★
■Vffl
SOSHl TEDH1K
Leto I. Šteu. 5. ► Gorica« sobota 4. augusta 1945 <4	Cena L. 2'—
Liberty of speech
(SVOBODA GOVORA)
Besede, besede, besede...
Shakespeare, Hamlet
Nek Amerikanee je dejal Siru Athurju Salterju: „Sedaj sem popolnoma prepričan, da verujete Angleži v svobodo govora.11 Do tega prepričanja je ta Amerika-nec prišel potem, ko je v Hyde Parku v Londonu poslušal nekega govornika, ki je udrihal čez ^brutalno in pokvarjeno policijo.'1 Poleg gruče, ki je poslušala govornika je stal tudi angleški stražnik. Amerikancu se je zdelo čudno, ko se je ta stražnik, namesto da bi aretiral govornika, obrnil k njemu, ki je bil žetavtomobilu in ga prosil, naj v savi motor, da bi hrup motorja
u motil govornika. Tudi mi smo ne veliko slišali in citali o slavnem Hyde ČJarku, o angleški svobodi govora — „liberty of speech", — o svobodi tiska — .liberty of the press“ — in o še drugih lepih 'stvareh iz Anglije in z veseljem smo vedno govorili o naših velikih zaveznikih, o njihovi demokraciji, o njihovih svobodnih inštitucijah... Toda kako naj spravimo v sklad vse te lepe in visoke primere z realnostjo, katero preživljamo sleherni dan. Zaprepastila nas je svoje-časna izjava feldmaršala Alexan-dra, da postopa •jugoslovanska armada v %rstu „na isti način kot Hitler, Mussolini in Japonci..." ‘V zadrego .so spravljali nato zavezniki našo ljubezen do njih, ko so z ostrimi ukrepi hoteli ukiniti ljudsko oblast v Trstu in vsem Primorju... Z bolečino gledamo vsak dan, kako se na vse mogoče načine skuša ovirati delovanje preostalih ljudskih organov, kako zapirajo preizkušene borce proti fašizmu, medtem ko se z dneva v dan vračajo v visoke urade ljudje (Marsano, Del Neri...), ki so bili fašisti in so sodelovali z nemškim okupatorjem... Toda ves čas smo se tolažili, da delajo to ljudje, ki ne morejo tolmačiti prave volje angleškega ljudstva in da v sami Angliji o tem niso obveščeni, .kajti če bi naši daljni prijatelji", je napisal naš vodilni pesnik O. Župančič, .slišali klic gneva in ogorčenja in obupa bi povzdignili svojo besedo in napravili bi tožbo in izrekli obtožbo nad kršitvijo človečanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki..."
Z zadoščenjem smo sprejeli vesti, da je konservativni režim v Angliji prenehal obstajati in da so prišli na vlado laburisti s svojim vodjo Attleejem na čelu. Glasovi vsega demokratičnega člo-
veštva izražajo veliko vero v bodočnost : v novi angleški vladi vidijo, da se je tudi v megleni in počasni Angliji nekaj zganilo, kar bo pomagalo vsemu človeštvu, da si zagotovi mir in svobodo. Izjava laburistične vlade je za nas pomembna. Že samo dejstvo, da so se takoj v začetku lotili vprašanja Indije, nam vliva vero, da ne bodo pozabljeni tudi vsi pereči problemi malih narodov sedanje Evrope. Ljudstvo Trsta in vsega Primorja z napetostjo pričakuje naslednjih dni, z nestrpnostjo pričakuje izboljšanja svo-jega položaja, in ko vidi odhajati Amerikanee, ko sliši, da je odstavljen vrhovni komandant feldmaršal Alexander, upa, da se bo kaj spremenilo na bolje...
Toda kaj? Niso še Amerikan-ci dobro zapustili tal Kanala, ko je angleška Military Police vdrla v prostore okrajnega kulturnega odseka v Kanalu, v prostore mladine in Antifašistične ženske zveze ter naredila preiskavo. Zaplenila je vse časopise, pobrala ves arhiv ter zaprla urade. Na proteste je angleška policija odgovorila samo, da se bosta smela odslej prodajati na fJianal-skem samo .Glas zaveznikov" in pa ,,‘Voce libera". Mi se s trpkostjo vprašujemo, kaj neki to pomeni? Ali res naše ljudstvo ne bo smelo več slišati svobodne besede? Ali bodo ljudje, ki so toliko trpeli pod fašizmom, ki so toliko žrtvovali za svojo svobodo, sedaj po končani vojni, zopet morali prebirati pro fašistične članke o popolni .italianità" Slovenskega Primorja, o šovinizmu ki so ga polni stolpci lista ,,‘Voce libera"? Ali naj kar naenkrat zamre vse kulturno delovanje, ki ga je začelo naše ljudstvo za časa, ko so tod še pele nemške strojnice ?... In da sedaj, ko je konec vojne, ko so se končate borbe, ne bi mogli dobivati časopisja, ki so ga prej, ko je bilo na tem ozemlju še nešteto sovražnikovih postojank, dobivali redno, pa čeprav za ceno človeških žrtev?... Ne, to ne more biti! To bi bila kršitev o-snovnih načel demokracije, to bi bil zločin proti človečanskim pravicam, proti pravicam, na katere so se borili in so nanje tako ponosni vsi svobodoljubni narodi in med njimi tudi Angleži s svojo .liberty of speech".
Če bi Amerikanee, ki je izrekel Siru Athurju Salterju besede o angleškem verovanju v svobodo govora, bil sedaj med nami, bi videl, da je Hyde Park le skromen kotiček, da pa je svet velik. Nedvomno bi svoje mnenje o .liberty of speech" celo spremenil.
Za ureditev uprave v Trstu in Slnvenshem Primorju
Pokrajinski Narodno osvobodilni odbor je vložil pri vladah Zedinjenih držav in Velike Britanije protestno noto zaradi postopanja Zavezniške uprave na zasedenem ozemlju Trsta in Slovenskega Primorja. V obširno razloženem protestu navaja PNOO, da ljudstvo v kratkih petih tednih zavezniške zasedbe s celo vrsto resolucij, poslanih zavezniškim državnikom, manifestacijami in dvema mogočnima, po 24 trajajočima stavkama 25. junija in 19. julija 1.1. odločno zahtevalo, da se mu priznajo demokratične svoboščine, priborjene v času krvave borbe proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Navzlic temu vztraja ZVU pri nedemokratičnih načelih in ne-
spremenljivem načinu upravljanja Trsta in Slovenskega Primorja ter onemogoča normalizacijo stanja, ki bi okrepila zaupanje ljudstva v demokratični blok Anglije, Amerike in Sovjetske Zveze.
PNOO je hkratu predlagal način za ureditev uprave v Trstu in Slovenskem primorju. V prvi vrsti je zahteval preklic odloka, ki obnavlja na tem ozemlju fašistično zakonodajo pred 8. septembrom 1943, ter zahteval izvajanje svojega odloka z dne 8. junija 1945, po katerem je v veljavi zakonodaja pred 8. septembrom 1943, toda z omejitvijo, da se ukinejo vse njene določbe, kolikor nasprotujejo pridobitvam narodno osvobodilne borbe.
FARRI-POBORiliK ITBII JHISKEGfl
imPERIHLIZHIH
Zadnji dogodki v Italiji kažejo, da se nahaja dežela v težki notranjepolitični krizi. Spopad med o-svobodilnim gibanjem — v katerem igra vodilno vlogo delavski razred Italije — na eni strani ter veleposestniško in finančno reakcijo — krepko povezano s fašističnimi krogi — na drugi strani, postaja čedalje ostrejši in hujši. Ta spopad je že prešel zgolj politične oblike ter prehaja v gotovih delih Italije že v oborožene boje, kakor se je to nedavno zgodilo v okolici Barija, pred dnevi pa v severno italijanskih industrijskih centrih. Spopad, ki se danes bije za ali proti demokraciji Italije, v nemajhni meri komplicirajo različni faktorji : težak ekonomski
položaj, uničenje transporta, zlasti pa tudi prisotnost tujih vojaških sil na ozemlju Italije, ki so s svojo politiko naredile precej napak, ako so to sploh napake, ki kažejo, da najbrž ne izvirajo iz nepoznavanja dejanskega stanja. Tako se razvija nevaren političen kaos, katerega bi reakcionarji radi izrabili v reprizo grških dogodkov ali pa flenburških burk.
Velike politične delavske stavke v industrijskih predelih severne Italije so dovolj jasen znak, da so delovne množice pripravljene braniti in ohraniti narodno osvobodilne odbore, svoje sindikalne organizacije, ter tudi same izvesti kaznovanje fašističnih zločincev.
Obseg, organizacija in ostrina teh stavk priča, da se mora delovno ljudstvo severne Italije krepko in skrajno boriti, ako note, da bi popustilo pod pritiskom reakcije in zasedbenih sil, ki ščitijo fašistične veleindustrijalce ter agente. Tako so n. pr. zavezniške oblasti dopustile ponovno izhajanje fašističnega lista „Stampa“ v Turinu, ki je bil eden glavnih fašističnih listov. Tako poroča „A11 Press", pa, da so angleške oblasti izpustile Guida Denegania, vodilnega moža italijanske kemične industrije in znanega finančnika, ki je pričakoval kazni za svoje zločine. V odgovor na to je stavkalo samo v Milanu čez sto tisoč delavcev v znak protesta.
Razpustitev partizanskih enot
Aktivnost reakcije v Italiji je precej velika kljub temu, da ima le malo pozicij v samem italijanskem narodu. Tako je bil za napredne sile italijanskega naroda boleč dogodek prisilna razorožitev dela italijanskih partizanskih enot Garibaldi. Ob razorožitvi je agencija Reuter zapisala: „Nihče ne dvomi, da so nekatere skupine političnega značaja skrile znatne količine orožja, med njimi tudi protitankovske topove". Ta stavek kaže, da razoroževanje ne gre tako, kakor si to želijo gotovi krogi, ki hočejo preprečiti demokratizacijo dežele, katere rezultat bi bil ta,
da bi se nova demokratična Italija pod vodstvom osvobodilnega gibanja in delovnih množic, izvila iz onih usodnih klešč, v katerih tiči že iz let pred prvo svetovno vojno. Istočasno pa se nadaljuje, zlasti po južni Italiji, strahovlada fašističnih skupin, ki jih podpirajo veleposestniki in latifundisti, kar povzroča številne oborožene spopade po južnoitalijanskih gorah in pokrajinah. Še težji pa je položaj na Siciliji in Sardiniji, kjer fašistični separatistični pokret obvlada celotno državno upravo, ki tudi z orožjemv roki nastopa proti
ljudstvu, ki se hoče otresti s svojih hrbtov jarma lastnikov veleplan-taž. Posebno težke dejstvo v notranje političnem položaju Italije pa je, da je skoraj ves državni aparat, policija in karabinjerji, prepojen s fašisti, katerih ni pregnala ne Bonomijeva vlada in jih ne preganja niti sedanja Parrijeva. Fašisti so prejeli svojo kazen samo tedaj, kadar so jih sodile v revo-lucijonarnem zaletu množice, kakor se je to zgodilo z Mussolinijem in njegovimi pomočniki. Takšna je kratka slika notranje političnega položaja v Italiji.
Predsednik Farri, kakršen je
Prejšnja Bonomijeva vlada ni storila za ozdravitev notranje političnega položaja v Italiji ničesar. Nasprotno, Bonomi in njegov zunanji minister De Gaspari sta bila celo soudeležena oziroma sta pristala na rešitev vojnega zločinca generala Roatte. V vsej svoji politiki je Bonomi težil samo za tem, da odstrani sleherni vpliv demokratičnih narodno osvobodilnih odborov kot legitimnih predstavnikov boja in volje ljudskik množic Italije. Spontan odpor severne Italije kot odgovor na tako politiko je v glavnem zrušil osovraženega Bonomija.
Rešitev vladne krize, prihod Ferraccia Parrija pa je pokazal novo taktiko reakcije. Ta obstoji v tem, da so hoteli pomiriti revolucionarni sever, da so postavili Parrija kot ministrskega predsednika. Torej politika, ki je tako rekoč član italijanskega narodno
Pojav tega načrta v času, ko se Italija nahaja v najtežji notranji krizi, ko prehajajo italijanske množice v odkrit revolucionaren boj proti ostankom fašizma in materializma, je razširjeno mnenje, da skuša italijanska reakcija preko različnih transmisij obrniti vso pažnjo italijanskega naroda navzven in razplamteti v njem nacionalni šovinizem. Medtem, ko bi se tako prevarani italijanski narod angažiral v teh imperialističnih vprašanjih, pa bi blok finančnikov in latifundistov prevzel oblast trdno v svoje roke ter znova pričel pane m et circenses — dal nekaj kruha lačnim množicam, igre pa •priredil nad manjšinami v Italiji, take igre kot so jih fašisti igrali od 1922. leta dalje.
To je bil torej poglavitni vzrok
osvobodilnegaodbora, vodja stranke akcije ter komandant ezopovskih oboroženih formacij. Kmalu se je pokazalo, da je vse skupaj le pesek v oči. Parri je predstavljal v italijanskem narodno osvobodilnem odboru ves čas pozicije italijanske reakcije, ki ga je poklicala v odločilnem času na oblast.
Toda Parri se je kaj kmalu pokazal takšen, kakršen je. Ob svojem nastopu je govoril na dolgo in široko o svobodi in demokraciji, obenem pa podprl razorožitev garibaldinskih enot, oborožene ljudske zaščite narodno osvobodilnih odborov. To dejanje je pokazalo, zakaj je bilo na čast Par-riju izpitih toliko hvalnic in napitnic. Pristanek in podpiranje razorožitve italijanske ljudske vojske, to je bila prva stopnja Par-rijeye poti, ki hkrati kaže, kakšna bo njegova notranja politika. Druga stopnja na Parrijevi poti pa ga
Kruh in igre
obrambnih ukrepov, namreč iskanje izhoda pred naraščajočim demokratičnim gibanjem italijanskega ljudstva, skratka reševanje svojih finančnih in veleposestniških pozicij. Toda še na neko zgodovinsko podobnost o obrambnih ukrepih je treba opozoriti. Pred dobršnimi 25 leti, je oče italijanskega imperializma grof Sforza dejal glede narodnih manjšin takole: „Končno moramo imeti pogum, da izjavimo, da ljubezen do naše domovine ne sme pomeniti preziranja čustev drugega plemena, dasi je to pleme mlado in nima slavne zgodovine... Morali smo sprejeti v svojo sredo tudi stotisoče Slovencev... in tem Slovencem hočemo zagotoviti najširšo svobodo jezika in kulture. To pa bo za nas častna obveza
je razkrinkala še kot nepopustljivega pobornika italijanskega imperializma.
12. julija t. 1. je Parri objavil tako imenovane obrambne ukrepe italijanske vlade glede zaščite starih predvojnih italijanskih mej, o katerih bodo razpravljali združeni narodi na mirovni konferenci. Ta obrambni ukrep v celoti ne predstavlja ničesar drugega, kakor minimalni program italijanskega imperializma. Vprašanja kolonij se gospod Parri previdno ni dotaknil. Da bi si nekako pridobil pozicije in opozoril svoje bodoče podpornike na mirovni konferenci, je Parri objavil, kakor poroča Reuter širokogrudne življenjske pogoje za tuje manjšine v Italiji in sicer za Francoze v Val d’Aosta, za Avstrijce na Tirolskem, za Grke na Dodekaneza ter naposled za Slove ice in Hrvate v Primorju in Istri.
in dejanje politične modrosti" Tako je govoril grof Sforza 26. novembra 1920. leta v rimskem parlamentu. Kaj je sledilo temu v dejanjih, je vsakomur znano. 12. julija 1945. pa izjavlja Parri z istimi besedami iste obljube, ki naj bi bile zopet častna obveza in dejanje politične modrosti. Toda ta današnja politična modrost pelje celo tako daleč, da užaljeni predstavniki italijanskega imperializma javno go/ore, da ne bodo vrnili Dodekaneza grškemu ljudstvu, marveč, da ga bodo le odstopili. Odstopiti pa je beseda, ki je v slovarju mednarodnih kupčij, v slovarju mednarodnih mešetarjenj, v slovarju Versatila, kjer so si odstopali zemljišča in orisavali na evropsko karto meje kot krvave verige nasilja. (dalje na 2. strani)
PREGLED SUETOUniH DOGODKOV
Odločna zmaga laburistov - Poraz eoropshe reakcije - Britansko-ame-riško-soufetsko prijateljstvo - Japonska odklanja predajo
Prvič v zgodovini Velike Britanije so pri volitvah laburisti dobili absolutno večino. Za njih je glasovalo 11 milijonov 941.501 volilcev, kar daje 390 poslanskih mest. Konzervativci so izgubili 182 sedežev in so zastopani s 195 poslanci v novem parlamentu.
Strahoviti poraz konzervativcev bo brez dvoma prišel do izraza, ne samo v notranji, marveč tudi v zunanji politiki Velike Britanije. 14 članov sedanje Churchillove vlade, ki so pripadali desnemu krilu konzervativne stranke, je izgubilo svoja poslanska mesta. Med njimi je prvi lord admirali-tete Bracker. Levica smatra, da sta bila lorda Bracker in Beaver-broock zla duhova Winstona
Churchilla, ki sta navdihnila njegove najbolj desničarske ukrepe.
Desnemu krilu konzervativne stranke je tudi pripadal minister za Indijo Amery, na katerega je računala jugoslovanska reakcija. Iz njegove okolice so prihajale vse intervencije v korist reakcionarjev emigrantskih vlad izdajalca Mihajloviča. Brez dvoma je dejstvo. da so široke delovne množice Velike Britanije s svojim glasovanjem za laburistično stranko jasno izrazile nezaupanje reakcionarnim demokratom, ki so podpirali reakcionarne režime v evropskih državah. Laburistična zmaga dokazuje, da ljudstvo zahteva globokih socialnih reform in sprememb v vladanju, ne samo
v Angliji, marveč tudi v začasno zasedenih deželah.
Demokratizacija političnega življenja na zasedenem ozemlju je klic množic tudi na Primorskem. Naše ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo v tej gigantski borbi in dalo vse za zmago nad skupnim sovražnikom, pričakuje od laburistične vlade stvarno demokracijo in resnično svobodo tiska. Zmaga laburistov mora pomeniti končni poraz Churchillove reakcionarne politike v Grčiji, Slovenskem Primorju in Trstu. Ta zmaga predstavlja najbolj obetajoč dogodek po padcu fašizma. Ameriški časopis „P.M.“ piše: „Za Franka, za monarhiste v Italiji, Jugoslaviji in Grčiji je morala zmaga britanskih laburistov pomeniti konec upov“.
Zmaga laburistov je končno prekrižala račune vseh špekulantov reakcionarjev, ki so špekulirali na konzervativni značaj Churchillove vlade. Demokratična borbenost ljudskih množic v svetu je danes močnejša kot kdaj koli poprej. Duh prave demokracije danes preveva vse ljudske množice in ljudstvo bo sodilo samo dejanja. Zato je zmaga laburistov velik dogodek ne samo s stališča notranje britanske politike, temveč prav tako tudi s stališča mednarodne politike. Predsednik laburistične stranke Harold Laski je ob izidu volitev izjavil med dru-
Poraz europske reakcije
grim : „Vzroki poraza konzervativcev so v tem, da je Churchill podcenjeval politično zrelost in inteligenco britanskega ljudstva. Poskušal je igrati Flihrerja, da bi naredil iz volitev svojo osebno volilno zaupnico. Vodil je svojo kampanjo na žalitvah in izpadih ter se poniževal pred ljudstvom. Bil je popolnoma prepričan, da samo on razume smisel obnove. Najbolj značilno je bilo, da je mož, ki je tako duhovito vodil narod v vojni,pokazal popolno nezmožnost za razumevanje mišljenja borečih se mož. Postal je torijski
aristokrat, ki si prevzema stalno pravico do oblasti in smatra kritiko opozicije za žalitev11.
Na koncu izjave pa je dejal : „Ne skušamo samo ustvariti neomajnega prijateljstva z Združenimi državami in Sovjetsko Zvezo, ampak bomo tudi razjasnili, da smatramo vlade, ki jih vodijo možje kot Franco in Salazar, za največjo grožnjo za mir in demokracijo. Prenehali bomo podpirati razpadajoče monarhije in zastarele gospodarske sisteme, do katerih je imel Churchill tako čudno nežnost."
Utrditeu britansko-ameriško-souietskega prijatelistoa
Novi ministerski predsednik Clement Attlee pa je izjavil pred odhodom v Potsdam, kjer se nadaljujejo razgovori «Velikih treh“, da je utrditev britansko-ameriško-sovjetskega prijateljstva temeljni kamen laburistične politike.
Moskovska „Izvestja“ pravi: «Splošno je znano, da so voditelji laburistične stranke več kakor enkrat izrazili naziranje, da je njihova zunanja politika enaka Churchillovi. Niti ni laburistična stranka ob višku volilnega boja vrgla v vrtinec borbe kakega novega pojmovanja zunanje politike. Na kraju članka pravi, da so vprašanja notranje politike predstav-
Splošno razpoloženje Britancev v trenutku zmage laburistov je, da sedaj vlada ni samo na vladi, temveč ima tudi vso silo za izvedbo socialno-političnega programa, za katerega so volili Britanci.
Program delavske stranke objema v glavnem sedem točk. Glavne točke so, da bi narod
Ijala temelj v britanskih volitvah in da to nikakor ni slučajno".
Brailsford iz Londona piše: «Če bi pri teh volitvah zmagal Churchill bi trdno in slepo izrabil priliko, da zlepi stari svet, ki se je polomil v tej vojni. Morali smo gledati uporabo Churchillove o-sebne politike v Italiji in Grčiji, kjer je nezakrito stremel za tem, da se vrne na oblast fašistični kralj in sile osebnega dobičkarstva". Potem pa nadaljuje, da je prvi pogoj za uspeh pri obnovi Evrope, da se posvetujemo z našimi tovariši z levice. Čim manj se bomo igrali velesilo, temboljše bomo uspeli. Odkriti moramo,
Program labnristoo
popolnoma zaposlili, izvedba socialnega zavarovanja v vsej deželi, prehod britanske banke v državne roke, industrija mora priti v roke države, itd. Nasprotno pa je konservativni volilni program predvideval odstranitev kontrole, ki je bila uvedena za časa vojne in dovoljevala koristolovstvo vsakemu privatnemu podjetju. Konzer-
kako naj delimo vodstvo z Rusijo. V svetovnih zadevah ne moremo napraviti ničesar 'trajnega brez sodelovanja z Ameriko.
Prepričati moramo Ruse, da nismo tekmeci, ki skušajo voditi politiko interesiranih sfer, temveč sodelavci, ki streme v enaki meri za socialno kot za politično demokracijo. Nemčija je nerešljiv problem le, če se ga lotimo kot varuhi kapitalistične družbe. V trenutku, ko bomo skušali delati načrte za njeno bodočnost, kot socialisti, bomo odkrili, da nas Rusi razumejo. Skupno bomo lahko, če bomo oboji zvesti naši veri, odpravili v Evropi razmere, ki so rodile to vojno".
vativci so ostro nasprotovali vsem načrtom podržavljenja, ki so jih predlagali laburisti. V angleškem narodu so se izvršile globoke spremembe, ki so našle izraza v rezultatih parlamentarnih volitev. Zdi se, da so konservativci doživeli svoj poraz baš na svojem nazadnjaškem programu.
Japonska odklanja predajo
Predsednik Združenih držav Amerike, predsednik narodne vlade Kitajske republike in ministerski predsednik Velike Britanije so poslali Japonski ultimatum in zahtevali brezpogojno predajo. V ultimatumu se govori, da mora biti japonska napadalna sila uničena in daje brezpogojno predaja edina pot razuma. Vojaška moč zavez-
nikov je povečana z zapada in armade so pripravljene na končni udarec na Japonsko. Ta vojaška moč je podprta in prežeta z odločitvijo vseh zavezniških držav, da nadaljuje vojno proti Japonski, dokler ne bo prenehala z odporom. Sila, ki se sedaj zbira proti Japonski, je brezprimerno večja od one, ki je bila uporabljena proti
upirajočim se nacistom in ki je neizogibno opustošila deželo, industrijo in zavrla življenje vsega nemškega ljudstva. Japonski militaristi so ponudbo o brepogojni predaji odbili. Posledice se-bodo prav hitro pokazale in Japonska bo prisiljena na brezpogojno predajo.
Parrljeui ubrambnl ukrepi
Obrambni ukrepi obljubljajo bodočim narodnim manjšinam prav take pravice in tako svobodo, kakršno uživa sleherni italijanski državljan. Toda svoboda italijanskega državljana, kakršno mu pripravlja italijanskega reakcija pa obstoji v gospodarskih stiskah, v strahu pred fašističnimi razgrajači ter pod bičem iatifundistov in ve-leindustrijcev. To je rezka slika bodoče svobode italijanskega državljana. Če danes prodaja italijanska reakcija tako robo, potem je jasno, da ta pot ne vodi nikamor drugam, kakor v naročje fašizmu. Obrambni ukrepi, kakor se imenuje «deklaracija" v pravicah
manjšin, so zanesli italijansko reakcijo vred z ostalimi političnimi dejanji na nevarna pota, prav blizu tistih čeri, ob katerih se je Mus-solinijevski imperij pred pičlimi dvemi leti dokončno razbil. Toda tokrat ne bo uspelo reakcij angažirati italijanskega ljudstva, da bi podprlo take imperialistične težnje. Italijansko ljudstvo, zlasti delovne množice iz severne Italije, ki so šle skozi dveletni boj, nočejo popustiti v boju z reakcijo. Zato se bije danes v Italiji prikrit, pa vendar le težak boj za to, da bi prišla Italija iz usodnih notranjepolitičnih zagat na pot demo-
kratizacije in obnove. Velikanske delavske stavke severne Italije, boj z orožjem v roki za svoboščine v južni Italiji, to so simptomi moči italijanskega ljudstva, ki mora s krvjo v drugem letu po dokončnem zlomu fašizma preprečevati to, da bi se še enkrat povrnilo usodno leto 1922. Italianske množice držijo danes krepko pozicije v svojih rokah in jih bodo tudi obdržale, kajti Parrijevi obrambni ukrepi so jasni simptomi politične slabosti italijanskega imperializma, ako ga ne bodo v najbolj odločilnih trenutkih boja italijanskih množic podprle demokraciji sovražne in nasprotne sile.
250 fašistov je pobegnilo
iz koncentracijskega taborišča
V noči 28. julija t. 1. so prišli pred koncentracijsko taborišče v Palazzolo dello Stella v ka-rabinerje preoblečeni neznanci, onesposobili stražo karabiner-jev ter na ta način pomagali, da je uteklo 250 fašistov-kriminalcev.
Enega izmed pobeglih fašistov so naši tovariši prejeli v Vidmu. Furlansko ljudstvo kar ne more
razumeti, kako je kaj takega mogoče. Uverjeni smo, če bi držali stražo v taborišču zavedni demokratični patriotje, da bi se kaj takega ne moglo dogoditi. Vedno bolj razumemo, kako je prišlo do tega, da so v goratem kraju Gran Sasso nemški vojaki ustrahovali karabinerje ter rešili Mussolinija. Ko bomo zvedeli za bolj podrobne novice, pa bomo še poročali.
Zavezniki obsodili borce proti fašizmu
Zavezniško vojaško sodišče v Trstu je 1. avgusta obsodilo znanega borca proti fašizmu tovariša Jurija Jakseticha, glavnega urednika tržaškega lista „ Il Lavoratore", na 18 mesecev zapora, ker je policija pri njem našla revolver, ki ga je Jaksetich imel spravljenega kot spomin na svojega padlega tovariša Garibal-dinca Bressana.
Skupno ž njim sta bila obsojena še tovariša Goriup na 18 mesecev in Pahor na 12 mesecev
zapora. Ko je bila sodba razglašena in postala znana po Trstu, je tržaško delavstvo stopilo v štrajk, ki je trajal od poldneva do polnoči.
Res čudne stvari se godijo na Primorskem ! Potem ko je premagan fašizem prihajajo pred sodišče in so obsojeni borci, ki so se ob strani Angležev in Ameri-kancev borili za zlom fašizma.
Fašisti pa še vedno hodijo prosti po tržaških ulicah. Kaj neki to pomeni?
Vsi na svojem mestu
Tiho, tiho je prispel v Gorico nadškof Carlo Margotti. Znano je, da je bil nadškof Margotti izgnan iz Gorice od jugoslovanske vojaške oblasti, zato, ker je ves čas nadškofovanja v Gorici posvetil denacionalizaciji našega naroda, nastopal za odpravo slovenske pridige v cerkvi, slovenskega verouka, bil propagator fašistične miselnosti in oboževalec «visokih ciljev, ki si jih je fašistična Italija
postavila v tei vojni", (tako je napisal sam v zaupni okrožnici vsem duhovnikom). Pozival je duhovnike naj blagoslavljajo fašistične zmagovalce, naj «podprejo težnje fašistične Italije" za osvajanje tujih ozemlj in drugih narodov.
Sedaj je spet na svojem mestu, kjer nadaljuje svoje delo, ki ga je prekinil z dnem izgona.
ZAVEST LJUDSKIH MNOŽIC
Kako daleč je segla zavest ljudskih množic in kako globoko čuti naše ljudstvo nam najjasneje dokazuje dejstvo, da se ob vsakokratnem napadu na njene demokratične pridobitve vznemiri vse prebivalstvo, ki se čuti prizadeto. Mislimo namreč na postopek, ki ga izvajajo Zavezniške vojaške oblasti na tem teritoriju s tem, da s silo jemljejo ljudstvu tiste osnovno demokratične pridobitve, ki si jih je v tem težkem boju kot dosledni borec proti fašizmu izbojevalo.
Razorožitev Narodne zaščite je povzročila splošno stavko v Trstu, Tržiču in Gorici, impozantne manifestacije v Gorici so priča kako hudo se čuti naše ljudstvo prizadeto s tem, da se mu razpušča oboroženo pest svoje ljudske o-blasti. Naravno je, da je po odhodu naše vojske s razorožitvijo naše zaščite ljudstvo izgubilo zadnjo možnost učinkovite borbe proti kriminalcem in sovražnikom ljudske demokracije. Še več. Od vseh strani prihajajo protestne resolucije s celo vrsto podpisov, ki gredo včasih na 200 podpisov naslovljene Predsedniku ZDA gospodu Truman-u, Predsedniku Velike Britanije gospodu Churchillu, in Vrhovnemu Komandantu vojaških sil v Sredosemlju gosp. Aleksandru. V teh resolucijah naše preprosto ljudstvo z preprostimi besedami izraža svoje ogorčenje nad tem, da se tukaj uvaja sistem 8. septembra 1943, ki je in ne more biti drugačen, kot dediščina fašistične uprave t. j. fašistični sistem.
Takisto ogorčenje je vzbudilo razpuščenje ljudskih sodišč. Tudi to je rodilo ogorčenost med našim
prebivalstvom. Pridružuje se k temu še neurejena in nezadostna hrana, nezaposlenost delavstva, nizke plače itd. Med tem ko se podpira na eni strani takozvani «mercato libero" z izključno razliko od črne borze, ki je oficijelno preganjana, nima revnejše ljudstvo najnujnejših življenski potrebščin. Splošna stavka v Trstu in po vseh središčih, stotine in stotine protestnih resolucij s tisoči desettisoči podpisi je rezultat takih protidemokratičnih ukrepov. Naše ljudstvo se sprašuje: ali povratek v prejšnji fašistični sistem in s tem v fašizem... in potem zakaj borba, zakaj toliko milijonov žrtev - ali priznanje že obstoječega stanja, ljudska oblast, sodišča itd. s takimi žrtvami priborjene demokratične pravice. Če smo demokrati, če smo borci proti fašizmu in to v radikalni in pospešeni obliki, ali zagovorniki protiljudskih osovraženih sistemov.
Svet ve in mora vedeti, da 120 tisoč stavkujočih delavcev, da stotine protestnih resolucij niso izraz neznatne manjšine in brezpomembne skupine «nahujskanih" ljudi, ampak, da je to ogromna večina prebivalstva na tem teritoriju, ki se čuti hudo prizadeto v svojih že izbojevanih pravicah, izbojevanih z lastnimi silami.
Zato Slovensko in Italijansko prebivalstvo tega teritorija dviga svoj glas, ki ga mora upoštevati ves svobodoljubni svet, ki se bori proti fašizmu, predvsem pa veliki zavezniki, ki so že v začetku borbe proti fašizmu zapisali na prapor demokracije načelo: vsak narod si bo urejeval življenje kot bo njemu prav.
IZ nnŠIH KRAJEV
Iz Gorice
Do 26. julija t. 1. se je na re-patrijacijskem uradu Goriškega okrožja zglasilo 219 repatriran-cev, na zbiralni bazi v Solkanu, ki je podrejena istemu uradu pa 537 ljudi. Nekateri so prišli iz Italije, vsi ostali pa iz Nemčije. Njihovo skupno število znaša 856, med katerimi jih je 407 iz našega okrožja, 208 iz notranjosti Jugoslavije, 55 iz Italije, 4 Čehi, 16 Rusov, 1 Poljak in 1 Rumun.
' Tovariši iz Goriškega okrožja so prejeli prvo pomoč od krajevnih NOO, v mnogih slučajih pa naravnost od odseka za socialno skrbstvo pri okrožnem odboru ; vsi ostali so bili oskrbljeni z denarno podporo, da so lahko nadaljevali pot, z obleko in najnujnejšimi potrebščinami.
*
* *
Dne 29. julija se je vršil v dvorani Ljudskega doma v Gorici pripravljalni občni zbor „društva bivših političnih preganjancev za goriško okrožje". Na zborovanju so se predebatirala društvena pravila v italijanskem in slovenskem jeziku. Zborovanje je bilo razgibano in so se vsi navzoči zanimali za podrobnosti, o katerih se je razpravljalo. Posamezne točke pravil govorè o ustanovitvi in smotru organizacije, o sestavi društva, o članih in častnih članih, nadalje o sprejemu članov v «jru-štvo, o rednih in izrednih občnih zborih itd.
Tov. Pesco energično priporoča naj bi društvo vedno se zavzelo za naše pravice. Vsi tisti, ki so krivi našega trpljenja po taboriščih se imajo za kaznovati. Krivci ■ naj to plačajo z njih osebno prostostjo in z žepom! K besedi so se še oglasili tov. dr. Gušto Sfiligoj, tov. Vuk, tov. Milena, tov. Kumar, kateri slednji priporoča razširitev pripravljalnega odbora. Prip. odbor je sledeči: Dr. Anversa Umberto, Perco Franc, Kodermac Alojz, Braulin Felice, Dr. Sfiligoj Gušto, Komjanc Lojze, Ušaj Teodor, Baša Vladimir, Dr. Mermolja Lambert in Žižmod Jožef. Vsi tov. odborniki so znani borci za svobodo, ki so morali mnogo pretrpeti pod fašisti in Nemci.
Do 31. avgusta 1.1. naj vsi interniranci vložijo prošnje pri zgornjem društvu, ki ima svoj sedež v Ljudskem domu. Potrebne tiskovine se bodo razdeljevale te dni.
¥
Iz Čedada
Dne 27. p. m. se je vršil v vgsi Corno di Rosazzo sestanek krajevne sekcije ANP1 (Narodno udruženje partizanov Italije). Proti
koncu zborovanja je zavezniška policija obkolila prostor, kjer se je vršil sestanek ter zahtevala od predsednika pojasnila. Policija je prejela zahtevane informacije, a je kljub temu aretirala predsednika sestanka in še enega tovariša. Po par dneh sta bila odpeljana v Gorico in se še ne ve, kje se sedaj nahajata.
Iz Brd
V	nedeljo, 22. julija, je približno 300 Goričanov, Slovencev in Italijanov, obiskalo Brda. Izlet na avtobusih in kamionih je organizirala Antifašistična slovensko -italijanska zveza južnega kvarta Gorice. Pri Peternelih so si Goričani ogledali sliko nacifašističnih grozodejstev, dve zažgani poslopji, v katere so nemški fašisti vrgli 23 ljudi. Na grobove padlih tovarišev Ivana in Pija so položili venec in razvili zastavo. Dva tovariša, Italijan in Slovenec, sta se ob grobovih objela v znak bratstva in v počastitev padlih za svobodo in za bratstvo med narodi. - Vas Kojsko jih je pričakovala v prazniku, okrašena z zastavami in slavoloki. Na trgu je izletnike sprejel Narodno osvobodilni odbor, pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Izletniki in domačini so šli v povorki na domače pokopališče, kjer so že prej domačini lepo okrasili grobove padlih partizanov. Pevski zbor je zapel žalostinko v slovenščini, Garibaldinci pa v italijanščini. Slovenci in Italijani so v kratkih nagovorih izjavili, da mora kri padlih, ki je močila Brda, poroditi sad skupnega srečnega sožitja na naši zemlji.
Iz Grgarja
V	Grgarskem okraju ima Narodna Zaščita veliko posla v zasledovanju elementov, ki spadajo pod ljudska sodišča, pa se skušajo zateči v kraje, kjer bi jih ne mogla tako kmalu in tako lahko zadeti pravična kazen.
25. julija je patrola okrajne N. Z. v bližini Ravnice ujela Laharnar Tomaža iz Šentviške Gore in Pregelj Jožefa iz Tolminskega Loma, ki sta nameravala pobegniti v gozd. Oba sta bila brez dokumentov in sta se sprva izgovarjala, da prihajata iz goriške norišnice.
Istega dne je N. Z. zasledila v okolice Ravnice 4 razhajkane četnike, ki So se potikali po gozdovih in so s podporo elementov, ki so prej podpirali fašizem in reakcijo, iskali pot preko demarkacijske črte.
N, Z. je te dni aretirala še ne-

koga, ki se je klatil po gozdu, za katerega pa se še točno ne ve, kakšne namene je imel.
Iz Vipave
V	Vipavskem okraju imamo na strmi steni Čavna novo bogato apnenico. Delo za gradnjo je trajalo mesec dni; pri njem so še nadalje zaposleni vojni ujetniki, tisti ki so pred par meseci, kot ošabni vojaki „Reicha“ pustošili Vipavsko dolino.
Apnenica je široka 7-8 m., visoka 8 m., njena peč sega 3 m. pod zemljo. Celotna zgradba ima tako 11 m. višine. Sredi julija so prvič zanetili peč, v njej se bo 18-20 dni žgal apnenec in prve dni avgusta bo izdelanih okrog 1200 q. apna, ki je namenjeno obnovi v Vipavskem okraju. Z njim bodo najprej obnovili šolska poslopja, ki jih je sovražnik skoraj vse požgal in razdejal, kasneje še ostale najpotrebnejše stavbe, ki jih je okupator poškodoval.
Niti pred vojno niso imeli na Vipavskem take apnenice ki ima danes še posebno važnost.
Iz Kobarida
V	vasi Idersko na Kobariškem so opremili prostorno kmečko izbo in jo spremenili v mladinski dom. Izba je že v časih borbe služila kmečki mladini za zbirališče, zlasti v zimskih večerih. V njej so se sestajali, se učili peti in čitali. Zdaj so na vrata izbe napisali z lepimi črkami „Mla-dinskj dom“. V njej vlada vzoren red, na glavni steni visita jugoslovanska zastava in slika maršala Tita. Transparenti govore o ljubezni do nove Jugoslavije, do našega voditelja, do vseh svobodoljubnih narodov. Na mizah so vaze polne poljskih rož. Stenčas prinaša poročilo o delu mladinskega tekmovanja in še razne dopise. Tovarišica Vlada pripoveduje v svojem dopisu, kako so domače mladinke sredi zime, po visokem snegu, skupno z vojsko prehodile Benečijo in tam prirejale kulturne prireditve in mitinge, da bi kulturno dvignili beneško mladino, ki je bila nad osemdeset let zasužnjena. Beneška mladina prepeva danes slovenske partizanske pesmi, ki si jih je tedaj naučila, namesto italijanskih fašističnih pesmi.
Iz Kanala
Kaj hočejo zavezniki s tem doseči?
31. julija v dopoldanskih urah je prišla angleška vojaška policija na sedež okrajnega Izvršnega odbora za Kanal in zahtevala izpraznitev prostorov, kjer so nastanjeni okrajni aktivisti.
Ko je predsednik Izvršnega odbora zahteval pojasnila so mu odgovorili, da ne dajejo pojasnil in da se bodo morali izseliti vsi stanovalci do večera, sicer jih bodo vrgli skozi okna. Na zahtevo po drugih odgovarjajočih stanovanjih ni policija odgovorila. Končno so se sporazumeli, da bodo stanovalci do drugega dne zjutraj izpraznili na zahtevo vojaške policije hotelske prostore.
Isti dan, okoli 3. ure popoldan je angleška policija pregledovala sobe v hiši, kjer imajo prostore protifašistične organizacije in kulturni odsek. V sobi kjer je tudi nastanjena kolportaža časopisov je policija pregledovala arhive in prepovedala vsakršno razširjanje in prodajo vseh časopisov, tako slovenskih, ki se tiskajo preko meje, ki jih pa itak več ne prodajajo in razširjajo, kakor tudi vseh demokratskih protifašističnih časnikov, ki izhajajo v Trstu oz. Gorici in ki imajo zato dovoljenje zavezniške propagande P. W.B. Organ policije je dejal, da bodo odslej zavezniki sami skrbeli za zadostno naklado in razpošiljanje časopisov in to samo onih, ki jih izdajajo zavezniki. 'Vsa pojasnila in ugovori so bili zaman. Ko so prisotni aktivisti protestirali proti neosnovanemu postopanju in skušali policijskim organom razložiti posledice in nerazpoloženje, ki se bo takoj pojavilo med ljudstvom, čim ne bodo ljudje več dobivali priljubljenih listov, so jih policaji prekinili in zahtevali, da do šeste ure zvečer sobo izpraznijo in prenehajo z nadaljnim delom, ker bo zav. voj. oblast sama oskrbela za ljudstvo časnike in to izključno : „Glas zaveznikov*1, »Giornale Alleato** in „Voce libera".
Nato so pregledali še ostale prostore in pozvali osobje, da do šeste ure zapusti prostore, ker bo goriška policija napravila preiskavo, po preiskavi pa se bodo lahko zopet vrnili na delo. Pred vhodom je policija postavila stražo, ki ni v hišo pustila nikogar. Okoli 10. ure zvečer je prispel policijski avto in preiskava se je začela.
Jio so prišli naslednji dan zjutraj naši aktivisti na delo, so našli vse prostore popolnoma izpraznjene. Izginile so vse pisarniške potrebščine, pisalni stroj, vsa osebna last posameznikov z oblekami in perilom vred, ostal je samo en moški suknjič popolnoma izpraznjen. Tudi predali iz omar in miznic so bili odnešeni.
Ljudje v Kanalu nikakor ne morejo razumeti tega postopanja zavezniške vojaške policije in se sprašujejo: „Kaj hočejo zavezniki s tem doseči?**
ŽIVLJENJE V JUGOSLAVIJI
Volitve v Sloveniji
Slovenska mesta in podeželski kraji gredo na volitve. S tem se bo utrjevala ljudska oblast; izbirali bodo svobodno najboljše izmed najboljših, ki bodo delali vse le v interesu najširših ljudskih množic.
To pot je sama predvolilna kampanja pokazala, da se bodo spremenile volitve v en sam triumf našega naroda, ki hoče suveren in svoboden vseh spon do kraja in konca odločati o samem sebi; in res, v nedeljo je sledila veličastna zmaga Osvobodilne fronte. Prvič po osvoboditvi so slovenska mesta in kraji volili organe ljudske oblastj, Narodne osvobodilne odbore in okrajne skupščine.
Te volitve so povsem nujno nadaljevanje strašnega plazu, ki se je utrgal 1941. leta iz razsrjenih, užaljenih in ponižanih ljudskih množic, ki je prevalil vse, od tujih vojskà do onih poniglavih izdajalcev, ki so videli v tem strašnem plazu svoj pogin in v katerem so kot narodni izdajalci konec konca poginili.
Kot rezultat osvobodilnega boja imamo v Sloveniji živo resničnost: zmago ljudskih množic, ki se je po-
rodila v osvobodilnem gibanju; narodi Jugoslavije so stopili za celo epo-ho naprej, za epoho, v kateri so se izvršile vse globoke izpremembe v tem, da je ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke.
Ljudske množice so pravilno doumele, da so svobodne volitve velik in neprecenljivi zaklad; samò en dan je razpravljalo v Ljubljani o volitvah čez 40.000 volilcev. Na teh sestankih so spregovorili profesorji in zdravniki, služkinje in študentje, mladina in obrtniki: spregovorile so ženske, ki bodo prvič enakopravno posegle v javno življenje.
V nedeljo so se vršile volitve v slovenski prestolnici Ljubljani (volilnih upravičencev 75.083, oddanih glasov 68.478 ali 91,2o/°), v Mariboru, Novem mestu, Kočevju, Ribnici na Dolenjskem, v devetih volilnih edinicah okraja Slovenska Bistrica, v dveh volilnih edinicah okraja Gornja Radgona ter v nekaterih volilnih edinicah okraja Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Na kandidatnih listah ni bilo nobenih „slavljenih“ politikov iz nekdanjih časov; na listah je bilo veliko
preprostih ljudi, o katerih nismo v predvojnih časih slišali, da bi nastopali v političnem in javnem življenju.
Volilo je vse, staro in mlado, žene in možje; volili so vsi sloji, kmetje, delavci, meščani, duhovniki, vojaki ; celo nune so prišle volit. Ni bilo zagrizene strankarske borbe, ni bilo po. licije in žandarjev z nasajenimi bajoneti. Izvoljeni so bili tisti, ki so že s svojim dosedanjim delom pokazali, da znajo žrtvovati, kandidati Osvobodilne fronte.
Pojem državljanstva
\
Slovenski človek postaja šele sedaj svobodni državljan. Biti svoboden državljan je velika stvar. Tisoč in dvesto let je bilo drugače. Slovenski človek je občutil, da je kot državljan avstro-ogrske monarhije, državljan druge vrste; kot državljan predaprilske Jugoslavije, podložnik žandarja in policaja; kot državljan fašistične Italije, ponižan v sužnja; kot državljan Hitlerjeve Nemčije, samò še na verigi priklenjen pes.
Državljanska dolžnost je bila ta, da je moral slovenski človek garati za gospodarje države; z državljanskimi pravicami pa je bilo tako, da je moral kot Lazar pobirati drobtine.
Pred I. Kongresom JNOF-a
Že v začetku meseca julija je Izvršni odbor Enotne narodno-osvobo-dilne fronte Srbije predlagal Izvršnim odborom front vseh federalnih enot Jugoslavije, da se čimprej skliče kongres narodno-osvobodilne fronte za Jugoslavijo.
Kongres, ki se bo vršil 5. avgusta v Beogradu, bo zbral najširše ljudske množice pri delu za politični, kultufni in gospodarski dvig nove Jugoslavije, pri delu za okrepitev bratskih odno-šajev med narodi Jugoslavije in za nadaljno utrditev naše narodne oblasti. Kongres in organizacije, ki bodo iz njega izvirale, bodo dale najširšim ljudskim slojem možnost, da dokončno očistijo svobodno demokratično federativno Jugoslavijo zadnjih ostankov fašističnega in nazadnjaškega življa.
Pošiljke UNRRA-e
O priliki prihoda prve ladje UNRRA-e v Trst je bila še enkrat potrjena spretnost in sposobnost tamkajšnje jugoslovanske trgovinske delegacije in prestavnikov UNRRA-e, kakor tudi tržaških delavcev, da se pripeljana pošiljka čim prej odpremi v one kraje Jugoslavije, kjer je pomoč najpotrebnejša. Iz Jugoslavije je že prispelo 200 železniških vagonov, ki so
Pripomba uredništva:
Ob zaključku redakcije smo od Zavezniške informativne službe (A.I.S.) prejeli pojasnilo o tem ne-Ijuben incidentu, ki ga rade volje objavljamo.
Zavezniška vojaška policija je dobila obvestilo, da prihajajo v Kanal časopisi, ki na tem ozemlju niso dovoljeni. Zaradi tega je bil izdan nalog zavezniški vojaški policji, da zapleni vse časopise, ki ne nosijo odobrenja A. L S., ki je naslednica P.W.B. Ker tržaški časopisi, kljub temu, da so dovoljeni od zavezniških oblasti, nimajo napisanega tega odobrenja, so jih nepoučeni zavezniški policisti zaplenili.
Upamo, da se slični neprijetni incidenti, zaradi nepoučenosti, ne bodo več ponavljali.
Dugoslogaitslia vojaška bolnica So. Jošta
V Gorici se v bolnici sv. Justa zdravijo ranjeni partizani, ki zaradi teikih poškodb niso bili sposobni za prevoz preko demarkacijske trte. Z zavezniškimi predstavniki je bil ob umiku naše vojske doseien sporazum, da ostanejo najteiji ranjenci v bolnici, dokler ne bodo popolnoma ozdravljeni ali sposobni za prevoz, ’&ako je v bolnici sedaj še okoli 60 ranjencev, nekaj bolnikov in osobje.
Prve dni po umiku naše armade je moralo osobje samo skrbeti za prehrano, ker jim zavezniške oblasti niso ničesar nakazale. Sedaj dobivajo od zaveznikov predvsem suho tetko hrano, ostalo pa kupujejo na deteti. Tudi naša mladina skrbi za ranjence in jim prinaša sadje. Bolnica je sedaj vzorno urejena ir. oskrbovana in bodo ob skrbni negi ranjenci in bolniki kmalu ozdraveli.
Zelo razgibano je v bolnici notranje iivljenje. Stalno se vršijo poučna predavanja, politična predavanja in tečaj slovenščine. Sten-čas je lepo opremljen, saj se vsi bolniki trudijo, da prispevajo vsaj po en članek ali risbo. Skoro vsak teden imajo v bolnici miting, ki ga včasih priredi naša mladina. Mladina, ki ni pozabila na velike trtve naših borcev za osvoboditev Primorske pogosto po-seča ranjene partizane in partizanke, jim prinaša darove in jim orireja zabavne mitinge.
29. julija so bolniki, ranjenci in osobje priredili miting posvečen naši Koroški. Oder so sami opremili z lepimi kulisami in slikami. Spored so sestavljale koroške narodne pesmi in recitacije, kot posebna točka pa je bila prvič izvajana drama ranjenega parti-zana-pesnika, Mihe Klinarja: »Mojca**. Snov je zajeta iz partizanskega življenja na Koroškem. Miting je odlično uspel.
Taka je naša vojaška bolnica sv. Justa v Gorici. Majhen otoček, kjer še vedno plapola naša zastava in kjer še vedno obstoja tisto pravo partizansko vzdušje, dobra volja, tovarištvo in živahno kulturno - prosvetno udejstvovanje.
Luka
prevzeli blago, iztovorjeno z ladij. S takšnim udarniškim delom so dosegli znaten uspeh, saj je uspelo poslati v Jugoslavijo v 4 dneh vseh 8.000 ton blaga, ki jih je pripeljala ladja. S tem je bila tržaška luka prosta za sprejem novih ladij UNRRA-e, ki so v teh dneh tudi prispele.
Ladje, ki prinašajo pomoč Združenih narodov ne pristajajo samo v Trstu, marveč v vseh jadranskih lukah : v Senju, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku.
Povečana zmogljivost jadranskih pristanišč bo lahko omogočila še večjo pomoč UNRRA-e Jugoslaviji. Polet in samozatajevanje dalmatinskega ljudstva pri iztovarjanju živil blestè kot svetli primeri vseljudskega prizadevanja pri obnovi in izgradnji od vojne opustošene Jugoslavije.
Dobljena pomoč se bo še hitreje razposlala v notranjost, odkar je luka v Trstu odprta za ladje UNRRA-e, ki prinašajo pomoč Jugoslaviji. Trst ima najboljšo in danes edino uporabno zvezo, ki spaja Jugoslavijo z morjem.
Sovjetsko vojaško poveljstvo v Bolgariji je dovolilo, da smejo ladje UNRRA-e pod katerokoli zavezniško zastavo pristati v bolgarskih črnomorskih pristaniščih, če prinašajo pomoč narodom Jugoslavije. Bolgarija je stavila na razpolago svojo železniško mrežo za prevoz pomoči v Jugoslavijo.
Okrožni Izvršni odbor za Goriško razpisuje tekmovanje za najboljše zbore volilcev, ki se bodo vršili v mesecu avgustu. Zbore volilcev bomo objavljali v časopisju in najboljšega nagradili.
Zakaj ni zveze med Gorico in Ajdovščino
Uredništvo je sprejelo naslednji dopis :
DROBNE NOVICE
*	Posebna gospodarsko-trgovinska delegacija pride v Trst. Prišla sta že dr. Albala in Boro Borovič, da poskrbita za prevoz živil, ki jih je namenila UNRRA Jugoslaviji.
*	Prof. Andrej Budal (Pastuš-kin) je poslal pismo na zavezniško vlado v Trstu, v katerem zahteva, da se vrnejo domov vsi slovenski uradniki iz Trsta, ki jih je pregnala fašistična vladavina v notranjost Italije.
*	Sovjetski poslanik v Rimu Kostyl je sporočil italijanski vladi, da namerava Sovjetska zveza imenovati generalne konzule za mesti Milan in Neapelj ter konzule za mesti Genovo in Benetke.
*	Stojan Pribičevič, dopisnik ameriških časopisov iz Jugoslavije, je odpovedal svoje sodelovanje kot dopisnik ameriškega časopisa „Times“, ker je ta časopis prinesel v nedeljo članek, ki je napadel Jugoslavijo.
*	Mornarji z jugoslovanskega parnika „Timoka“ so obiskali na Krasu borce v odredu J. A. za Primorje in drugo tankovsko četo.
*	Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito se je zahvalil predsedniku vlade Češkoslovaške republike za 50 vagonov sladkorja, ki ga pošilja pred kratkim osvobojena Češkoslovaška za jugoslovanske otroke.
*	Senat Združenih držav je ratificiral ustanovno listino Združenih narodov z 98 glasov proti dvem. Proti ratifikaciji sta glasovala republikanska senatorja Williem Lang in Henrik Ship-steart.
*	Po dvodnevnem zasedanju komunistične partije US.A. je bil izdan odlok, da se partija ponovno organizira.
*	Iz Pariza poročajo, da sta angleški in francoski veleposlanik v Moški povabila sovjetske predstavnike na konferenco strokovnjakov o vprašanju Tangera, ki se bo pričela 6. avgusta v Parizu.
*	Iz Aten poročajo, da je padla monarho-fašistična vlada v Grčiji istočasno se poroča, da so ameriški sindikati poslali v Potsdam brzojavko proti monarho-fašističnemu režimu, ki vlada v Grčiji.
*	V Parizu se že nekoliko dni razpravlja na posebnem sodišču zločinsko delo maršala Petaina; kot priče nastopajo znane politične osebnosti predvojne Francije. Med drugim je izjavil Michel Clemenceau svoje pričevanje z besedami : „Ako bi bil moj oče še živ, bi globoko obžaloval, da je bil Pétainu podeljen naslov maršala Francije". *
*	S Pariza poročajo, da je 21 španskih republikanskih poslancev imelo v Parizu skupni sestanek, na katerem so sklenili, da naslovijo na svoje tovariše v izgnanstvu poziv zaradi sestave
republikanske vlade, kateri bi načeloval Martinez Bario. Na sestanku je bilo pravtako sklenjeno, da se pošlje poslanica Attlee-ju, Stalinu in Trumanu s prošnjo, da intervenirajo za vzpostavitev zakonite republike v Španiji.
*	Na novinarski konferenci v Beogradu je podpredsednik jugoslovanske vlade E. Kardelj odgovoril nekemu inozemskemu novinarju, ki ga je vprašal, ali je točno, da se vrši v jugoslovanskem tisku kampanja proti angleški in ameriški politiki v Evropi, odgovoril poleg drugega : „V našem tisku ni nikake načrtne kampanje takega značaja. Gre le za odgovor našega tiska inozemskemu tisku, ki piše tendenčno o razmerah v Jugoslaviji in o naših narodnih interesih. Drugo vprašanje so očitno komentarji, ki jih objavlja naš tisk o dogodkih v Trstu, Primorski in Koroški. V tem pogledu izraža naš tisk samo to, kar občuti ves naš narod. Naš narod čuti, da mu je bila tu storjena velika krivica. Povsem naravno je, da razmere onstran meje vplivajo na razpoloženje v Jugoslaviji sami. Da pa našemu narodu ne prijajo postopki in napake, ki se tamkaj delajo in da ne morejo odobriti stvarnega stanja, ne govori samo naš tisk, temveč so to storili tudi naši službeni krogi v službenih dokumentih. Prepričani smo, da gre za začasno prehodno stanje, vendar pa je kljub temu treba ugotoviti napake, ki ovirajo dobre prijateljske odnose med zavezniki...“
*	Sir Harold Alexander, zavezniški poveljnik na Sredozemlju, odhaja na novo mesto. Imenovan je za glavnega guvernerja Kanade. Feldmaršal Alexander je zmagovalec v Afriki in je pregnal Nemce vse do Alp. Zavezniške čete, ki imajo zaseden del Primorske s Trstom in Puljem so bile doslej pod njegovo vrhovno komando.
*	Generalni tajnik glavne konfederacije dela Leon Jouheaux je v Londonu izjavil med drugim : „Po razgovorih in sestankih, ki sem jih imel v Angliji in Ameriki, sem prepričan, da je ideja delavske mednarodne enotnosti nujno potrebna. Nihče ne želi več gledati strašne tragedije sveta, ki jo je preživel. Polagajo veliko upanje v bodoči sindikalni svetovni kongres, ki se bo v septembru vršil v Parizu. Da se organizira mir, je treba najprej zbrisati gospodarske spore, ki vladajo med narodi, likvidirati enkrat za vedno delavske pogodbe, osnovane na nizkih mezdah in dolgem delu ter povzdigniti življenski standard delavskega razreda v vseh deželah.
*	Konferenca „Velikih treh" v Potsdamu je končana. Prezident Truman, generalisim Stalin in premier Attlee so še bolj utrdili odnošaje med tremi velikimi silami. Ob zaključku konference je bil izdan poseben komunike, ki govori o usodi nemškega naroda in o osnovah mirovne ureditve. Francova Španija nima pristopa v zvezo Združenih narodov.
Dragi urednik
ne razumem se na vprašanja prometa, vendar mislim, da tudi o tej stvari lahko spregovorim nekaj besed. JŽKed conama A in B v Primorju ni sedaj nobene prometne zveze. Zakaj ?
Imamo železniško progo iz Sorice v Ajdovščino, toda vlak ne vozi. Pred dnevi so poskusili ieletničarji vposta-viti zvezo po tej progi, toda vlak, na katerega so se vsedli tudi številni potniki, je bil ustavljen pri ^Batujah in zavrnjen. Zavezniška komanda ni pustila vlaka preko bloka. Isto je z avtobusno zvezo Gorice preko Vipavske doline s Postojno 'z motivacijo, da ni pogonskih sredstev. Vsakomur, najbrie tudi zavezniški komandi, je znano, da sta obe sedanji coni na Primorskem tesno povezani med seboj tako gospodarsko kot druiabno in da imajo ljudje vsak dan nešteto poslov, ki jih morajo reševati na drugi strani črte, kjer bivajo. Onemogočati zvezo med obema zasedbenima področjima se mi zdi nepravilno, rekel bi skoraj krivično in ne-
GOSPODARSTVO
Odseku za industrijo pri Izvršnem odboru za Goriško je popolnoma onemogočeno na ozemlju med demarkacijskima črtama, ki spada pod Goriško okrožje, vsako delovanje v svrho obnove, ker ima zavezniška vojaška uprava neposredne stike s posameznimi industrije! in s „Consiglio delle Corporazioni".
V Trgovski zbornici ali „Consi-glio delle Corporazioni", kakor se še vedno imenuje, so ostali vsi prejšnji člani in nameščenci, med katerimi niso imeli naši ljudje nikdar obstanka, niti besede. Tudi sedaj so odstranili edinega člana, ki je v zbornici zastopal interese onih, katerih potrebe in težnje že v prejšnjem režimu niso prihajale do veljavnega pošteva. „Consiglio delle Corporazioni" se v svojem delu ne ozira na narodno oblast v Gorici in ni v ničemer spremenil svojega starega načina dela.
Zavezniška oblast je ustanovila Statistično gospodarski kmetijski urad za Goriško okrožje. Ta urad bo imel podurade po vseh občinah in okrajih, ki so pod kontrolo A.M.G. Ravnatelj tega urada je Dr. Pietro Vallis,
Za lastnike kmetskih motorjev
Na ukaz kmetskega urada A.M. G. iz Trsta se gorivo nakaže le tistemu lastniku motorjev, ki popre-je pošlje vse potrebne podatke. Zato naj lastniki motorjev na zasedenem ozemlju od zaveznikov dvignejo pri pokrajinskem inšpektoratu za kmetijstvo v Gorici posebne prijavne tiskovine potom katerih se bo lahko nakazalo gorivo Predlo-
demokratitno. Če je edini vzrok nagonsko sredstvo, bi se lahko zavezniške okupacijske oblasti dogovorile z jugoslovanskimi oblastmi za medsebojno sodelovanje in za medsebojno kritje stroškov oziroma dobave pogonskih sredstev. ČPremo ga za vlak bi se že dobilo; mislim da tudi drv, ki ženejo avtobusne motorje. Treba je samo dobre volje, ne pa kratko in malo prepovedati promet. S tem so hudo oškodovani naši ljudje na tej in na drugi strani demarkacijske črte, pri tem trpe tudi trgovske zveze. Tudi ne meče lepe luči, da naši zavezniki preprečujejo na tak način, da pridejo ljudje s te strani demarkacijske črte v stik z prebivalci na [drugi slrani. Menim, da bi morali prometni odseki in prometni referenti pri naših upravnih oblasteh i ukreniti vse potrebno, da se reši ta pereč problem. Tudi pošta bi na ta način zopet redno funkcionirala, kar tudi ni maj-
žene prijave je treba izpolniti na tiskovinah. Opozarjase, da je zadnji rok za predložitev 10 avgust. Prijave, ki bodo prisp e po 10. ne bodo upoštevane.
OBJAVA
A.M.G. poroča, da si morajo vse civilne osebe, ki želijo potovati iz slov. Primorja proti zahodu priskrbeti potrebno potno dovoljenje.
Prošnje naj se vloži pri zavezniški policiji, ki ima svoj sedež v palači bivše kvesture, vsaj 48 ur prej.
Prebivalci Gradiške, Krmina, Bilj, Komna, katéri želijo potovati, prejmejo tozadenvne vzorce pri okrajnem sedežu A.M.G.
V
Športne novice
Vsem telovadcem in telovakinjam v goriškem okrožju javljamo, da se bo vršil od 26. avgusta do 4. sep. t. 1. izlet v Beograd. Udeležil se ga bo lahko vsakdo od 14 leta dalje, ako bo obvladal predpisane proste vaje.
Telovadci iz Gorice in najbližje okolice, ki se zanimajo za ta izlet naj se zglasč v ulici sv. Ivana, gostilna pri „Črnem orlu", kjer se vršijo dnevno vaje od 19. do 20. ure. Informacije in dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov: Zveza društev za telesno vzgojo, pododbor za goriško okrožje, Ljudski dom, 111° nadstropje.
Referent za tel. vzgojo
PLilVBLNE TERME Nil SOČI
Cepi uspehi našega odreda 3.il. na Krasu
V nedeljo, dne 29 julija t. 1. popoldne so se prvič po osvoboditvi vršile pod vodstvom slov.-itaij. fiz-kulturnega odbora za goriško pri mostu v Pevmi tradicionalne plavalne tekme. Udeležila se jih je Goriška mladina in tov. iz jugoslovanske armade na Krasu. Vabljena je bila zavezniška vojska, ki se pa povabilu ni odzvala. Ker je bilo število plavalcev izredno veliko (45) se je moralo vršiti tekmovanje po skupinah za semifinale in šele na to za dokončne rezultate.
Kljub temu da je bila tekma težavna, ker se je moralo preplavati reko v širini 80 metrov in to skoraj proti toku je prišlo v finale 7 tovarišev iz odreda j. A., ki so vsi nastopili brez treninga. Posebno je pokazal vztrajnost in športno borbenost 16 letni Dalmatinec Miletič Ventura, ki je že 4 leta borec v narodno osvobodilni vojski. Med mladimi goriškimi plavači se je najbolj izkazal tov. Bensa Luigi, član Unità Operaia. Tudi med solkansko mladino je precej plavačev, ki so se na tej tekmi dobro izkazali in imajo vse možnosti, da bi lahko dosegli lepe uspehe. Znan plavač Lojze Zi-mič, ki je plaval za ZMS je prišel prvi na cilj in je postavil tudi v celotnih tekmah najboljši čas (47-6/10) Drugi najboljši čas je beležil tov. Bensa Luigi, UOS (49-8/20).
Končni rezultati :
I.	Zimic Lojze, ZMS - 50” V,0; 2. Bensa Luigi, UOS - 53” V.o! 3. Primi Pavel, Div. Art. J.A. - 56” 3/t0; 4. Živa-novič Zdenko, Štab odreda J.A. - 58” Viol 5. Miletič Ventura, qdred J.A. - 59” Vio! 6. Riesdorfer Virgilio, UOS. 7. Dotti Tullio, CRI. 8. Franič Anre, Odred J.A. 9. Selli Rudolf, ZMS. 10. Premate Božo, Odred J.A.
II.	Širomič Remigio, Odred J.A. 12. Šurian Ante, Odred J.A.
Ocena po društvih:
Odred J.A. točk 38 - NOS točk 18 -ZMS točk 16 - CRI točk 6.
Tekmovanje je v glavnem dobro uspelo, kljub temu, da se je zaradi slabega vremena in velikega števila tekmovalcev nekoliko zavleklo. Goriška mladina je pokazala veselje za plavanje in je med njimi precej plavačev, ki bi z vztrajnem vežba-njem pod strokovnim vodstvom lahko dosegli lepe uspehe. Škoda je le, da nimamo pri nas za plavalne treninge nobenih bazenov, ker jih je zasegla zavezniška vojska po svojem vojaštvu in se mora mladina vežbati v mrzli vodi. Zvečer se je vršilo v železničarskem krožku razdeljevanje daril, katera so darovali sledeče tvrdke: Budal, Culot,Koren, Danielis, Moncaro, Podgornik, Mavrič, Vuk Jože (Rastelj) in Ferfolja Karlo.
Dvojno, ciščeno, ventilirano žveplo
z bakrenim primeskom prodaja Kmetijska vipavska zadruga, podružnica v Gorici, ul S. Michele, 4. Bela in črna vina. Tekoče cene.
IZH JA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, Corso V. E. 111., št.5/11. - Tel. 377 — Izdaja lista je odobrena od A. 1. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici
hna stvar. Torej na delo.
Popotnik
M. ILJ1N:	4
DOmOVinH ŽITU
(Iz Knjige „Priroda in ljudje")
Dnevnik popotnikov
Sovjetski učenjaki, ki so se odpravili iskat domovino pšenice v Afganistan, niso imeli pred seboj lahkega popotovanja.
Afganistan je še prav malo raziskana dežela. Dolga stoletja ni bil dostopen Evropejcem. Neki angleški popotnik je pisal konec preteklega sto-letja :
„Tujca, ki ga zanese pot v Afganistan, mora nebo posebej ščititi, da se vrne zdrav in cel, z glavo na ramenih".
Šele leta 1919. je odprl Afganistan svoje meje Evropejcem.
In v to deželo, ki je bila dolga stoletja ograjena od vsega sveta, so odšli trije sovjetski učenjaki. Včasih so morali po cele tedne potovati na slepo srečo, kakor so jih vodili vodniki. Zemljevidov ni bilo. Cest ni bilo.
A>rajši naj popotniki sami pripovedujejo, kako so potovali čez afganistanske gore.
Naj navedemo nekaj odlomkov iz njihovega dnevnika :
„20. oktobra. — Pot vodi čez prelaz Parun... V daljavi vidimo večni sneg, po katerem moramo priti do višine prelaza. Karavana se% vzpenja s težavo. Konje moramo voditi. Vodniki se pač spoznajo na znamenja, ki so za druge nevidna. Višina prelaza je 4760 metrov.
Še težavnejša je pot navzdol po hudi, skaloviti strmini. V poldrugi uri smo se spustili do višine 4300 metrov k majhnemu zamrznjenemu jezeru, kjer so se konji odpočili. Težavno strmo pot navzdol smo nadaljevali skoraj v teku. Po štirih do petih urah smo bili že na višini 2900 metrov, to se pravi, v šestih urah smo se spustili za 2000 metrov ...
21.	oktobra, — Zvečer smo se ustavili v gozdu ob potoku. Zažgali smo velikanski ogenj, da se nam ne bi približale zveri..,
22.	oktobra. — Nadaljujemo pot k
Vami... Pot je težavna, vodi po skalnatih, v strmih stopnicah dvigajočih se rebrih. Venomer nam zagrajajo pot navpične pečine, velikanske skale in melišča. Še težavnejša je pot navzdol ... Večkrat moramo sneti s konj prtljago, jo prenašati sami, konje pa s težavo voditi ob prepadih... Vsako uro se zgodi kaka nesreča : zdaj obvisi konj nad prepadom z nogami v razpoki, zdaj se zvali kak kos prtljage po strmini nizdol k reki. Že od prelaza Parun so konji brez podkev. Vse naše misli so osredotočene na to, da ohranimo konje... Čim bolj se bližamo Vami, tem težavnejša je pot. Vsake pol ure se ustavimo in posvetujemo, kako bi se spravili s skale na skalo...
23.	oktobra. — Odhajamo iz Vame. Nihče ni hotel spremljati karavane, češ da je v Gusaliku mnogo razbojnikov. S težavo se nam je posrečilo pregovoriti štiri Kafire ; vsakemu smo dali vnaprej po pet rupij za to, da bi nas odvedli vsaj v bližino Gusalika. nekaj kilometrov pred njega. Pot je obupna ... Kakor da bi si bil kdo na-
lašč izmislil ovire na vsakem koraku bodisi v obliki strmega prepada ali v obliki skalnatih, meter in več visokih stopnic. Prekoračiti moramo na pol razpadel most. Prvi konj se nam je pogreznil v vejevje, ki pokriva most. Moramo torej most popraviti. Znašamo vkup drevje, kamenje ...“
Če bi se hoteli seznaniti z vsemi težavami in ovirami, ki so jih morali premagati popotniki, bi morali izpisati iz njihovega dnevnika mnogo strani.
„Trikrat devet narodov"
V nenavadno deželo so zašli sovjetski učenjaki, ki so prišli v afganistanske gore. Tam je vse nenavadno: hiše, ljudje, njihov jezik in običaji.
Popotniki so našli mesto, ki se ne razprostira v dolžino in širino, marveč v dolžino in višino. V tem mestu ni hiš, marveč so namesto njih votline in sicer celih dvanajst tisoč votlin, razvrščenih na šestih policah. Cčlo vznožje gore je razjedeno — votlina 'je ob votlini, nekatere so prirodne,
druge umetne. Od police do police vodijo v skalo vsekane steze. Dve votlini sta mnogokrat večji od ostalih. Teh dveh niso izsekali v goro za ljudi, marveč za bogove. V vsaki se dviga prav do svodov, v vsej višini mesta velikanski kip Bude; eden je večji, drugi manjši. Večji Buda je visok 53 metrov.
Popotniki so našli vas, ki je podobna osjemu satju. V njej so razvrščene na kole oprte lesene zgradbe v nadstropjih druga nad drugo. Od nadstropja do nadstropja, od ulice do ulice vodijo stopnice. Te vasi od spodaj ni mogoče opaziti. Ko so se ji popotniki približali, je sprva niso zagledali. Če jo hočeš videti, moraš nagniti glavo nazaj. Vas visi visoko na rebri, kakor da so jo tja zanesle ptice.
Svojevrstna so mesta in vasi v tej deželi. In tudi Ijndje so svojevrstni. Prehodiš nekaj ur in vse se spremeni: jezik, noša, hiše in celo barva kože, oči ter las pri ljudeh. Ruska pravljica pripoveduje o „trikrat devetih deželah". Tu pa imamo „tril(rat devet" narodov v eni deželi.
s