MUZEJSKA IZLETA Zaradi bolezni vodnika se je letos čas izletov zavlekel v pozno poletje. Prvi iz let smo napravili 29. avgusta 1978. Pe ljali smo se skozi Logatec in Godovič v Idrijo, da smo si po 16 letih spet ogle dali mestni muzej. Ob starih rudniških strojih na grajskem dvorišču nam je rav natelj Bavdaž govoril o razvoju in te žavah muzeja in nas nato popeljal po muzejskih zbirkah in v Bevkovo sobo. Po ogledu Divjega jezera, ki je kot zna menit kraški pojav proglašen za muzej v naravi, smo hoteli na Vojsko ter skozi Mrzlo Rupo v Lokve, toda neki šofer, ki pozna te ceste, nam je to odsvetoval. Za to smo vožnjo v Lokve preusmerili .^kozi Godovič, Črni vrh, Col in Predmejo- V Lokvah smo se sprehodili po okolici ho tela Poldanovec. Skozi Trnovo smo do segli Novo Gorico, kjer smo imeli v ho telu Park naročeno skupno kosilo. Ob državni meji smo se skozi Šempeter in Vrtojbo pripeljali v Miren in se ustavili na nekdanjem mirenskem gradu, od ko- Pred hotelom Park v Novj Gorici Fot. Fr. Planina 324 der je lep razgled na goriško ravnino in na dolnji del Vipavske doline. Namesto utrdbe sta zdaj samostan in cerkev s sli karijami Toneta Kralja. Iz Mirna smo se povzpeli na Kras, se peljali skozi zna čilne kraške vasi Opatje Selo, Kostanje vico, Vojščico in Ivanji Grad v Komen, ki je središče planote. Daljši postanek smo imeli v Štanjelu, starodavnem utr jenem naselju, ki je bilo v boju Koso velove brigade z Nemci leta 1944 zelo po škodovano. V dveh, za silo obnovljenih prostorih razvaljenega gradu smo videli načrte za obnovo gradu in risbe arhitek tonsko zanimivih detajlov štanjelskih hiš, ki so večinoma močno poškodovane. Pod vhodom v naselje stojita dva kipa o NOB, delo kiparja Nemca. Po vožnji sko zi Kobdilj s pristnimi kraškimi hišami smo se ustavili v Gočah v Vipavskih br- dih, kjer je bil v kleti Vidrihove doma čije prijeten zaključek poučnega izleta. Dva tedna nato je bil 13. septembra 1978 drugi izlet, to pot čez državno mejo. Obiskali smo Ziljsko dolino na Koro škem, Karnijo v Furlaniji in zahodne Julijske Alpe v Italiji. 2e pred preho dom čez Koren je vodnik razložil značil nosti pokrajine, zgodovinskega razvoja in gospodarstva v Ziljski dolini. Po krat kem postanku v Pečah smo se peljali skozi ziljske vasi, kjer še žive zatirani Slovenci, od Smohorja naprej pa skozi čisto nemške vasi. Po vsej dolini smo videli čista naselja brez zanemarjenih poslopij. Ustavili smo se še v Muti (Mau- ten) in krenili nato na staro, že v rim skih časih znano pot čez Karnijske Alpe, ki je zdaj sodobno urejena. Posebno od prevala Plocken (1360 m) navzdol so jo Italijani odlično speljali v številnih okljukih in predorih. Ob reki But smo se peljali skozi karnijska naselja, od koder so se nekoč naselili pri nas zarodniki zdaj povsem slovenskih rodbin (Accetto, Lenassi, Gaspari itd.). Daljši postanek smo naredili v Tumiecu (Tolmezzo), sre dišču Karnije ob Tagliamentu, precej po škodovanem po potresu. Od tam smo na daljevali pot pod Belim vrhom (Monte San Simeone) in ob jezeru Cavazzo, kjer gradijo velike viadukte za novo cesto proti Vidmu (Udine). V Huminu (Gemo- na) smo spoznali strahotne učinke ne davnega potresa. Med razvalinami do tal porušenih stavb smo s težavo dognali, kje je stala starinska cerkev, pred kate ro smo se fotografirali na izletu leta 1975. Naprej je šla naša pot po Kanalski dolini in po stranski dolini Reklanice na preval Nevejo (1195 m), s katerega smo se nato spustili v dolino Jezernice, k Rabeljskemu jezeru, ki leži že v vznožju naših Julijskih Alp. Zadnji postanek smo V Muti (Mauten) v Ziljski dolini Fot. Fr. Planina 325 imeli na Trbižu, ki živi deloma tudi od naših kupcev, a se mu ne zdi vredno, da bi razen zelo redkih izjem postavil kje poleg italijanskih in nemških napi sov tudi kakega slovenskega. Cez mejni prehod pri Ratečah smo se vrnili domov. Kakor vedno je vodnik tudi letos vso pot dajal turistične podatke o pokrajini in krajih. Na zadnjem izletu je že spo četka opozoril, da je to naš petdeseti, ta ko rekob zlati izlet. Kolikor imamo kje napisano, je bil prvi muzejski izlet pred. 20 leti, tj. leta 1958. ko smo obiskali v enem dnevu tri muzeje: tehničnega \ Bistri, notranjskega in goriškega v Kromberku ter še začetno železarske zbirko v 2eleznikih. Spočetka smo imel> po večini po en izlet, le včasih po dv; na leto, od leta 1968 pa po tri ali štiri leta 1975 celo pet izletov. Razen dveh dvodnevnih (v Prekmurje in po Istri) so bili vsi izleti enodnevni. Prekrižarili smo domala vse slovenske pokrajine znotraj in zunaj državnih meja ter kraje bliž nje Hrvatske. Ogledali smo si 46 muzejev in muzejskih zbirk. 12 rojstnih hiš po membnih kulturnih delavcev, številne zgodovinske kraje in stavbe, spomenike in umetnine, podzemske jame, parke, je zera, slapove in druge naravne zname nitosti. Le v muzejih v Ljubljani in v Kranju še nismo bili, ker so preblizu. Mnogo članov našega društva se udele žuje po možnosti vseh izletov, mnogo jih je že pomrlo in se jih na izletih prijazne spominjamo. Po sili razmer nekateri pre nehajo, pa prihajajo namesto njih novi. Udeležba je navadno tolikšna, da so vsi sedeži v avtobusu, ki ga od vsega začet ka najemamo pri Transturistu oz. Alpe- touru, polno zasedeni. Ostanek vp^čil iz ročamo društveni blagajni. Le enkrat se je zgodilo zaradi nepredvidenega podalj šanja vožnje in nepolne zasedbe, da je Muzejsko društvo z majhnim prispevkom krilo primanjkljaj. Do leta 1970 je izlete organiziral Lovro Planina, vodil pa pod pisani, od tedaj pa oboje opravlja pod pisani. Frane? Planina 326