradnem listu do danes niso povečale več kot za 3 %, zato morajo ostati naše plače tudi ta mesec na nivoju preteklega meseca. Vera Pečnik Zahvala Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam za izrečene besede sožalja, venec in spremstvo na zadnji poti. Ana Čeplak Zahvala Vsem sodelavcem in OOS se za izkazano pomoč ob smrti moža in za spremstvo na njegovi zadnji poti naj lepše zahvaljujem! Ivanka in Aleš Bric Prihova, dne 4/3-1993 Zahvala Ob boleči izgubi drage mame, se sodelavkam izmen B3 in B5 iskre- no zahvaljujem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in maše. Posebno hvala tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Lažje je preboleti bolečino, ko veš, da ti ob strani stojijo prijatelji. Žalujoča sodelavka Marjana Vrabič Pregled odsotnosti z dela zaradi bolezni Leto 1992 Leto 1993 Mesec PE Mozirje Skupne službe PE Šoštanj Skupaj PE Mozirje PE Šoštanj Skupaj Januar 7,2 3,1 10,5 7,5 6,4 7,0 6,5 Februar 5,9 4,1 8,1 6,2 8,9 7,3 8,6 Marec 5,1 4,4 6,4 5,3 8,1 9,0 8,1 April 5,9 4,9 7,1 6,0 6,2 11,7 9,8 Maj 4,1 3,5 5,8 4,4 5,3 4,9 5,2 Junij 5,3 2,9 6,4 5,2 Julij 5,5 4,3 5,4 5,4 Avgust 5,4 2,6 8,3 5,7 September 5,5 - 11,1 6,2 Oktober 5,6 9,1 6,1 November 6,4 8,3 6,9 December 7,8 8,2 7,9 Upokojeni v letu 1992 in prvi polovici letošnjega leta S 1. aprilom leta 1992 je stopil v veljavo nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar je nekoliko zaustavilo množično upokojevanje delavcev. To se pozna tudi pri upokojevanju delavcev v našem podjetju. V letu 1992 so bili upokojeni naslednji delavci: 1. ŽUNTER Milena - delala je v likalnici - dokler ji je zdravje dopuščalo kot likalec. Po tem pa je bila razporejena na lažje - manj zahtevno delo adjustiranje. Zdravstveno stanje se ji je poslabševalo in je bila tako invalidsko upokojena kot invalid I. kategorije invalidnosti. 2. ZAVRATNIK Ela - je delala na delovnem mestu ročni delavec - čiščenje nitk. Ker je imela težave z varstvom ostarelih staršev, se je odločila za predčasno upokojitev, za kar je izpolnjevala pogoje. 3. KOČEVAR Marija - je delala v PE Šoštanj kot konfekcionar in je bila zaradi poslabšanja vida invalidsko upokojena kot invalid I. kategorije invalidnosti. 4. ROTOVNIK Rozalija - je tudi delala v PE Šoštanj v krojilnici in je bila tudi invalidsko upokojena kot invalid I. kategorije invalidnostih. 5. PEČNIK Marija - je delala kot končni kontrolor v PE Mozirje in se je odločila za predčasno upokojitev - še po starih predpisih. V mesecu marcu 1992 - torej tik pred sprejemom novega zakona o PIZ - sta se predčasno oz. starostno upokojila PODRIŽNIK Jože, ki je delal kot vratar in PODLINŠEK Joža, ki je delala na delovnem mestu adjustirec. V maju 1992j e bila invalidsko upokojena kot invalid I. kategorije invalidnosti KOVAČ Barbara iz PE Šoštanj, ki je bila zelo dolgo v bolniškem staležu. Starostno pa je bila upokojena GLUŠIČ Ana, ki je delala v PE Mozirje kot ročni delavec - čiščenje nitk. V juliju 1992 je bila invalidsko upokojena KOLAR Neva, ki je delala kot konfekcionar v P E Mozirje. V oktobru 1992 pa je bila starostno upokojena POTOČNIK Ana, ki je delala na delovnem mestu konfekcionar v skupini B4. OPOMBA: Od septembra 1992 dalje so skupne službe vodene in prikazane pod PE Mozirje. Delavski svet podjetja je na seji dne 19.2.1993 razpravljal o odsotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta in spremenil stimulacijo za prisotnost na delu. Sklenil je, da delavec, ki je odsoten z dela zaradi bolniškega dopusta, nege, neopravičenih izostankov in porodniškega dopusta, ni upravičen do stimulacije v tekočem mesecu, prvi naslednji mesec je upravičen do 5 %, drugi mesec pa do 15 %. Na seji DS so omenili, da obstajajo tudi "KARO" bolniške. To je tisti bolniški dopust, ko zmanjka delavca, ko se v proizvodnji pojavijo karo materiali ali kakšno druto zahtevnejše delo V novembru 1992 je bila v PE Šoštanj starostno upokojena BOROVNIK Aleksandra, ki je delala kot konfekcionar v skupini A1. V letu 1993 so bili upokojeni le delavci, ki jim je bila priznana invalidska upokojitev, in sicer: - LENOŠEK Tilka, ki je delala kot konfekcionar v skupini A1 - LESNIK Terezija, ki je delala na lepljenju v PE Šoštanj in - MAJETIČ Dominik, ki je delal kot vratar in je bil dolgo časa v bolniškem staležu. Vse\v delavcem in delavkam se za njihovo delo in njihov prispevek k uspehu podjetja kot celote najlepše zahvaljujemo, v pokoju pa jim želimo še mnogo srečnih in zdravih let. Zora Štrucl me mm m m Zavarovanje V začetku maja 1993 smo sklenili novo polico o nezgodnem zavarovanju delavcev. Po tej polici plačujemo 420 SIT mesečno, in to polovico firma, polovico pa delavci sami. Za 100 % invalidnost smo s tem zavarovani za 1,367.520 SIT, za naezgodno smrt pa 683.760,00 SIT. Novost po tej polici je dnevna odškodnina, ki jo bomo lahko delavci uveljavljali, če bodo v bolniški zaradi nezgode. Poprečna dnevna odškodnina znaša 680,00 SIT na dan. Zaradi navedenega moramo vsak tak primer prijaviti. Marija Miklavc Pogovarjali smo se z upokojenci, ki so se upokojili v letu 1993 pri fiksirki. V Elkroju - prej Topru - je bila zaposlena od leta 1965. Dela ne pogreša, pogreša pa dekleta, s katerimi se je zelo razumela. Marija Miklavc Dominik Majetič živi s sinom Petrom v Ljubiji pri Mozirju v lepi stanovanjski hiši. Sin Miha je odšel v samostan med MINORITE, žena Marta pe je umrla pred dobrim letom. Ženo zelo pogreša. Svoj prosti čas porabi v glavnem za urejanje vrta, sprehode, gospodinjenje, občasno pa odpotuje na obisk k sinu v minoritski samostan Sostro pri Ljubljani, kjer je cerkev sv. Andreja. V celico ga sprejme pater Benko, misionar iz Zambije. Ko je tam, moli, gre k maši, bere in obiskuje brate, opate in župnike v celicah, kjer imajo računalnike. Tam se učijo, pišejo dopise in pridige. Ob svoji hiši ima vrt, na katerem prideluje razno zelenjavo. Le-to porabi za svoje gospodinjstvo, viške pa odda sestri Jozefini v samostan v Nazarjah. Za plačilo mu da podobice. Še vedno se zanima za hokej (včasih je živel na Jesenicah) in prebira knjige o tem. Bere tudi romane, razne poučne knjige in kuharice. Tilka Lenošek živi v Letušu v lepi stanovanjski hiši. Ob hiši ima velik vrt, ki ga vzorno ureja skupaj z možem in snaho. Kljub njeni bolezni in nizki pokojnini se veseli življenja, ki jo obkroža, to pa so njeni najbližji: mož, dve hčeri in sin in njihovi življenjski sopotniki. Nadvse je vesela pridnih zetov in prijazne snahe, največje veselje pa je njenih pet vnukov, od teh že dva šolarja, ki jo vedno znova razveselita z uspehi v šoli. Štirinajstmesečni Martin pa je njihova skupna radost. Svojim vnukom želi srečno in brezskrbno otroštvo, zato jo močno begajo stvari, ki se dogajajo nedaleč stran. Ob tej priliki lepo pozdravlja sodelavke A1 skupine in jim želi še vnaprej, da bi bila njihova skupina najboljša v Elkroju. Pravi, da ne bi bila nič jezna, če bi jo katera kdaj obiskala. Tudi našega obiska je bila vesela, ker tako le vidi, da niso invalidi čisto pozabljeni. Terezija Lesnik stanuje pri mami v stanovanjskem bloku v Šoštanju skupaj s hčerko in sinom. Invalidsko je upokojena zato, ker je zbolela zaradi vnetja živcev v glavi in ima posledice, da je oglušela. Zaradi bolezni je postala nervozna, ni mogla več tako hitro delati in so jo upokojili. Sedaj se posveča kuhi, rešuje križanke, rada bere. Izučena ni bila in je opravljala razna pomožna dela. Nazadnje je pobirala drobna dela Kam na dopust? Magda Kurnik, PE Šoštanj ima družino - moža in dva sina v starosti 9 in 6 letin si radi privoščijo dopust. Če le morejo, gredo za nekaj dni na morje in jih skupaj preživijo. Prejšnja leta so letovali v Barbarigi, Poreču in na Rabu, lansko leto so bili 7 dni v Piranu v hotelu. Letos tudi gredo v Piran in bodo v počitniškem domu. Kuhali si bodo sami. Dopusta se posebej veselita otroka. Radi hodijo tudi v hribe. Obhodili so že Raduho, Peco, Uršlo goro, Okrešelj, Kamniško sedlo itd. Marta Solar, PE Mozirje ima družino - moža in tri odrasle otroke v starosti od 19 do 28 let. Ko je bila še mlajša in otroci manjši, so nekajkrat bili skupaj na dopustu na morju, in sicer v Crikvenici in Maslenici. Več let je minilo, ko ni bilo niti časa niti denarja za dopust in so bili kar doma. Letošnje leto sta bila v mesecu maju z možem prvič po mnogih letih sama na dopustu v Čatežu v Elkrojevi hišici tako, da je del dopusta že izkoristila. Bila je zelo zadovoljna. Rada bi šla zaradi zdravja še enkrat v Čatež v jeseni, vendar ne ve, če bo dovolj dopusta. Predlaga, da bi v Čatežu ali kje drugje kupili še kak apartma, da bi se lahko čimveč zaposlenih spočilo in si nabralo novih moči za garanje v Elkroju. Kolektivni dopust v poletnih mesecih namerava porabiti za domača opravila. Rada dela na vrtu, v veliko veselje so ji rože, s katerimi je kar precej dela. Kakšno uro dopusta namerava porabiti tudi za svoj hobi: spleta starokrščanske simbole z vrvmi. Pri tem delu se sprosti in čisto pozabi na normo, ki je pri 51 letih ne more več dosegati. O tem svojem "konjičku" bi rada kaj več povedala kdaj pozneje. Rada pa bi šla tudi v planine nabirat borovnice. Marjana Keršič, PE Šoštanj Marjanina družina si vsako leto privošči dopust na morju. Ima dva sinova, stara 14 in 9 let in prav onadva si najbolj želita morja in sonca. Dvakrat so preživeli dopust v domu v Maslenici in prav radi se spominjajo teh dni. Lani so dopustovali v Barbarigi kamor nameravajo tudi letos. Dopusti res niso več tisto, kar so bili včasih. Tanke denarnice marsikomu prikrajšajo dopust. Kljub temu bi bilo prav, da si vsak vzame vsaj kakšen dan odmora brez vsakdanjih skrbi, dela in problemov. Janez Tavčar, PE Mozirje pravi, da ne ve, kdaj bodo zopet pogoji, da si bo lahko privoščil dopust. Nazadnje je bil z družino pred tremi leti na letovanju v Puli. Sedaj ima finančne in časovne težave. Odplačati mora stanovanje in registrirati osebni avto, ki zapade ravno v času dopusta. Tečave s časom ima zaradi tega, ker je njegov svak na služenju vojaškega roka, doma pa imajo veliko kmetijo, kamor hodi s svojo ženo in otrokoma in pomagajo pri raznem kmečkem delu - košnji, sušavi itd. Pravi, da bo zanj najboljša sprostitev, ko se bo otresel dolgov. V času dopusta si želi, da bi bilo lepo vreme in da bi bili zdravi v družini. Naš sindikalni izlet "NA GORIŠKA BRDA" Letos bi se mi skoraj zgodilo, da bi izlet zamudil, kajti nikogar ni bilo na zbirališču pred pošto od naših članov delovnega kolektiva Eikroj. Zbirali so se upokojenci, ki so po naključju imeli isti cilj "Goriška Brda". Tik pred šesto uro se je pojavil naš električar Ciril. Hitro sva ustavila znanca, ki naju je zapeljal pred Eikroj, tako, da sva prispela še pravočasno. Medtem ko so se naši člani kolektiva "basali" v avtobusa, so Pepi, Nano in še ostali fantje dodobra napolnili bunkerje obeh avtobusov. Oba avtobusa sta najprej zavila po Zadrečki dolini proti Gornjemu Gradu, kjer smo še pobrali nekaj naših sodelavcev. Sledila je vožnja čez Črnivec, mimo Brnika do prve okrepčevalnice, med potjo pa nas je ohlajeval rahel kratkotrajni dežek. Po jutranji kavici smo se napotili skozi Jesenice proti Kranjski gori. V Kranjski gori smo močno zavili v levo proti našemu najvišjemu gorskemu prevalu Vršiču, ki povezuje Julijske Alpe z dolino Trente. Cesta je od Kranjske gore do Vršiča zares močno vijugala proti vrhu. Čeprav ima naš šofer Tina okrogel volan, se je zgodilo, da mu ga je na zelo ostrih ovinkih celo nekajkrat zmanjkalo. Na vrhu 1611 metrov visokega prelaza smo najprej sprostili bunkerje naših avtobusov. Malica na vrhu Vršiča se nam je zelo prilegla. Dobro obloženi smo bili sposobni opazovati čare našega najvišjega gorskega prelaza. Imeli smo srečo, da je bilo na vrhu jasno. Občudovali smo lepote slovenskih gora. Našli smo tudi čas, da smo obiskali Dom na Vršiču, v katerem so naši člani izkoristili priliko za pisanje kartic. Z lepimi vtisi smo zapustili Vršič. Peljali smo se po dolini Trente, vmes pa smo si ogledali izvir reke Soče. Nadaljevali smo s potjo mimo Trente, Bovca, Kobarida, Mosta na Soči, Kanala do Goriških Brd, kjer smo imeli kosilo. Po prozorni juhi in povprečni prikuhi smo se napotili v središče Brd, Dobrovo. Tu smo lahko nakupili češnje, zares izredno lepe in kvalitetne po nizkih cenah. Češenj si nismo upali preveč zobati, kajti avtobusa nista imela WC-ja. Obiskali smo tudi razstavo češenj in degustacijo vin, za obisk zelo znanih kleti, pa nam je zmanjkalo časa. Iz središča Goriških Brd, prijazne Dobrove, smo se napotili mimo Postojne, Vrhnike, Ljubljane, Domžal do Trojan. Na Trojanah smo zavili proti Izlakam. Naš cilj je bil "Medijske toplice" v Izlakah. Po dobri večerji smo se dodobra zavrteli ob zvokih tamkajšnih domačih fantov, ki sta pridno gonila vsak svoj instfument do enih ponoči. Špic točka skoraj vsakega Elkrojskega izleta je sigurno "modna revija". Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali, kaj so nam pripravile naše vrle manekenke. Napetost je bila na višku! Najprej Se je pojavila Pepina, naša daleč najbolj izkušena manekenka z mednarodnim slovesom. S svojimi virtuoznimi mimikami in pogledi nam je na mojstrski način prikazala izredno preprosto havajsko poletno nošo. Druga po vrsti ji je sledila gostja Gvidica, kije tudi predstavila eksotične prvine oblačenja. Tretja je nastopila "velika živina" sodobnega oblačenja Jožika, saj je mojstrsko predstavila naš trenutno najboljši model CARIER. Sledila ji je vitka rahločutna Blažka, ki je s svojimi mimikami vse očarala, kajti edina od vseh manekenk je vedela, kaj nosi na sebi. Tudi novinka Vikica je lepo sledila vzgledu svojih predhodnic in tako je nas vse dodobra navdušila in presenetila. Na koncu je nastopila še ena od veterank naših modnih revij Čiri lika. Pokazala nam je na najlepši način, kako je lahko lepa ženska tik pred odhodom v "Rim" v oblačilih naše proizvodnje. Po modni reviji smo se še vrteli ob zvokih glasbe, vendar je postajalo v prostorih hotelske restavracije vse bolj vroče. Dobro razpoloženi smo sredi noči zapustili Medijske toplice. Izlet nam bo ostal v lepem spominu, uživali smo od prve postojanke ob kavici, pa do prihoda nazaj domov. Niko Vse je v ljudeh Stari svet je razpadel, novi nas sprejema medse. Pa vendar moramo biti zmagovalci. Vse je odvisno od naše trdoživosti, volje in sposobnosti. Odločilni so ljudje. Tim, ki zna in zmore, ki mu je problem le izziv in rešitev užitek. Po trdem delu je potreben počite. Prijeten dopust Vam želi Uredniški odbor Izlet Šoštanjčank v Salzburg Prišla je dolgo pričakovana sobota 22.5.1993. V hladnem jutru so se zbrale pred tovarno, od koder so dobre volje krenile na pot. Po prestopu meje so nadaljevale pot po lepi avstrijski Koroški. Oči so se komaj napasle lepot koroških jezer in lepe pokrajine, ki jih je spremljala celo pot. Skozi številne predore in mimo največjih smučarskih centrov v Avstriji so prispele v Salzburg - mesto muzej, ki je znano tudi po tem, da je rojstni kraj Mozarta, enega največjih skladateljev. Z zobato železnico so se povzpele na zgornji Salzburg, od koder so imele čudovit pogled na celo mesto. Po ogledu mnogih znamenitosti: cerkva, trgov, spomenikov, vodnjakov itd., so se počasi po isti poti vračale nazaj proti domu. Polne lepih vtisov in dobre volje so se v poznih večernih urah vrnile v Šoštanj. M.Č. Učiteljica Ančka Remic z dijakinjami konfekcijske šole in izdelki, ki so jih učenke same sešile Lok in puščica nekoč in danes Lok in puščica zagotovo spadata med najbolj imenitne človekove iznajdbe. Prazgodovinskemu lovcu je ta naprava nenadoma podaljšala roko; tisti del človekovega telesa, ki ga je pred mnogimi leti ločil od živali. Lok in puščica sta se skozi tisočletja nenehno izpopolnjevala in vrhunec popolnosti dosegla v obdobju Džingis kana. Mongoli so bistveno spremenili konstrukcijo loka. Krivino napetega loka so speljali tako, da sta bila njuna konca obrnjena stran od strelca in ne več proti njemu, kot sta bila do tedaj. Take oblike lokov uporabljajo še danes pri izdelavi moderne lokostrelske opreme. Lokostrelstvo je lahko tudi čudovit družaben oziroma družinski šport, saj je primeren za staro in mlado obeh spolov od osmih pa vse do osemdesetih let. V tarčo lahko streljamo na prostem ali v dvoranah. Strelišča na prostem so na prostranih travnikih ali kar na športnih igriščih. Poznamo tri zvrsti streljanja z lokom, in sicer tarčno (tako imenovana FITA tekmovanja), poljsko (Arrovvhead tekmovanja) in streljanje v daljino. Prvi dve disciplini sta najbolj uveljavljeni pri nas. Tarčno lokostrelstvo razpoznamo po barvastih tarčah. Tarče s premerom 122 in 80 cm so razdeljene na pet koncentričnih barvnih krogov, od katerih je vsak še prepolovljen, tako da dobimo deset krogov. V dvorani se uporabljajo manjša lica premera 60 in 40 cm. Tarčno lokostrelstvo temelji na spretnosti in vsestranski pripravljenosti lokostrelca, medtem ko je poljsko lokostrelstvo povezano tudi s splošno uporabnostjo loka v naravi Progo za poljsko lokostrelstvo prepoznamo po sivo-črnih tarčah, razporejeno po razgibanem terenu. Osnovna proga za to zvrst je 12 tarč, premera 80, 60, 40 in 20 cm. Na večjih tekmovanjih je vedno 2x 24 tarč ali pa 48 tarč in finalni krog sestavljen iz 6 tarč. Simona Fale Kako pa je z lokostrelstvom v naši dolini? V Savinjski dolini delujejo štirje lokostrelski klubi: Gornji Grad, Polzela, Matke in Celje. Najstarejši in tudi najuspešnejši je vsekakor lokostrelski klub Gornji Grad, ki letos praznuje deseto obletnico. Vseskozi so bili člani tega kluba tudi člani državne reprezentance in so do osamosvojitve zastopali Jugoslavijo, po osamosvojitvi pa Slovenijo na različnih mednarodnih tekmovanjih - od prijateljskih srečanj do tekmovanj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Ena od teh uspešnih tekmovalcev gornjegrajskega kluba sem tudi jaz. Z lokostrelstvom sem se začela ukvarjati že v šetem razredu osnovne šole. Prva tri leta sem tekmovala le v Sloveniji v pionirski kategoriji, potem pa se je začelo zares: treningi 5x tedensko, skoraj vsak vikend tekmovanja, prva mednarodna tekmovanja. Trdo delo je bilo kmalu zelo dobro nagrajeno. Osvojila sem štiri naslove državnega prvaka in moj največji uspeh - bronasta medalja in tretje mesto na mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu leta 1988 v Bolzanu v Italiji Sedaj že tri leta tekmujem v članski konkurenci Prehod je bil dokaj težak, poleg tega pa je finančno vedno težje slediti tehničnemu razvoju v lokostrelstvu; brez dobre opreme pa ni dobrih rezultatov! Opremo si večinoma kupujem sama, kar letno znese od 1500 do 2000 DEM. Stroške tekmovanj pa krije klub. Moji načrti za vnaprej: Leta 1996 bo v Kranjski Gori svetovno prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu. Moj cilj se je uvrstiti v državno reprezentanco in nastopiti na tem tekmovanju. Zato je že sedaj v mojem načrtu treningov več vadbe tarčnega lokostrelstva. Poleg tega pa redno streljam v slovenskem pokalu, kjer sem trenutno uvrščena na drugem mestu. V letošnjem letu pa me še čaka devet tekmovanj v slovenskem pokalu, državno prvenstvo v tarčnem streljanju in državno prvenstvo v poljskem streljanju. Glede na formo v kakršni sem letos pričakujem uvrstitve na drugo ali tretje mesto, z malo sreče pa lahko osvojim tudi kakšen naslov državnega prvaka. Simona Fale Zahvala Ob tragični izgubi dragega sina in brata Andreja Ropa se zahvaljujeva za darovano cvetje, sveče in za izrečena sožalja. Ana in Zdenka Rop Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta, se sodelavkam zahvaljujem za izrečene besede sožalja in denarno i pomoč Ida Kramer Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremljanje na zadnji poti. Jana Dešman Zahvala Ob izgubi dragega očeta in brata Jožeta Brinovška se najlepše zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Martina Orel, Jožica Brinovšek in Greta Vrhovnik NAGRADNA KRIŽANKA NAŠ SINDIKALNI IZLET V... NAŠ IZLET SESTAVIL NIKO Slov. film. režiser Karpo Napraviti lep vtis Obnovitelj Velikani Šemenc Olga Kilometer Mesto v SZ Italiji Okras moškega obraza Romunija Središče Goriških brd Arijanstvo Glavna točka našega izleta Umoritev očeta Oranje Dvanajsto znamenje horoskopa Tovarna sokov v Mirni Ponavljalni glagol Brige Sonja Jeraj Prikriti posmeho- valec Grška boginja jeze Navoji Ček Oz. zaimek (oseba ni znana Stari oče Španija Ivan Minati Aperitiv Grenki aperitiv Am. film. igralec David Če ste bili na izletu, križanka ni težka Ida Karavanja Oleg Zahirov Velika slaščica Jezik črne. Bantu Tona Opojiti Vzhod Velik otok v Indoneziji Avstrija Oddelek v tovarni Naše delav. Slavka Marta Dragulj Grška črka Šp. slikar Jusepe de 1591-1652 Mizarsko lepilo Bela kapica v kozarcu piva Mosta Štacuna Koper Organ vida DA ,P° Češko Osebni zaimek Švedska Odgovor na kontra pri kartanju Bikoborski vzklik Kazalni zaimek Ivana Vidic Želim vam obilo sreče dragi reševalci! Skriven težko dostopen Meter Špic točka izleta in večera v Izlakah 1. nagrada - 5.000 SIT, 2. nagrada - 3.000 SIT, 3. nagrada 2.000 SIT. Rešitve križanke oddajte do 15. 7. 1993 glavnemu in odgovornemu uredniku KROJA. Predstavitev CARIER hlač na modni reviji v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani 6.5.1993 ^ v Tlo \r 1 o t*o r*i i /~\ rx narvninonnc + i DAN DRŽAVNOSTI «; V petek, dne 25. junija 1993, £ | bomo praznovali Dan državnosti. Na ta dan pred dvema | letoma je Skupščina Republike Slovenije sprejela | temeljne akte o samostoj-| nosti Slovenije in ustanovitvi % lastne države, in sicer: £ Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Deklaracijo o neodvisnosti. Uresničile so se sanje mnogih rodov zavednih Slovencev o ustanovitvi samostojne države Slovenije. Slovencem, ki so bili tako pogumni in sposobni to izvesti, je treba dati vso priznanje. Želimo jim, da bi bitko izbojevali tudi na gospodarskem področju in da bi vsi skupaj bolje zaživeli. Marija Miklavc Nekaj rekov o domovini: Če želite spoznati in vzljubiti svojo domovino, pojdite v tujino. Borne Ne sprašuj, kaj bo zate storila domovina - vprašaj raje, kaj sam lahko storiš zanjo. J. f. Kennedy / Tidi najzaslužnejši dolguje domovini več kot ona njemu. Jakob Burckhardt ;> ;< Kdor ljubi svojo domovino, spoštuje $ tudi domovino drugih. Frank Tis >i; Domovina je kot družina; njeno 4 vrednost spoznamo šele, ko jo izgubimo. G. Flaubert Domovina ne mara niti tistih, ki niso ničesar sposobni, niti tistih, ki so sposobni vsega. F. Falloux Kdor je povsod, ni nikjer. Seneka