iMii'Hi n a Osto: Celo leto 12 K Pol leta 6 K četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 V. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petit vrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 5. februarja 1912. Letnik IV. Cenjene naročnike, ki ojobivajo list po pošti, opozarjamo, da smo tistim, ki sq z naročnino zaostali, napravili na ovitku ru-deče križe. 'In sicer smo tistim, ki dolgujejo še zai l. 1910, naredili tri mudeče križe, tistim, ki dolgujejo naročnino (za prvo polovico lanskega leta, dvia križa, in onim,, ki. dolgujejo naročnino zai drugo polovico lanskega leta, en rudeč križ. Priložili smo še enkrat položnice, 'da lahko jvsakdo stori svojo dolžnost. Ce W sie pa bila kje vrinila neljuboma kakšna pomota, prosimo za tozadevno reklamacijo, ki je poštnine prosta. Osebna čast vsakogar zahteva; da redno plačuje svoj list. Upravništvo. Deželni zbor štajerski. Gradec, 4. lebr. Včeraj v soboto je nemška večina naznanila pogoje, pod katerimi je voljna pripustiti, eia se vdej-stvijo želje sloven&fcih poslancev v tej sesiji. Večina zahteva, da se ji pustijo glede zvišanja doklad popolnoma proste roke in da pridejo najvažnejše slovensko zahteve še-Ie po proračunu na dnejvni reli Za Wastianovo skupino ne prevzame skupina nobenih garancij in Wastianova siaipina tudi nobenih ne da. To se pravi, on ai bo obstruirala. S tem so pogajanja končanja. Sedaj je dvojna možnost: 1. dai se jutri že deželni zbor odgodi; 2. da večina brez ozira na trenotno 'konstelacijo zahteva nadaljevanje zasedanja.. Samoumevno je, da slovenski, zastopniki niso mogli sprejeti pogojev nemške večine, ker jim ne nudijo nobene garancije za ‘izpolnitev njihovih zahtev. Večina ne more jamčiti, da ne bo Wastia,nov)a skupina obstruirala, na. drugi strani pja hoče popolnoma proste roke za zvišanje doklad. Se 'ki danes si večina torej ni' na jasnem, kar ko se naj sanirajo finance. Vkljub temu bi se Slovenci morali že naprej, kar slepo, zavezati, da v tem oziru vse tolerirajo, kar bodo Nemci storili. To je zahteva, ki kaže, da večina noče resno zasedanja, ker je zaradi financ v največji zagati. Slove) iškim zastopnikom še ‘tudi do danes ni mogla večina odgovoriti, kaj misli z učiteljskimi plačami, istotako tuđi ne, kako stališče zavzema v vod-nopravnem vprašanju, ki je za našega kmelji, velikega pomena. Za resnost pogajanj od nemške strani je. tudi značilno, da še do danes ni deželni odbor izdelal in predložil formulacije predlogov, ki vsebujejo slovenske zahteve. 'Tb so suhoparna dejstva o oficljelnem stanjln pogajanj. Vse Srago, kar pišejo nemški in slovanski liberalni listi, so le čenče ljudi, ki niso poučeni o pogajanjih, .ali’ pa namenoma pišejo neresnico. Kakor izvemo, tudi krščanski sociale! odobravajo stališče slovenskih zastopnikov. Naše delo. Zunaj v naravi pritiska huda zima, v naši organizaciji pa klije življenje kot v najvzornejša spomladi. Tudi včerajšnja nedeljal je prinesla več naših prireditev. Najzanimivejše je bilo gotovo zborovanje v Slovenj gradcu, kjer so mnogoštevilno zbrani voltici enodušno odobrili delovanje poslancev S. K. Z, in jim glasno povedali, da stoje za njimi kot en mož. Vse nemškutarske in liberalne spletke in izdajstva so zaman. Slovenjgradec. Dne 4. t. m. se je vršil v Narodnem domu shod S. K. Z., ki je bil vkljub slabemu vremenu prav dobro obiskan. Celo iz Šmiklavža, ‘Legna, Pameč in Staregatrga so prišli kmetje «a zborovanje, katero je • vcfctil župan iz Pameč, gospod 'Pogač. ■ Državni in deželni poslanec gospod dr. Karol Verstovšek je omejil svoje poročilo le na dež. zbor in pojasnil stališče poslancev S. K. Z. Obširno je govoril o zadnjih pogajanjih in osvetlil postopanje nemških strank in odkrito ožigosal politiko nerodne stranke, ki (hoče biti tudi slovenska stranka. 0-pozoril je poslance na proračun,, na gospodarstvo v deželi in na dolgove, katere dela večina v deželi, ki pa ne privošči Slovencem niti malenkosti v povzdigo lajstnega gospodarstva in kmetijstva. Poročilo poslančevo se je vzelo z velikim odobravanjem na znanje. Načelnik kgajnpga šolskega sveta iz Smiklav-ža Franc Blatnik poroča poslancu o raznih pritožbah • glede šole in mu izroči dive spomenici, kateri ste podala županstvo in krajni Šolski svet. Častiti gospod župnik Jurko opozarja na hud boj, katerega morajo boriti poslanci S. K. Z, in stavi to-le resolucijo: „Na' shodu državnega in deželnega poslanca dr. Verstovfšeka v Narodnem domu v Slovenjgradcu dne 4. februarja 1912 zbrani velile!, izrekajov prvi vrsti svojemu neumorno 'delavnemu poslancu dr. K. Verstovšeku in sploh vsem poslancem K. Z. popolno zaupanje v njihovem postopanju v dež. zboru in želijo, da ne odnehajo od obstrukcije prej, dokler se o-pravičenim željam Sp, Stajerja y, dež. zboru popolnoma ne ugodi. Slov. Bistrica. Slovensko katoliško izobraževalno društvo je imelo v nedeljo dne 4. t. m. svoj občni zbor, Veselo smo bili iznenađeni, ker je bila udeležba vkljub silno slabemu vremenu prav dobra. Društvena poročila pričajo, da je društvo živahno delovalo. S'aj je bilo med letom 32 raznih govorov in navduševalnih govorčkov ter se je p Peč it aio. okoli 750 knjig. Fantje in dekleta, ki so udje izobraževalnega društva, so že mnogokrat dokazali, da ne zahajajo zastonj v društvo, večina jih je vseskozi zar vedna, versko in narodno najvdušena, značajna.. In to v našem uemškutarskem mestu ni brez pomena. Tudi na tem občnem zboru so prav navdušeno govorili mladeniči Obrsne Franc, Kolander Ivan in Unterlehner Ivan. Obžalovanja vredno je le dejstvo, da naša slovenska inteligenca v mestu izobraževalno društvo Še FODJL18TKK. Pismo iz Friburga. lI- Resnica o P. E k s p c 'ti i t S c h m i d t - u. Lanskega leta meseca decembra sem poročal v „Straži“ nai koncu članka „Moderna trozveza“ indi o dr. Ekspedit Schmidtu, todla brez vsakega, komentarja, kar sem bral v „Petrusblätter“, namreč da so mu prepovedali redakcijo Časopisa ^Über den Wassern“ etc. Nisem mogel verjeti, da bi bilo pri/Šlo tar ko daleč, in tudi zakaj ? Toda velika, (la, edina tolažba je za na® vse, posebno,, za one, ! bi trpijo po nedolžnem, da pride resnicia vedno na dan. Opna notica, katero so prinesli in iztuhtali in bogsigaveöi kje slišali liberalni časopisi — i saj slišijo povsod še travo rasti — je bila laž. No, liberalni časopisi so povsod enaki,, pri nas v Avstriji, tukaj in drugod. P. 'Ekspedit Schmidt — (juem honoris causa nomino — je bil, kakor znano, urednik zelo. priljubljene revije „über den Wassern“, katera še vedno izhaja. Kar naenkrat je izostalo njegovo ime kot uradnik — to je bilo lansko leto — in 15. Heft, 4. 'Jahrg. 1911, že je bil podpisan kot urednik dr. 'Luzian Pfleger. One, ki se zanimajo za časopis in ki so napočeni na njega, je to severa zelo presenetilo. Na vse strani se je ugibalo, kaj je neki vzrok. Ali so mu morebiti naložili „silentium“, ali še celo zaprli v kejk „.career“? Np, če bi bilo prišlo tako daleč^ ibi ne bilo p>i prav nič Čuda; saj so ga itak hoteli nekateri narediti za modernista in sicer po vsej sili. Akp bi bil sedaj padel kot žrtev, bi bilo popolnoma konsekventno — seveda ako je supozicija ptfava. Toda tudi tukaj velja: Gratis assertum, gr.ejtis negatur. Kakor se zdi, so nekateri elementi, Id rabijo to besedo „modernist“ ali „modernizem“ kot nekak — „Schlagwort“, in ako jim je kater,^ beseda neljuba, ga hitro razglasijo kot modernista. Signifikacija modernist je tako velikega pomena, da je treba prej dobro premisliti, komu sé obesi na hrbet in zakaj. Ako imenuješ tako katoličana, mu odrekaš vero in krščanstvo. Da se dandanes tupatam tako malo varči s tem predikatom „modernist“, pride üätod„ ker dotični ali ne umeva sensius besede-, ali ne v ‘tisti obliki, temveč 'po svoje zavija. Moderno še vendar ni modernizem. Ako je modernizem damniran —; in to po vsej pravici — še s tem ni vse moderno, bodisi v historični kritiki., bodisi v moderni- filozofiji ali v pozitivnih znanostih. Ako se še kateri mogoče najkaja, ki mu Še ni dovolj jasno to akutno vprašanje, ki toliko zbega c-fu-hove, odgovori na to vprašanje pregnantno in precizno dr. A. Gisler v L .številki znanstvene revije t,Schweizerische Rundschau“, IL letnik 1910-1911. — Toda tran seat ! Da je modernizem eksistiral, da je bila nekaka laksa struja v raznih strokah, sosebno v bogoslovnih vedah — ako je zdaj, o tem ne govorim — se ne da tajiti. Facta logpuntur! A ravno ta/ko usodepolna je tudi druga strujia, ekstrem. Kakor excessus, tako tudi defectus moramo reprobirati; veritas in medio. Pa kakor pride vedno resnica enkrat nai dan — mentita e,s/t iniguitas sibi i—, tako je tudi tukaj. P. Ekspedit Schmidt ni padel kot žrtev moflernizma, temveč vzrok odložitve redakcije je drugod iskati ! Zato mi je zelo prijetna dolžnost in z nSekako s;(tis-lakcijo iporočam in zabeležim, kar lahko rečem brez Vsakega, d(voma, resnico. Ako bi poročali liberalni časopisi, bi napravili vprašanje, a tukaj poročajo katoliški, o katerih resničnosti dvomiti brez vzrok,a ne mirnem. V „Petrus-Blätter“, štev. 16, 12. jan., let. 1912, je članek pod naslovom: „Nochmals die Franziska-nerordensreform.“ Kar se tukaj v začetku poroča, o tem ne govorim. Omenja se namreč zn^no pismo bavarskega provincijala; oni, ki so ga brali, itak znajo, ta dragim ivedeti je bolje ni treba. Proti koncu tega Članka se bere sledeče: -„^Bezüglich der auch imt „Berliner Tageblatt“ wieder aufgetischten Maßrtegelhng jvori P. Expedi tu s Schmidt erhielt die „Germania“ von dem protestantischen 'Inhaber der Walterschen Buchhandlung in Berlin folgende Erklärung, die wir hier ohne weiteren Kommentar wiedergeben : „Herrn Pater Expedites Schmidt soll, nach dem Bericht mehrerer Zeitungsnachrichten, die weitere Leitung der Zeitschrift .„ Über den (Wassern“ verboten worden sein. Herr P. Expedites Schmidt O. F. M. ist freiwillig und auf seinen ausdrücklichen Wunsch von der Redaktion der Zeitschrift „.Über den Wasftern“ zurückgetreten, weil der Verlag die bisher ausschließslich literarischen Interessen dienende Zeitschrift naeb der historischen, kunstlhistbrisehen und kulturhistorischen Seite erweiterte. Herr Pater Expedites Schmidt hat die Zeitschrift „iüber'den W.^ssern“ als pin reines Literaturorgan begründet und dementsprechend geleitet, Als aber die Zeitschrift in unseren Verlag überging, und wir die in der Zeitschrift zu behandelnden Gebiete wesentlich ezweiterten und dadurch der Halbmonatsschrift ihr typisch literarisches Gepräge nahmen, glaubte (Herr Pater Exp. Schmidt die Verantwortung für eine solche, bei der Gründung der Zeitschrift von ihm keineswegs vorgesehene Erweiterung nicht übernehmen zu können und bat den Verlag üm Lösung seines Vertrages. Herrn P,ajer Expedites Schmidt sind wegen šeiner redaktionellen Tätigkeit niemals Schwierigkeiten gemacht worden. Daß er die Redaktion freiwillig niedergellegt, hatte lediglich seinen Grund darin, dfaß er -als Liter^r-Historiker keine Zeitschrift herauszngeben wünschte, die neben dem Literarhistorischen sich mit Frar gen befaßt, die seiner Wissenschaft zu fern lagen. Bei einer Audienz, die der Leiter unseres Verlages mit Herrn Pater Expedited Schmidt bei Sr. Hxcel-lenz dem Herrn Nuntius in München hatte, erklärte dieser ausdrücklich, daß ihm nichts davon bekannl sei, daß man Herrn Pater Expedites Schmidt irgendwelche Schwierigkeiten hinsichtlich seiner redaktionellen Tätigkeit in 'den Weg legen würde.““ Tudi mi priobčimo to poročilo brez vsakega komentarja, ker, besede so đovolji jasne, in upamo, res finita est! btMtoo bi upraraßtro: Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“ tgfcaja v pondeljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se oe vračajo. X uredništvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon 6L 113. vedno nekako po strani gleda, dasi ne more tjajiti, da naše društvo v resnici '»jela v prid slovenske stvari in da utegnejo edjino iz našega društva bistriški okolici iziti kedaj zavedni narodni delaivci in sposobni voditelji našega ljudstva. Doba nasilstev na Hrvaškem. Za naše brate Hrvate so napočili zopet najresnejši časi. Komaj so prestali težak volilni boj, v kälterem jje iiotelo mažaronsbvo brez ozira na sredstva slaviti zmago, že jim je Budimpešta poslala na» vrat novega krvnika v osebi biana pl. Culvaja. Vedeli smo, da so z ‘menovajnjem pl. Čuvaja nastopili težki časi za teptano, nesrečno in toliko že preskjušeno Hrvaško. Treba samo poznati minolost tega mažarskega hlapca ,C uvaja, ki sedi danes na stolici bana Jjelačiča, vedeti, kako se ta človek kot političen uradnik ni strašil nikakih nasilnosti, potem bi moralo biti takoj jajsno, d!a se «a Hrvaško približujejo hudi časi. Vendar je pl. Čuvaj že v prvih dneii svojega banovanja prekosil celo samega sebe. Prvi njegov čin je plenjenje časopisov. Odkar je nastopil ban pl. Cugaju so opozicionalni1 listi dan za dnevom zaplenjeni. Ne zadostuje to, ampak govori se celo, da ban pl. Čuvaj da zapreti opozicjonalne tiskarne. Drugi nasilni čin je bil popolnoma protizakoniti razpust sabora, Še predno se je sešel, da, celo prej, nego so sploh bili izvoljeni vsi poslanci! Tretji nasilni čin je bila aretacija Stjepana Radiča, ker je kot poslanec nekemu omejenemu okr. predstojniku, ki je hotel na protizakonit način Razgnati na podlagi pair. 2 sklicano skupščino, rekel, da je nevednež in dia ne pozna zakonov! In za tako bagatelo so vtaknili Radiča v zapor! Četrti nasilni Čin je bil, da še je dijakom zar prlo dohod na vseučilišče in da je policija kakor besna udrihala po neoboroženih dijakih. Rauch in Tomašič sta vladala z ‘ječo, Čuvaj boče vladati tudi z ječo in prelivanjem krvi, Že zdihuje v ječi Stjepan Radič, že pričakuje Svetozar Pri-bičevič vsak dan, 'da ga zadene enaka usoda, že spremljajo vse bivše opozicionalne poslance na vsakem koraku Čuvajevi Špijoni z halogo, 'da jih ob prvi dani priliki vtaknejo v ječo, in že je škropila tlak zagrebških ulic nedolžna kri sinov hrvajškega nar roda. Vemo, da za sveto stvar prelita nedolžna kri ni nikdar prelita zastonj ; talko bo tudi na Hrvaškem. Tem dnevom nasilja morajo tudi za ‘Hrvaško slediti boljši in srečnejši časi. Kavno to besnenje dokazuje, da so nasilniki že skoro pri kraju s svojo latinščino in da morda ni več daleč Čas, ko doživi to nasilje popolen polom. A mi, kakor najbližji bratje Hrvatov, si moramo biti v svesti, da jih v njihovi težki borbi ne moremo in ne smemo 'pustiti same, da jim moramo priskočiti na pomoč V teh težkih dnevih. Zagotavljamo jih, dai stojimo z Vso našo moralno močjo na njihovi strani, da bomo storili vse, kar je mogoče, njim v pomoč. Slovenac i Hrvat, (ujvijek brat i brat, posebno pa v težavah in nesreči. Politični pregled. Gališki deželni zbor. Sobotna seja gadiškega deželnega zbora je bila zopet zelo hrupna. Rusini so zopet vprizorili obstrukcijo. Tplkli so ob pulte in delali ropot na različna godala, piščalke, bobne, ki so jih prinesli seboj. Buden smeh je nabita»!, ko je deželni (mar,Šal poklical poslanca Staruha k redu, ker se jo posebno odlikoval v ropotanju. Poslanec Staruh pa zavrne deželnega maršala z besedami: „Vi ste tam deželni maršal, jaz sem pa tukaj maršal godbe!“ Radi hrušča se je zamogel rešiti le majhen del dnevnega reda. Vkljub temu pa imajo pogajanja med Rusini in Poljaki dober potek in upanje je, da pride do sporazuma,. Iz Hrvaškega» Dne 2. t. m. se je vršilo v Zfagrebu zborovanje kmečke stranke. Na zborovanje je došlo Čez 200 delegatov iz cele 'Hrvaške. Kakor znano, so zaprli vodjo kmečke stranke še predno je bil razglašen razpust sabora. Kmečka stranka je sklenila, d'a se za bodoče saborske volitve postavi skupnaj, enotna kandidatna lista, v kateri se naj varuje posestno stanje izza zadnjih saborskih volitev. Končno se je še sklenilo, da se izoja skupna proklamacija na ljudstvo. Po zborovanju so se podali kmetje pred univerzo, kjer so prirefdili vseučiliiščnikom živahne ovacije. Razšli so se potem po ulicah s klicom: „(živijo naš kralj!“, „(Živela samostojnost!“, „PiroČ s strahovlado ! “ Balkan. „Berliner Tageblatt“ poroča, Jda se je avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand zavzel za sporazum med Avstrijsko-Qgrsko in Rusijo v zadevi balkanskega vprašanja in to prav posebno za to, ker se je bati, da spomladi izbruhnejo na Balkanu resni nemiri. Nadvojvoda Fran Ferdinand je baje za to, da se tej sporazumni akciji priključijo tudi balkanske držav-e, kakor: BolgarSSkja. Srbska, Rumunska in Turčija. Raznoterosti. Deželni zbor — odgođen. Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Danes predpoldne smo dobili iz Gradc;a brzojavko, ki n ahi naznanja, da je štajerski deželni zbor odgođen. Je to samoposebi umevna posledica postopanja Wastianoviegj^, Ornigovega in tovarišev, ki nočejo takorekoč priznati, da bivajo na Štajerskem Slovenci. Oklic na volilce so izdali poslanci Slovenskega kluba, ki pa nam je došel za to itjtevilko, prepozno; priobčili ga bomo prihodnjič. Smrtna kosa. Dne 3. t. m. je umrl v \Gradcu brat mariborskega okrajnega glavarja, stotnik sHu-gon Weiss pl. Schleussenburg. Dr. Trumbič, predsednik deželnozhorskega kluba liberalne hrvatske stranke v Dalmajciji, je odložil svoje mesto. Pomenja to nqw korak v razpadu te nekdaj vsemogočne stranke v Dalmaciji. Štrajk urednikov. Dne 1. t. m. je pričelo — štrajk uredništvo največjega budimpeštanskoga lista „Pesti Napio.“ Lastniku lista, so izročili spomenico, y kateri zahtevajo 20% dravinjsko doklado. Vojaške zadeve. S 1. sušnem 1912 se ustanovi devet novih težkih havbičnih divizij. Potemtakem bodo imeli armadni zbori štev. 1.—14, vsak po eno sa-mostojno haivbično divizijo, Tržič na Koroškem, Vipava in Zagreb dobe nove havbične divizije. Zavedno češko dekle. V Rudnici je volila hčerka oskrbnika Haupt vogla svojo doto 48.000 kron na smrtni postelji v narodne namene, največ Češki Ma-tici Šolski, Liberalna stranka postaja že smešna s svojo po nemšikutarskem vzorcu započeto gonjo, zoper obstrukcijo. V „Slovenskem Narodu“ piše, da je za vspehe deželne politike odgovorna naša stranka. — Menda so liberalni švindlerji že pozabili, da so nar ši jposlanei proti sedanji deželni politiki v najhujšem boju, v obstrukciji, a da so ravno ‘njih zastopnik in njegovja stranka oni, ki hočejo napeljati Vodo na mlin sedanje večine v deželnem zboru, 'Manj strasti in več pameti bi liberalcem ne škodovalo. Lažnjlvci. „(Slovenski Branik“ piše, 'da. hoče Gospodarska zvieza prodati hišo v Marenbergu — Siidmarki, Konstatirati moramo, da Gospodarska zveza v Mjarenbergu ne more prodati hiše, ker nobene nima, pač pa ima posojilnida hišo na prodaj. Odločno moramo zavrniti trditev, da se prodaja hiša — Sudmiarki, Obvestili so se glede prodaje le Slovenci, mesrodjajjni liberalni krogi vedo d prodaji, skrbe naj za slovenskega kupoa. Posojilnica ne gleda na dobiček, pač pa želi, da bi kupil hišk) kak podjeten Slovenec, ki bi gostilno povzdignil in 'se pečal z lesno trgovino, „(Slovenski Branik“ pa; naj, če želi, da o-stane slovenska posest v slovenskih rokah, opozarja podjetne Slovence na posestvo v Marenbergu in se naj prej informira, predno piše. — lažnjiva poročila, ki škodijo le slovenski stvari. Posnemajmo! Vsako leto prihajjajo gospe in pa gospodične praške podružnice Češke Osrednje Matice šolske z bogatimi darovi, /Tudi letos sta pripesli predsednica in tajnica imenovane podružnice ^ Matičino pisarno novoletni 'dar za 1912 velikansko svoto 30.000 K. Posnemajmo rodoljubne češke djme in zbirajmo za '„iSlovensko Stražo“ pri vsaki priliki! Nov Orel. V izobraževalnem društvu v Brežicah se je ns,Edinost“ pri Sv. Juriju jv Slov. gor. priredi z običajnim vsporedom občni zbor v nedeljo dne 11. svečana po večernicah. Na vsporedu je tudi petje,- govori, igra „Sanje v petih dejanjih. Igra je posebno poučna. Tem 'potom vabimo iskreno vse prijatelje in somišljenike. Douže, V nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldan se vrši pri Smonkarju shod Slovenske kmečke zveze. Poročat pride drža/vni in deželni poslanec dr Verstovšek Kmetje iz St. lija,Mislinje, Golavabuke, Šentvida, Doliča in Miklavža, pridite vsi na ta važen shod ! w „ s,v- *“*1 v SIov- goricah. Maša kmetijska, podružnica je imela na svečnico v gostilni gospoda F. Krajnca precej dobro obiskan gospodarski shod. — Predaval je gospod Alojzij Pirstinger približno dve uri p zimskem in spomladnem delu v vinogradih in sadonosnikih. H koncu je navajal, kako je ravnati s prazno vinsko posodo, da se ne skvari. Zlatem je va-bil posestnike, da naj vsi pristopijo k kmetijski podružnici, da se bomo tudi kmetje zldružili do zadnje' ga, kakor to delajo drugi stanovi. Potem se je gosp. predsednik, ilvan Roškar, državni in deželni poslanec, v prisrčnih besedah zahvalil gospoda predavatelja., da se je potrudil k nam in ž.elel, da bi njegove nasvete tudi v resnici vdejstvovali. Krčevina pri Ptuju. Občina Krčevina pri Ptuju je imela dne 27. januarja občinske volitve. Ker se nihče poklicanih voditeljev ni zanje brigal, so pa v vseh razredih zmagali nemškutarski Štajerčijanci. — Povsod igre nalprej, samo ptujska okolica tone y — „Štajercu“ in šnopsu, Kdo je kriv? Ivanjkovci. .Tukajšnja kmečka podružnica priredi v nedeljo dne 11, t. m. popoldne ob 3: uri v gostilni gospoda Kralja svoj redni občni zbor po običajnem vsporedu. Predami bo o živinoreji gospod živinorejski nadzornik 'M. Jelovšek, K mnogobrojni udeležbi vabi načelstvo. Gornja [Radgona. Meni podpisanemu je poveril prejšnji okrajni odbor gojrnjBr-rajdgonskr razprodajo modre galice za leto 1011 in mi dal rok plačila do dne 31. decembra 1911. Dne 19. decembra 1911 me je pozval' novi okrajni odbor k seji, kjer se jni je povedalo, da imam takoj plačati znesek za galicd po 12.000 K z nlaraslimi obresti v.-rfed ! Jaz sem gg, odbornikom izjavil, da imam od prejšnjega okrajnega odbora rok plačila do dno 31. decembra 1911, ki sem. se ga mislil tudi strogo držati, da pa sem sicer tudi pripravljen, ta znesek poravnati v teku 8 idni. To sem tudi takoj storil in galico potom Eskomptne banke dne 27, decembra splačal. Cela zadeva se je spravila po nepotrebnem tudi v jplenajrno sejo dne 22. decembra z očividnim namenom, d*a se mi kakor slovenskemu trgovcu škoduje, in trosijo se po okra-ju r.ajzne lažnjive reči in tožljive vesti, zato podpisani izjavljam, da bom primoran proti vsakemu takemu lažnjivcu sodnijsko postopati. — Gornja Radgona, dne 31. januarja 1912. Frajnc Korošec, trgovec. Sv. Jurij ob Ščavnici. Z mirno vestjo gleda lahko naše brajtno društvo na svoje vsestransko delovanje v pretečenem letu; to bode najlepše in najjasnejše pokazal občni tebor, ki se vrši v nedeljo 11. februarja. Ker bi pa priredilo bralno društvo sjvojim članom in prijateljem rado nekoliko zabave, zato se bo vršil občni zbor v gostilni Trstenjak. Takoj ,po občnem zboru nastopi naš pevski zbor, ki se je par učil v zadnjem času nekaj izvanredno lepih novih pesmi'. Nadalje se priredi zanimiv srečolov z mnogimi dobitki. Pridite mnogoštevilno I Konjice. Naši liberalci, ki hočejo biti tudi narodnjaki, kaj radi nemškutarjo med seboj. Prav mučno je za zavednega Slovenca!, če sliši izključno slovensko družbo in v njenem društvenem lokalu govoriti skoraj samo nemški. Kdaj bomo opustili to grdo in nečastno ra^vajk) ? Št. Jurij ob juž. žel. Tukajšnja prostovoljna okoliška požarna bramba priredi v nedeljo 'dne 11. t. m. popoldne ob 3. uri v zgornjih prostorih Katoliškega doma veliko predpustno veselico. Predstavljal se bo narodni igrokaz „Divji lovec“ š petjem v štirih dejanjih. Po igri b,o pa v sipodnjih prostorih velik srečolov z dragocenimi dobitki. Kdor se hoče zopet dobro in pošteno zabavati, naj ne zamudi te lepe prilike. Kozje. Kozjanska kmetijska podružnica priredi dne 11. februarja ob /43. uri popoldne v gostilni gospoda Franc.a Gučefca v Kozjem svoj občni zbor, pri katerem bo govoril živinorejski nadzornik gosp. Jelovšek o umni živinoreji. 1 K mnogobrojni udeležbi vabi — odbor. Vojnik. Ljudje se sprašujejo, ali je naša posojilnica Še (vedno {Vri liberalni celjski zvezi, katera bo pri Glaivni posojilnici mnogo zgubila. Skrajni' čas je, da da posojilnica liberalni zvezi slovo. Celje. Dne 30. januarja je s gamoumorilnim namenom skočila v Savinjo zasebnica, El. Schmidt; Izvlekli so jo iz vode in prepeljali v bolnišnico. — Vzrok najmjeravanega samoumora je baje neozdravljiva živčna bolezen. Celje. Izobraževalno društvo v Celju je priredilo na svečnico v dvorani pri („belem volu“ igrio: „Krivoprisežnik,“ Igra je izvrstno izpadla, vsak je svojo vlogo dovršeno rešil. Kmečkega ljudstva je bilo Častno število. Moramo pa žalibog pripomniti, da nas nekateri 'trgovci in obrtniki iz Celja — rekel bi dosledno — pri naših prireditvah in društvih prezirajo. V bodoče si bomo tiste, kateri nas prezirao, dobro zapomnili. Laški trg. Sprememba posesti. Otop Withahn, lastnik tovarne s cementom pri ,Sjv. Rupertu nad Laškim, je prodal (vse svoje posestvo s tovarno vred Industrijcema- Karolu Hermanu in Maksu Csqeze-isny-ju. Trbovlje. 'Poročil se je dne 29. jfanuarja vrl mladenič Anton Govejšek z gospodično Leopoldino Cukja-ti, predsednico tukajšnje Dekliške zveze. Na gostiji se je nabralo za nalšo „Slovensko Stražo“ — Štiri krone. Brežice. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne vt Narodnem domu svojo prvo veselico. Na vsporedu je šaljiva enodejanka, šaljiv srečolov, petje in godba. Brežice. O’ občnem zboru našega! izobraževalnega. društva je „Straža“ sicer na kratko Že poročala, Vendar pa, se mi zdi umestno, izrecno navesti nekatere podtatke, ki pričajo o izobraževalnem delu, torej o kulturnem pomenu tega društva. V dekliškem odseku „Bogomili“ je na 10 rednih sestankih bilo nad 40 deloma poučnih, deloma navafuševa-lnih govorov in deklamacij; semkaj spada tudi 'obilno delo pri pevs- kih in gledaliških vajah. Iz društvene knjižnice je pa tekom lanskega leta izposodilo v celem 125p knjig in med temi poučnih knjig že za 100% (več nego v prejšnjem letu, kar je pač najlepše merilo to, ali in v koliko društvo zares Širi izobrazbo in vedoželjnost. Že iz teh podatkov je lahko uvideti, dfjn iako društvo zasluži poliporo vseh, ki jim je. blagor in pa napredek našega ljudstva zares pri srcu. Le pogumno naprej! (Šmartno ob Paki. Igra „'Tihotapec“', katero je nam vjprizorilo tukajšnje pevsko društvo na svečnico, je izborno vspela, Prostori gospoda Steblovnika so bili vkljub skrajno slabemu vremenu nabito polni, da, celo premajhni. Pevsko društvo je lahko ponosno na igralno tosobje, katerega ima. Naj sledi kratka ocena. Glavne vloge S ti vernika/ (gospod J. Bizjak), Francteta, (gospod L. Irman) in Rezike (gospodična L. Steblovnik) so, bile v izvrstnih rokah. A brezdvomno najboljša je bilja; Rezika. Čestitke, katere je prejela, bile so povsem upravičene in ji tem potom ponovno Čestitamo. Izmed manjših vlog — Čudimo se, da so igrali vsi tako dobro, kb bo nekateri ntfstqpili š:e-le prvič na odru — ugajala nam je posebno kokošarica Obrščakova 'Meta (gospia Klančnik). Po igri izvajal je pevski zbor društva tri lepe pesmi in sicer: „Pozdrav Savinjski dolini“, „Naša zvezda“ in „Pesem Slovenški Straži.“1 Slišali smo že večkrat ubrano petje tega zbora, a ta dan peli so še posebno dobro. Ne bi hvalili, če bi hvale ne zasluži- li. Tako pa vsa čast pevcem in igralcem. ‘Le prekmalu nam je minil ob popevanju lepih .slovenskih pesmic’ večer in težko smo se ločili, želimo še več takih prireditev in kličemo pevskemu društvu: Le krepko naprej po tej poti in na skorajšnjo svidenje! Braslovče. Velik dekliški sestanek se vrši v Braslovčah v nedeljo dne 11. februarja ob 3. uri (popoldne. Govorit pride znana organizatorica slovenske mladine gospioa, Popiča Senica iz Šmarja pri Sevnici. Opozarjajo se vse prednice dekliških zvez cele Savinjske doline, da agitirajo zja jako veliko u-deležbo! Sv. (Frančišek na Stražah. Katoliško bralno in izobraževalno društvo priredi dne 18. t. m. v prostorih pri Mairtinoveu ob 543. uri popoldne gledališko predstavo š sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Igra „iSv. Cita.“ 3. Petje. 4. Igra .„(Prepirljiva soseda.“ Vstopnina po navadi. Vabi se k prav obilni udeležbi! — Odbor. Iz „Črnega kota.“ Par dni po občinskih volitvah (v Novištifti se napotim v gornji del zadrečke doline, hoteč nakupiti nekaj flosov. Ko pridem do Am-rove gostilne v SmiMavžu, grem noter, da se nekoliko okrepčam. V sobi je bilo že nekaj gostov, med njimi pri sosedni mizi tudi neki rejen Človek, katerega pa nisem poznal in se tudi nisem brigal zjanj. Pozornost vseh pa je obrnil ta človek na se, ker je začel grdo govoriti in zabavljati, najprej Čez (častitega gospoda župnika, Čez spoved in druge cerkvene zadeve. Potem so prišle na yrsto občinske volitve. Koliko je v tem oziru govoril, to tem sploh ne govorim. Potem se j,e spravil nad kmete, ki nočejo trobiti v njegov rog, posebno pa nad sedanje občinske odbornike ter jih ošteval z buteljni, zarukanci itd. Ko zvem od tovariša gosta, kdo je ta človek in iz katere fare da je, se nisem mogel naČUTditi. Nehote se mi je vrinilo vprašanje: je-li tak človek zmožen izvrševati svojo službo, naimreč vzgajati mljadino v katoliškem duhu? Pravil mi je neki kmet, da, baje vsi dopisi v „Narodnem Listu“’ iz tega kraja izvirajo od tega Čudnega moža, Pravil mi je tudi, kako strastno vsiljuje in agitira za ,„Narodni List,“ Mislil sem si, sedaj je jasno, kdo dela- v tem kraju prepir in razprtije. Ce smem, oglasim se še drugokrat, kadajr Še kaj ‘zvem. To bodi za danes, — Flos ar. Ljubno. (I z j a v a.) V („(Narodnem Listu“ št. 5 z dne 1. februarja 1912 mi dopisnik iz Gornjega-grada podtika, da sem 'si pri volitvah v okisaj ni odbor dal sam sebi glas. Izjavim, da to ni res ; pač pa si je menda nekdo drugi dal „jštimo“ — pa ni „stimalo.“ Ljubno, dne 4. februarja 1912. Jos. Dekorti, župnik. Ljubno. Odkar je zatisnil nepozabni gospod Petek svoje oči, se je pri nas zelo mnogo spremenilo. Mesto dela za blagor in napredek trga, se dela za razširjanje liberalizma, seveda lepo na tihem po o-vinkih — na komando iz Gornjegagrada. Da so naše besede resnične, .dokazujejo volitve v okrajni za-stop. Splošno je običaj, da volijo trgi v okrajni za-stop najsposobnejše in najuglednejše tržane. A pri nas? Izvolil se jle Ignacij Fludernik, p. d. Enžk, in sicer radi tega, ker je pristaš liberalne stranke in tncer mgrizen in menda tudi radi tega, ker mu srce gorko bije za — nemštvo. Tla mož se je že pri prvi seji okrajnega zastopa „postajvljal“, mesto da bi bil miren, kar mu prav po prijateljsko priporočamo. Saj Še nismo pozabili na razne afere s puško itd. Ali želite, gospod Enžk, da Vam jih pokličemo v spomin? — .Občinske odbornike opozarjamo na 'to, da zelo slabo skrbe za ugled trga, ako v Važne korporacije volijo za tak posel nesposobne in nepriljubljene osebe, katere priporoča le njih liber$izem, drugo pa: prav nič. Sicer pa še o priliki o tem spregovorimo. Luče pri Ljubnem. Tfukaj so priredili rokodelci prvo rokodelsko veselico, kakoršne v Lučah še nikoli ni bilo. In ta prva rokofdelska veselica se je tako krasno obnesla, od začetka dot konca, da so bili vsi navzoči presenečeni. Vse