15. IV. 1966 CESTITAM0ČESTITAM0ČESTITAM0Č3ESTITAMGČESTITAM0ČESTITM0 27*|V*OF . PRAZNIK DETLA Voli^e ias&ila * 1 I V I, KVARTALU l j Po sprejetem planu za leto 1966 je bila predvidena izdelava 176.500 parov -smuči-,. I ali mesečno povprečno 14.675 parov. I I V prvem kvartalu pa je bilo izdelano v primerjavi z letom 1964 in 1965; 1964 1965 1966 Skupno Jet i Obl. >11 ad. Met. Plast. Skup. Jet Obl. i ■ Mlad. Met. Plast. Skup. jgn. 6254 5038 2138 3585 1002 93 11857 7632 869 651 957 62 10171 febr. 8431 6887 2610 316 1005 31 10849 4364 4926 397 9'JD 64 r I 10710} \ marec 9609 7015 4962 1525 1006 37 14545 5765 . 3763 70 sr. 57 1C629 i skupno 24294 1 * 8940 9710 5426 3013 1 161 i 37251 17843 9558 iia.8 2808 j i US ; i 31510 — I' i V glavnem predstavljajo količinski izpad mladinske syuči, to pa zaradi širine | acryla, kakor tudi zaradi naročil, ki niso bila nujna (glej tabela). Problematika; Stiskalnice, ki so šele zdaj začele delati s polno zmogljivostjo. Pomanjkanje uvoznega materiala, zaradi česar je utrpela največjo škodo delavnica metalnih smuči. ^Obratu plastike je proizvodnja stekla šole sedaj, namesto že v začetku leta. • Y Tudi delavnici telovadnega orodja do marca ni bilo večjih serijskih i naročil, kar je nedvomno negativno vplivajo na delovni učinek. Za- dnji čas se je položaj bistveno izboljšal (lestve). . • I Hezime: Čeprav prvi kvartal vrednostno ni bil šibkejši od lanskoletnega, vseeno I niso bile izkoriščene vse možne kapacitete, niti he izpolnjene predvidene naloge-; Kljub temu pa imamo že vse možnosti, da nadoknadimo zamujeno. Tu pridejo v poš-I tev predvsem pogodbene obveznosti do kupcev, katerim je treba začeti dobavljati i že v mesecu juniju. V kolikor ne bo prišlo do kakih večjih zaprek, se bodo naši j operativni plani izvajali v nakazani smeri. Priznajmo, da v preteklem otdobju proizvodnji nismo dali vseh možnosti, da bi lahko bo-1 j e izvrševala svojo obvoznosti, saj so bile naše sile zaposlene še tudi drugod, kot n.pr. pri '.'coiganiza^ .ji po-djetja itd. Obstoji pa tudi mnogo objektivnih vzrokov, kot ;> oziroma 15 milj, planskih obveznosti. Danes, po treh mesecih, pa je situacija za ta dva obrata mnogo ugodnejša. Skladišče se prazni, potrebe naraščajo, trg je odmrznil. Primorani smo rebalansirati plan teh dveh obratov na 100 /o - ne kapaci-< ete, ker so fiksna naročila, predvsem za lestve, izredno ugodna, čeprav II. kvartal še ni definitivno naročen. . prav tako smo bili primorani rebalansirati letni plan obrata plastike, ki je v prvotni obliki zajemal le 150 čolnov, danes pa 410. Za ta obrat se odpirajo izredno dobre možnosti in veliko zanimanje kupcev iz Skandinavije, tako bo lahko ob do-^em gospodarjenju doprinesel velik delež k poslovnemu uspehu podjetja. ^zjema je sedlarski obrat. Glede na pomanjkanje dola se jo premestilo polovico de— avcev v druge obrate. Kaže, da bo to stanje delavcev ostalo glede na dopolnilna ela telovadnega orodja in dur-al palic, ni pa bistvenih izgledov za pasove, im— no Sr' jo pri sto /ilo ’i tapicirnnju in izdelavi aog. Končno se je začelo tapicirati in izdelovati žoge. faradi vsega naštetegajrebalans plana proizvodnje kaže sledeče s (v miljonih starih din) I Mesečni plan Letni plan Doseženo' v I. kvartalu OBRAT stari novi stari novi I. II. III. SiviUČ ARIJA SLO KO SO ...... PLASTIKA 180,5 11,2 14,7 3.3 4.4 180,5 18,6 23,6 3,3 9 2.166 134 176 40 53 2.166 224 284 40 108 133,9 15,3 23,2 \ 2,1 (3,7) 152 13,8 18,6 '4,1 4 137,5 15 26,3 3.3 6.3 podjetje 214,1 235 1 2.569 2.822 174,5 192,5 138 ,,4 lz gornjega pregleda sledi} da količinskemu zaostanku smuči sledi logično tudi manjša vrednost proizvodnje smuči, 2* da je telovadno orodje lesnega obrata zaenkrat še pod povpročkom robalansirane-ga plana, kar pa se izboljšuje, ^• da kovinski obrat presega povpreček rebalansiranega plana, 4* da ga sedlarski obrat dosega in da je oddelek plastike še močno pod povprečkom rebalonsiranoga plana, ker je še-' le sedaj začel, z •; razčirjon* proizvodnjo* 3 lja pa pripomniti, da je rebalansironi plan proizvodnjo ir^orno vodilo in mori—] lo naših sposobnosti in, čeprav je dokaj napet, je tudi urerničljiv. Porok za to ‘ nam je izkustvo preteklih let, saj do sedoj s predvidevanji ni^mo pretiravali. Nasjirotno, to nas je vedno vodilo k uresničevanju našega >)rogi'fu:iin k dobremu poslovnemu rezultatu. 1 • v v ' ' Po poročilu naših predstavnikov s sejmov jo močnonarafila >otreba po navadnih smučeh (Jet z acrylom) in po metalnih smučeb. Tako bo nujno treba delno proorion-•tirati našo operativne plane v tej smeri. Naročila za izvoz imamo do meseca septembra brez količin, ki so trenutno v sklepanju za zahod, posebej pa še brez količin, ki se predvidevajo za Švedsko, Pinsko iu Nemčijo. ihhhuiiiihihhi iminniiiiiht- VZAJEMNA domo6 Kljub nekajkratnim objavam v Naši smučini o poslovanju vzajemne j^omoči v našem podjetju ni odziva za vpis toliko časa, dokler oseba že nujno ne potrebuje posojila. To je proti pravilom, ker :;iora imeti član nekaj mesecev vlogo, da laliko prejme posojilo. Članov vzajemne pomoči je trenutno le 65. Nekateri vlagajo večje vsote in to Ndin lu.-, da ai bodo prihranili za letni dopust, pri mesečni plači sc to dosti ne pozna, pač pa ob enkratnem dvigii Ndin 120.-, kar je dober aclež . k dopustu. I 1 i ° tem, da so nizke vloge in malo članov, ne moremo pomagati v takem števi— ; lu kot bi v slqčaju, če bi bilo več ! članov kolektiva včlanjenih v Vzajemni i pomoči. i i Zato se vključite čimprej v to humano organizacijo, saj lahko, brez obresti i prejmete posojilo, če je nujen slučaj, tudi do Ndin 500.-. Prijavite se lahko pri mezdnih obraču-novalkah. Najmanjša vloga je Ndin 1.- z II V . .. L A Prisrčno se zalivaljujem Sindikatu in njegovim predstavnikom, ki so me na Dan ženr obiskali na domu in mi izročili lopo Larilo. Kot bolix.; o-. ~>oivi so te pozornosti še tembolj razveselila. Zupan Ivanka Ob prerani smrti našo mame IVANKE LOMBAR ^ ' izrekamo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli nrvčin poma: ali in sočustvovali z nami. Zahvala vscin, ki so darovali cvetje in izrokli sožalje in tistim, ki so .jo tak, številno spremili na njeni zadnji >ti. Posebna zahvala vel j . tov. Sitarju za ganljive besede in cvceni iz Žirovnice . Nadalje posebna ’.;).hvaia celotnemu kolektivu za conariic pomoč. Lalujoča sin Darjan i:i hčerka •Tuna ter ostalo sorodstvo 4 i I Janc Janez I delo občinske skupščine zadnje mandatne DOBE. Najprej nekaj o sestavi občinske skupščine Radovljica; komisija za upravljanje poslov pri sklepanju zakonskih zvez v Radovljici, Bohinski Bistrici in na Bledu, Skupščina občine Radovljica je imela v zadnji mandatni dobi, to je od oktobra 1965 do dane14 sej obeh zborov. Na kratko bom navedel nekaj splošnih, važnih obravnavanj, oziroma sklepov zadnjih se j s Občiaeka, skupščina ima skupaj 70 članov in se deli na dva zfc&ra in sicer: občinski zbor in zbor delovne skupnosti* Zasedanja se vršijo skupaj, le v določenih primerih zbora zasedata ločeno, seveda pa. vprašanj ah, ki se nanašajo na posamezni zbor .V sklopu občinske Skupščine deluje stalno še 8 svetov in ® Obravnavalo in sprejemalo se je zak-6 komisii ljučni račun občine Radovljica za leto 1965» © Obravnavanje in sklepanje o resoluciji o usmeritvi razvoja gospodarstva, in družbenih služb v občini v letu 1966. © Obravnavanje in sklepanje odloka o proračunu . za leto 1966 Sveti so: Svet za občo upravo in notranje zadeve sVet za družbeni načrt in finance svet za gospodarstvo svet za urbanizem, gradbene in komunal- ne zadeve svet za kulturo, prosveto in telesno kulturo svet za socialno varstvo svet za šolstvo svet za zdravstvo ( Komisije so sledeče: Komisija za volitve in imenovanja komisija za družbeni nadzor komisija za prošnje in pritožbe komisija za razpis mest direktorjev delovnih organizacij mandatno — imunitetno komisijo za obč. zbor in zbor delovne skupnosti © Sprejet je bil sklep, da predsedstvo imenuje posebno komisijo, katere dolžnost bo ugotoviti obseg dejanske ško-dej © MostGva v Podnartu in na Lancovem je treba glede na velik gospodarski promet takoj obnoviti, in sicer ima piio-riteto most v Podnartu zaradi dobav materiala za industrijska, podjetja. © Sprejet je bil sklep o spremembi in dopolnitvi, sklepa o določitvi vplivnih območij in o rokih aa izdelavo urbanistične dokumentacije na območju občine Radovljica. © Sprejet je bil odlok o najvišji stanarini za stanovanja,, ki jih upravljajo organizacijo za gospodarnienje s stanovanj skimi hišami s tem, da je naj- višja stanarina za 1 mosočno od vrednosti stanovanj 3,5 tfo. Sprejeto je bilo priporočilo skupščine občine delovnim organizacijam za združevanje sredstev, namenjenih za finansiranje šol II. stojjnje in za gradnjo novih šol v občini. 1 - ' .j ♦ V naslednji številki bomo podrobneje ob-: ravnavali nekatere posamezno zgornje . sklepe. Pi'imer: sklad za finansiranje l šolstva, sklad za sofinansiranje izgrar-: dnje podrti h mostov v občini Radovljica i in druge, Id. so trenutno najaktualnoj— ; ši tudi v odnosu na naše podjetje. rS R ; Bojan Zajc marca Vzrok: nevaren način dela. Izgubljen 1 deloven dan. 2. ŠVAB (Valentin) Valentin, kolar KV, zaposlen v oddelku telovadnega orodja kot mojster, je dne 17. marca 1966 obdeloval na pomični krožni žagi model za izdelavo vesel. Pri tem delu mu je obdelovani komad potegni- lo nazaj in vrflo nazaj v levo roko. Vzrok: nevaren način dela. Izgubljena dva delovna dneva. 3* TAVČAR (Alojz) Janez, KV mizar, zar- jjoslen na delovnem mestu ročna mizarska dela v.oddelku alu smuči, je fine 19. marca 1966 rezkal smuči ob z strani. Pri tem delu je dlanjo des- I I MIHELIČ (Anton) Anton, NK delavec, j ,zaposlen v skladišču surovin, je, i dne 14. marca 1966 čistil peč, v ko-' teri je bila še žerjavica. Ob dosto- ] pu zraka so se plini vneli in poško- | do vali imenovanega pu obrazu. i. nc roke potegnil preblizu lesenega stojala in si vanjo zasadil iver. Vzrok: Nevaren način dela. Izgubijenih 3 delovnih dni. 4, TR1PLAT (Mirko) Pavel. KV mizar, zaposlen na delovnem mestu strojna mizarska delaj je dne 26. marca 1966 čistil lestev. Pri tem delu se mu je zasadila iver v dlan leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. Izgubljeni 4 delovni dnevi. 5. SAJBIC (Franc) 'Prane, KV mizar, zaposlen v podjetju kot komercialni inštruktor, se je dne 28. marca 1966 j v avtomobilu vračal domov iz dela. i Na križišču ceste l/l Jesenice - i Ljubljana pri Zabreznici je prišlo do trčenja med tovornjakom in avto- ; mobilom "EIAT 600", v katerem se je | peljal poškodovanec! Vzrok: ugotavlja TNZ Kranj. Imenovani je še v bolniškem stanju, j V prvih treh mesecih letošnjega leta se je v podjetju poškodovalo 14 delav- I cev, od tega dir*, na poti domov, eden pa na službenem potovanju. Vse poškodbe so bile težjega značaja, razen dveh : in sicer poškodbe na poravnal- ; niku, ki je zahtevala delno invalidnosti delavca, in padec iz lestve, ko bc delavec zaradi zloma petnice pri poškodbi ostal verjetno dalj česa v bolniš- 6 kem staležu P lili '* ti K S Z Majdo, Jamšek 1. O parov Mladinske smuči ............................ 4.328 Lesene Jet smuči ........................ 39.926 Lesene z oblogami ........................ 19.672 Metalne smuči ,. .v.................... 12.831 Plastične smuči .............................. 140 Smučarske palice .......................... 4.954 Hokej palice ............................. 1,088 Plastični čolni ............................. 85 US$ 11.537,-241.099,-234,358,-417.109,-6.Y 20, -12.681,-967,-10.707,- .935.178,- O II. Zagotovljena naročila za zahodne države (pogodba se ni sklenjena) O 100.000,- III| V pregovorih naročila zacelotno švedsko in finsko tržišče; v Nemčiji za 15.000 parov kompletnih smuči z okovo. O 7 | S f ooo pr oclano z 0 t o l d 000 DELaTI BOMO MORALI DRUGAČE! SE TRAVI, ODPRAVITI BOMO MORALI VSE DROBNE NAPASE, KI NASTAJAJO V NAŠI PROIZVODNJI IN NA KATERE N..S KUPCI V TEM SESTAVKU OPOZARJAJO. PRAV TE MALENKOSTI, ZA KATERE ODGOVARJAMO PliAV VSI, OD VODSTVENEGA KADRA DO DELAVCA PRI STROJU, KER JIH TUDI VSI POVZROČAMO, NAM V NASPROTNEM PRIMERU LAHKO ODBIJEJO KUPCE. KAJ PA POMENI IZGUBITI STAREGA POSLOVNEGA PARTNERJA S PODROČJA KONVERTIBILNE VALUTE, PA VSI PRAV DOBRO VEMO. ZATO SI TEGA NE SMEMO DOVOLITI. RES, DA SO NAŠE SMUČI NA INOZEMSKEM TRGU KONKURENČNE, TODA Ta JE IZ DNEVA V DAN OSTREJŠA. NAPAKE, KI SO 0-PISANE V NADALJEVANJU, SE DAJO IN SE MORAJO ODPRAVITI. TE SMO ODKRITO NANIZALI Z EDINIM NAMENOM, DA SE JIH BOMO Z VSO'RESNOSTJO LOTILI * DA SE BO VSAK IZMED .NAS VPRAŠAL: KOLIKO PA JAZ OSEBNO LAHKO PRIPOMOREM K IZBOLJŠANJU STANJA• ČIM VEČ TEH NEVŠEČNOSTI BOMO ODPRAVILI, TEM VEČ IZ-GLEDOV BOMO IMELI ZA DOBRO PRODAJO, DOBER DOHODEK IN DOBER OSEBNI DOHODEK. O I N T E R s P O R T , Z tf R I C H y Švica je vrednostno zopet na prvem mestu med našimi kupci v inozemstvu in je s temi naročili dosežen lanskoletni izvoz. Med fiksnimi naročili se ni naročila za smučarske in hoKe.j palice. Tekom leta pričakujemo še manjša dodatna naročila, saj je pri tem kupcu to že običaj. Imamo vse izglede, da lanskoletni izvoz v t v Švico prekoračimo. 8 Cone? Vsled velike konkurence, ki vlada na švicarskem trgu, smo morali nekoliko korigirati naše cene, da bi dosegli zadovoljive količine. 1. smuči JET; cene so nespremenjene, le.za EGE Spurt smo znižali ceno pri Senior smučeh za 1,- Sfr • * 2. SKL i .ASTER s znižali cene za Inter-' šport za 2 % in EGE Šport za 3 3. ATIEACHEs znižali ceno za 0,90 Sfr* ( 4. OLYMPICs znižali ceno za 2,10 Sfr* 5. Metalne smučis v preteklem letu smo imeli enotno ceno za smuči z vložki in smuči brez vložkov 148," Sfr. Letos smo cene razdvojili, ii1 sicer smuči brez vložkov Sfr 138,' z vložki pa Sfr 155,-. 6. Cene za vse ostale artikle so ne-izpremenjene. I O UGOTOVI. T VE ŠVICARSKEGA MJFC., - I 1. Montaža jeklenih robnikov na vseh lesenih smučeh je nezadovoljiva. Robniki so neenakomerno montirani preko roba- smuči.' 2. Smuči Ski Master pokajo v krivinah., smuči Attache in 01ympic pa sc v krivinah odpirajo. Teh rekalamacij je proti'koncu sezone vedno več. 3. Zunanji vidi)®-: cenejših lesenih smu či je boljši od dražjih. / ] 4. Ima primere zvijanja‘ročajev pri ho kej palicah, posebno pri tistih, ki so dalj časa skladiščene. Pre&posta vlja, da je bil les premalo suh. I 1 5. Pri količini, okrog 30 porov smučarskih palic ll/7 Junior so zglobi preveč povrtani in se pri montiranju krpljic pomaknejo navzgor prav do ročaja palice. Na pa^icali je videti, da je bilo to že pri nas znano, toda pod zglobi je bilo napravljenih nekaj raz v palico in so bi- li zglobi nato montirani. Jasno, taki zglobi držijo le v trgovini, pri uporabi pa ne. Tu gre za površnost pri izdelavi. Kupec te palice reklamira. Pripombe na za leto 1966: VZORCE 5. Ščitniki za peto so premalo priviti in ropotajo, pri udarcu ob tla colo odpadajo. Kupec vprašuje, čemu so namenj eni. Problem I metalnih smuči: Montaža jeklenih robnikov ni nič -boljša kot v letu 1965, pač pa čelo slabša. Pri Jet in pri Ski. Master smučeh robniki kažejo izbokline med vijaki. Žlebiči pri vseh smučeh so nezadovoljivi - ne smejo Ibiti stopničasti. Problematičen je žleb tudi pri Jot smučeh, ki poleg stopničavosti ni dobro prekrit z lakom (vidne so pore lesa), barva laka v žlebu se ne ujema z barvo ostale drsne jjloskve. Zgornje ploskve so bile premehke (premalo osušene). Na njih se sledijo madeži in odrgnine, pa tudi prahu ne manjka. “I Zakaj pri ščitnikih za konico ne mon tiramo več jeklenih robnikov pod ščitnik v konici, o(iffl»kttjQPc j. C®« vi Mr. Grl spoj z iossm je Viden je grd spoj z lesom Po naših kalkulacijah izkazujejo metalne smuči brez vložkov v konici in peti večjo proizvodno ceno od smuči z vložki Vsled tega smo hoteli povečati količine metalnih smuči z vložki in i>rodati manjše količine brez vložkov. Za tržišče pa -je vrednost teh smuči ravno obratna. Za smuči z vložki se dosegajo boljše cene in veljajo kot dražje od smuči brez vložkov.; Vsled ostre konkurence na trgu kupec zatrjuje, da je nujno imeti dva modela metalnih smuči, dražjega in cenejšega (enostavnejšega v izdelavi). Ta cenejši model zelo nujno potrebuje in se z enim samim modelom ne more zadovoljiti. Vsled tega iga IzcLL,. da bomo smuči brez vložkov morali proizvajati še v vnaprej, za katere- pa dosegamo nižje prodajne cone. » Konkurenca pri tem modelu je najhujša. Zelo nizke cene za metalne smuči nudijo v Švici: Autheir, Attcnhofer in Afomic. Tudi Fischer je s cenejšimi modeli zelo blizu, da ne omenjamo Japoncev in Poljakov, ki prodirajo na to tržišče. Poljske I metalne smuči z neprekinjenimi jeklenimi i robniki in z vložki v konici in peti nudijo po ceni Sfr 120,-. ^a leto 1967 se ; zahteva brezpogojno vulkanizirane robnike . 9 D 1 LASTICNE smuči L letošnjimi smučmi je kupec zelo ne-z: id a oljen. Konkurenca nas je prehitela. Smo zelo dragi in nekvalitetni. Zgornja ploskev -se odleplja ali pa poka v krivini. Smuči se zelo rade raz-lepijo. Jekleni robniki v krivini na spoju odstopajo. Za prihodnjo sezono jih ne bo naročil, v kolikor ne izboljšamo modela. Navdušen je nad Getalit smučmi. I SERVIS j Z delom tov. Šiška in Resmana je kupec ' zelo zadovoljen. Prosi, naj bi v bodo-I če prakticirali tako, da vsako sezono i' pride en star i/.n-c in an nov dela-| vec, tako da bo stari delavec uvajal | Ivovega, ker ima težave, če sta oba de-i lavea novinca, .^ba delavca bosta morala ostati verjetno v Švici prav'do meseca maja, ker irečje reklamacije pri lesenih smučeh pritekajo šele sedaj. lil G. Colombo in vsi ostali predstavniki firme Colmar so bili zelo razočarani i nad našimi vzorci za leto 1966. Vzorci : dajejo zelo slab' videz že na zgornji , I ploskvi, ker so sledovi prahu zelo moč- I ; ni, zgornja ploskev ~a še ni bila ob par| i. kiranju dovolj suha. Poznajo se odtisi | plastičnih vreŽk in grde lise. Smuči smo) 1 polirali na raz lične "načine, todaj. nnogfc j jih nismo izboljšali •Na vzorcih so bile ! • tudi take napake, ki- jih kontrola pre- j 1 zrla. Bili so pod kritiko in v sramoto ! ! Elanu, še daleč ' od tega, da bi pred- j I stavljali dober pripomoček za uspešno' i prodajo. Primer; pri 1 paru je bil rob- | ! nik v krivini na spoju tako poškodovan, J l da se to v serijski proizvodnji ne zgo- j : do. iflOtMAR OSTAIE I-RIPOKBE NA LETOŠNJE SMUČI: ‘ Zgornja ploskev slaba (prah, madeži). Robničenje slabo. Robniki neenakomerno preko robov smuči, površina robnikov je valovita. Žlebiči stopničasti (kupec je na to o-pozarjal že v letu 1965 in mu je bilo obljubljeno, da bomo že takrat odpravili to pomanjkljivost). Žlebič pri Jet smučeh preslabo prekrit z lakom, barva laka odstopa od barve drsne ploskve. I S smučmi Rolly GO kupec ni imel pričakovanega uspeha, trdi, da so predrage in je za letos podal le manjša naročila. ‘Ščitniki konic net prekrivaj o začetkov 1 jeklenih robnikov v krivini. V pretek-i lih letih smo to delali, zdaj pa naenkrat ne več. Utori v les v krivini so i zelo grdo izdelani in bi jih morali ; prekrivati. 10 so ,«:lat>o SžiLu-ilri T.n pft+o ,yrjr i trjpji ij ,j n, *pnio -t££&£tb i hitro odpadejo. Zaključki na peti smuči so površni (pri lesenih smučeh). Posamezni komadi smuči v paru so neenakomerne trdote. To- sc glavni prigovori italijnskega kupca na letošnje vzorce. Lejhko rečem, da! smo odnesli marsikatero pikro na ta račun. Kupec zahteva, da se tc/iapake odp— ; ravijo še pred proizvodnjo njegovih snu-I či. Doma bo poostril prevzem letošnjih pošiljk in bo nekvalitetne smuči brez pregovarjanja zavračal. 1 I Tudi vzorci palic so bili slabi, oclrg- ; j njeni, slaba montaža značk na. ročajih. pionir- velike škodo za to smuči pomeni zelo slabo lakiranje, na katerega smo vas že preje opozorili. Drugi proizvodi istega razreda so mnogo boljši, kar se tiče lepega in dobrega lakiranja. Pri majhnem številu smuči so se pokazale tudi napako v lepljenju. jet Ta izvedba je kratkomalo predraga. Neenakomerna trdota in slabo montiranje robnikov je povzročilo pritožbe. 1 ^'»Vse to so me opozarjali vsi kupčevi a^- genti, ki so bili zbrani na sejmu MIAS, j % kakor tudi klienti. G. Colombo je zah— \ ski master teval, da sodelujem pri razgovorih s i klienti, da bom slisal njihove priporo- I be. Največ kritike je bilo na robničen-| je in žlebiče. Eden največjih kupcev iz Rima, ki mu je bil do sedaj zvest je zapustil paviljon brez naročila, razoča^-ran nad smučmi. Trdil mi je, da so na ; Jet in Ski Master smučeh navadni želez-i , ni robniki in da mu Donny nudi podobne smuči s Polyethylem oblogo in boljšimi | robniki. Nad žlebiči pri smučeh Jet pa : se je samo pomilovalno nasmehnil. To je: samo en primer, doživel pa sem več ta^- < kih tiskih nekaj ur, ki sem jih prebil J na sejmu. ■i ’ • I 1 Firma Colmar je na sejmu naš paviljon | zelo lepo aranžirala in je poskrbela za izdatno reklamo v Nevo Šport. Lahko tr—j dim, da se kupec zelo trudi za uspešen j plasman naših izdelkov, toda naša pod— 1 pora v kvaliteti pa ni zadovoljiva. Ta model bi moral biti brezpogojno izdelan s specialnimi robniki, namesto' na utor in pero. Trdota je neenakomer- na. attache Pri teh smučeh je montaža robnikov ze- lo slaba. Deloma tu sploh ni bilo specialnih robnikov, čeprav so bili v por-nudbi predpisani specialni nebrušeni jekleni robniki. Nadaljna pomankljivost je neenakn trdota pri posameznih -arih in pretrda .izvedba pri kratkih dolžinah. Tu smo ugotovili tudi neenake številke smuči, manjkala je številka druga smučite pri enem paru. olympic Deloma je opaziti zelo slabo lakiranje, Tudi pri tem modelu jo. neenaka trdota. Pri nekaj parih je odstopila obloga. Sicer pa je cena previsoka. snow star Zgornji robniki odpadejo v najkrajšem Sasu, čemur je vzrok zelo slabo lepinje. Zgornja površina je izredno ob- 11 čirtljiva in s<» na. njo j kmalu poznajo-ri- o:.j tako da sc zdi smučka, že jx> krat ci uporabi zelo rabljena. Za v bodočo so nujno potrebni boljši ščitniki peta. Zc-Ic važno je, da posvetite več pozornosti montaži robnikov. L- I servis Q,n_ UGOTOVITVE SERVISNE EKIPE "ELAN" NA DRŽAVNEM PRVENSTVU NA JAHORINI i Od 24. do 27. februarja 1966 je bilo na : Jahorini državno prvenstvo v alpskih -disciplinah za člane in članice. Kot o-: pazovalec se ga je udeležila tudi i^aša servisna ekipa. Seveda nismo bili samo gledalci, temveč smo tudi popravl jali, razne napake in okvare na smučeh ali pa > pomagali tekmovalcem pri pripravljanju smuč.i za tekmovanje. Pri tem del\x smo imeli priložnost slišati mnenje mnogih tekmovalcev in iz— i kušenih smučarjev o kvaliteti — dobrili j in slabih lastnostih smuči, tako naših kot tujih. Kor so za nas vsekakor važna : vprašanja o kvaliteti naših smuči, bomo ' pci*kušali prikazati tisto, kars3e naj— | pogosteje pojavljalo. Kot prvo bi se zadrževali pri tekmovalnih smučeh - kaj smo slišali in kaj menijo o njih tekmovalci. S-SK- a) Opazili smo, da jo pri tekmovalcih pravo pomanjkanje smuk smuči, tako, da si jih celo za samo tekmovanje (državno prvenstvo) isposojajo med seboj. Kaj je temu vzrok ne vemo, vsekakor pa je na trgu dovolj smuči tega tipa. Edini nedostatek pri tem je, da ni smuk smuči za članice. No/- ša najmanjša mera teh._smuči je 25 cm, .j . skoraj vse članice pa bi potrebovalo dolžine 210 cm, ne:;atere colo 205 cm. I , b) 0 teh smučeh so vsi tekmovalci izražajo zelo pohvalno, le včasih smo 1 dišali pripombo, da so alu folije | premehke in se pr4rade ter i vi jo. :S-VS! - L---- Po splošnem mnenj a c o -to naše i/aj boljše smuči. Nekateri tekmovalci so' večkrat izrazili željo po veleslalom s:nu-čah — lc-senega tipa s Lyckoryjem. S-SL- ; Naše najboljše lesene — tekmovalne sinu" j či — so tekmovalci "s kritiko kar ra7.br^ i gali. I j n.) Piv« napoka jo to, da vse siunoi te-1! ga tipa izgubi-jn. jo mosl iv L.*>— j kaj dneh smučarja, kar smo se lah— . ko tudi snmi prepričali. 12 b) Kot drugo so nas tekmovalci opozorili, da so naše slalom smuči približno za % cm preozke. Primerjali smo jih s podobnim tipom Kastle in Fischer. Prav tako so ožje od nasii1 starih smuči Super Slabimi Po mnenju večine, s katerimi smo so p°' govarjali o naših standardnih smučeh, so vsi aolo pohvalili nase motalne in plastično smuči* zelo pa so skritizi-rali lesene smuči, Kvaliteta je, kakor pravijo, mnogo slabša od kvalitete prejšnjih lot, ter bi nekateri rajo kupili stari model "Triglav" kot sedanji "01ympic". Ostale napake se pojavljajo tudi na zunanjem rju in so že opisane. Nazadnje smo slišali nekaj pripomb tudi glecuj popravljanja smuči. Sami pa smo videli 1 par pri nas popravi j e— nih smuči: stara barva je bila zelena (modra pozelenela) pri popravljanju pa ■so vrh smučke, ki so ji dali novo konico prebarvali modro. Vendar bi lastnik smuči to še prezrl, toda pokazal nnm je da je popravljena smučka za 1 - 2 mm debelejša od cele. 'nogo smo slišali kritik in pohval o naših smučeh, mnogo mnenj in predlogov, mnogo izjav pa smo - lahko tudi somi preverili. V našem poročilu pa smo obravnavali le tista vprašanja, katera so se najpogosteje pojavljala. osebni dohodki LRS o V Vsekakor to znižanje osebnih dohodkov kaže na posledice gospodarske reforme, Iti ne dopuščajo našim podjetjem, čeravno imajo visoko produktivnost dela, da preko noči, odnosno v najkrajšem času, odpravljajo z veliko produktir** nostjo dela, zaostritev v gospodarstvu (dev. cen surovin). 15 milijard GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V SLOVENIJI Po podatkih Zavoda SRS za statistiko, ! so se osebni dohodki za mesec januar, izplačani v februarju, v primerjavi z lanskim letom, decembra znižali za 15 %. Mediem, ko so znašali povprečni osebni dohodki za december lanskega leta (izplačani v januarju) 827 Ndin, so v januarju padli na 703 Ndin. Povprečje v gospodarstvu znaša 678 Ndin (znižanje za 14 %) v negospodarskih dejavnostih pa je bilo sicer znižanje večje (minus 19 %), vendar je povprečje še vedno nad plačami v gospodarstvu, to je 843 Ndin. foed posameznimi gospodarskimi dejavnostmi ima najvišje osebne dohodke trgovina - 744 Ndin (znižanje za 16 %). Najnižji so bili povprečni osebni dohodki v lesni industriji 571 Ndin (zni— \ žanje za 13 %) in elektroindustriji 526 Ndin (znižanje za 23 $). Povprečje našega kolektiva za mesec ja^-nuar pa je 602 Ndin. 0 proizvodnji smuči v sezoni 1965/66 avstrijskih producentov: Predvidevajo, da je bila za sezono 1965/66 podaja okoli 300 milj. šilin— | gov, kar je nekako 15 milijard Sdin. | I Firma Kastle, ki je bila lani radi ne- ! ugodnega poslovanja skoro pred kookur-j zom in nato reorganizirana v komondit- ! no družbrtp, je proizvedla okoli I 55.000 parov smuči, od tega okoli 60 lesenih. Kolekcije za naprej bodo zma- ; njšali.Cca 70 % proizvodnje je šlo v izvoz. ! ! Kneissl Kufstein, največji proizvaja- : lec plastičnih smuči na svetu, je sku-i pno z lesenimi smučmi izdelal okoli 100.000 parov. Arnsteiner - Blizzard smuči, pa smo že v enem od prejšnjih člankov povedali, da ni dosegel 100.000 parov, temveč le okoli 80.000 parov, od teh pa'je od 50 do 50 % plastičnih, 35 % do 40 yo lesenih in okoli 15 % metalnih. r> euaopa-sport ✓'■N 13 V A N K A NAS JE ZAPUSTIL^ PREMLADA Dolgotrajna in zavratna bolezen jo je Ijrerano položila v mrzli grob. Trdoživa narava in železna volja do življenja se je dolgo upirala najhujšemu. Razumljiyo, v skrbeh za svoje otroke, predvsem dva nepreskrbljena, ji jo vlivalo moč. Toda, narava je bila močnejša. Sin pri vojakih in mladoletna hčerka sta ostala doma sama, brez prave živijenske opore. Več kot 13 let je marljivo delala v na^-šem podjetja. Zadnja leta kot skladiščnik orodja v kovinskem obratu« Bila je vestna in delovna, ter vzorna tovarišica, zato'je bila na splošno priljubije—. na. Pa tudi v privatnem življenju so jo imeli ljudje radi in so v času njene bolezni sočustvovali z njo. * P V svojem 46 letu starosti, kljub bolezni ni kazala niti'starosti niti trpljenja in celo na mrtvaškem odru je mirno in sx>pkojno počivala, saj je zanjo osebno to x)omenilo konec trpljenja, na kar je bila vsestransko pripravljena. /' Kolektiv Elana, predvsem pa kovinarj',' so jo polnoštevilno spremili na njeni zadnji poti. Samoiniciativna akcija med kolektivom za finančno pomoč otrokoma, je bila lepa gesta in zelo dobrodošla. Ivanke ni več med nami, ^se kar lahko rečemo o njej, o njenem delu in življenju, je bilo pozitivno. Takega človeka ii še posebej sodelavca, kolektiv težko pozabi in pogreša. Naj ji bo domača zemlja lahka! " ■ - Kolektiv! POVABILO ir ITALIJE : Joižo ing. Osterman Preko mednarodnega smučackega kluba jugoslovanskih novinarjev v Ljubljami smo dobili (na žalost malo prepozno) povabi- lo smučarskega kluba TOPOLINO (t.j. smučarski klub v Italiji, ki v glavnem vozi naše smuči Rolly.Go- ). I - Povabilo je bilo sledeče: "Sporočamo Vam, da je predsednik Smupar— skega kluba Topolino, dr. Rolly Marschi i povabil na "Trofejo Topolino", ki bo od j 4. do 6. marca t.l. v Trentu na Monte Bondone" tudi 6—člansko ekipo otrok iz Jugoslavije. Naša ekipa se bo z dvoma 1 spremljevalcema tega tekmovanja tudi u-deležila. Glede na Vaše poslovne stike s klubom Topolino, vam v prilogi pošil— : jamo seznam celotnega tekmovanja, kjer bi bilo verjetno zelo primemo, če b;L se na tem tekmovanju pojavil tudi vaš predstavnik, posebno še, ker so smuč}., ki jih uporabljajo otroci, člani kluba Topolino, Vaš izdelek." Tega tekmovanje se zaradi prepoznega ob vestila nismo udeležili. Iz samega dopi sapa vidimo, da je le prišlo tudi na svetovnem trgu do večjih kontaktov z n^ 5’0 tovarno in z ozirom na moč- no konkurenco se bomo v prihodnje mora- li nekaterih teh tekmovanj tudi udeleži ti. Znano nam je, predvsem izdelovalcem v | smučariji, da izdelujemo posebne vrste | smuči, ki se imenujejo Rolly Ge , in | jih plasiramo v Italiji. Smuči so nam$—| njene predvsem otrokom, ki so člani smučarskega kluba "Topolino" in kateire j vodi dr. Rolly Marschi. Da so te smuči | . 20 io VOiili. - -j- . JJ. a-'. Zelo po- I pulame v Italiji, smo se prepričali pred kratkim, ko so nam poslali poseb- \ no prilogo mesečnega lista Top<»lino, ki ga izdajajo za to društvo in v ka— | terem prikazujejo tudi naše Rolly Gc j smuči za nagradno tekmovanje. Smuči prodajamo. kakor je poznano.preko firme j Colmar it* Monze, katera jih izredno i propagira in jo stalno v povezeni z dr. Rolly Marschijem. j Tako nam je poslala tudi Vi-cLlua tole— j gramo^katirih aH&bina se glasi: j "Smuči Rolly Goo so dobile na prvem kupu za pokal "Veverice" v Mattarone tri prva in eno drugo mesto. Stop -prisrčen pozdrav Roily Marschi. O smučet : Ali drugi telegram: "Na velikem tekmovanju v Corrierino Terminillo je Rolly Go..» dosegel ^no prvo in tri druga mesta. Stop - pri- i srčon pozdrav Rolly Goo. Torej, dobro sodelovanje mod našo tovarno in i Colmar in pa direktni m potrošnikom, klubom Topolino. 15 itMivi SEDAJ PA SE ŠE POVRNIMO NA TOPOLINO: ■I T . Revija Topolino je za propagando naših smuči mod otroci razpisala tudi nagradni natečaj (Quiz) pod gornji® znakom. : Pričenja n.pr. takole j "Kako se propagira smučka Rolly Goo?" iNaslov: "Če veš, odgovori! Križem, kro^-I žem med quizu!" I i 1 Nato sledi.sledeči tekst: ! "Hitro otroci. Pozor! pokazali vam bomo . najbolj senzacionalno pA po snegu: Če ! veš,odgovori!" I I Zares tekmujemo s temu smučmi s puščico 1 - podjetja Colmar iz Monze. Vsi bralci | lahko sodelujejo pri tej naši šali iu j zato: Med vsemi.tistimi^: ki bodo odgovo— ! rili tudi samo na eno od treh vprašanj, j bomo izbrali šest bralcev, ki bodo do— I bili neprekosljive smuči Rolly Goo jfir— j me Colmar iz Monze. I Poglejmo torej na kratko: Vprašanje št. 715 Ali bi morda vedeli povedati, kako sc imenuje posebna pozicija, ki jo zavze— • majo smučarji pri spustu in kako se imenuje tudi neka vrsta živil? Vprašanje št. 716: Faraoni so značilni za zelo znnn in naj lepši otok na Mediteranu. Veste morda za kateri otok gre? Vprašanje št. 717: Vrnimo se na sneg. poleg smučke-poznam , mo dva tipa slaloma'; Katera? 1 Sedaj pa pazite, vi. oti'ooi! Ce se hočete udeležiti na^e igre, poš- > ljite rešitve vprašanj na dopisnici z imenom, priimkom, aaslovom (nc naslov: , TOPOLINO, Če vel?, odgovori! Via Bian-ca di S avor i a 20, Milano). Dopisnice morejo prispeti v redakcijo do polnoči 14. januarja 1966. i I Poleg št. §31 Topolho z dne 30. janu- \ arja bodo objavljeni pol3g odgovorov j na vprašanja ^.15, 716 in 717 tudi ime- ! na 6 bralcev, ki bodo x>rejeli za nagran do 1 par smuči Rolly Goo firme Colmar Monza. Te smuči Rolly Goo, te dinamične smuči i s puščico firme Colmar Monza, prodaja«- : jo najboljši.trgovci s športnimi pot-rebščihami. r;,ako reklamo raed mladino delajo Itali— 3 Pili! 2di se mi, da bi mi v prihodnjem letu tudi v Jugoslaviji morda morali na ta način za mladino popularizirati naše smuči in s takimi kratkimi quizi morda v mladinskem ali piohirskem časopisu najti primerne oblike sodelovanja. Reklama ' v vidu nekaj parov smuči in pa stroškov za obdarovanje ne bi bila tako velika in zzuspehinerM izostali-.. Torei. Or- • • SO ganizirajmo, ker naše proizvodnje kaps>-citete velike in smuči je treba prodati. ! '■'sled vse večje nevarnosti požara v po— podjetju, bi želel seznaniti člane kolektiva z enim od zelo pogostih pojavov požara v zadnjem času, to je s samovžigom. Pojavom samovžiga se po podjetjih vse premalo posveča pozornosti, posebno ker večina zaposlenih ne more verjeti, da se lahko materiali vnamejo sami od sebe. Vrsta požarov v zadnjih letih, pri katerih je bil vzrok samovžig, to stališče Zanika in obenem zavezuje požarnovarnostno službo, da seznani člane kolektiva 0 tem vzroku požarov. V obdobju enega leta je v podjetju prišlo do 4 začetnih pojavov požara žaro— Sedaj si oglejmo, kaj je samovžig? ' . i To je vžig materiala, ki nastane zaradi daljše ali krajše oksidacije, brez , dovajanja toplote. Samovžige pa delimo po vzroku nastanka: a) Kemični (živo apno), i b) Oksidacija - nenasičena olja vežejo j na sebe kisik in se pri tam tvori toplota. Če se ta toplota ne more odvajati, se lahko temperatura dvi- ! gne do take višine, da se predmet, napojen s tem oljem vname (zamašče- j ne krpe od lanenega in ribjega olja, j firneža in podobno)* ' c) Biokemični pojavi - te vrste samov- ! žigi nastanejo najrogosteje v kupih j slabo presušenega lesa. Tam pride i do razpada mikroorganizmov, pri če- 1 mer se tvori toplota. Če se ta top- J lota ne odvaja na prosto, pride v i kupu sena do take stopnje magnetno- j sti, da Se lahko seno samo vname. j ! d) Samovžigi, ki so kombinirani -• kon- ' kretno je kombiniran samovžig premo-j ga in žagovine, ki nastane ob pritisku in gostoti zloženega materiala. V našem podjetju pridejo najbolj v poštev samovžigi mastnih krp od olja, firneža, itd, zato naj si v bodoče zapomnimo, da moramo vse mastne krpe hrani ti v zaprtih posodah in jih vsakodnevno odnašati na zato odrejeno mesto. Nikdar ne smemo puščati mastnih krp na kupih, kjer obstaja stalna nevarnost samovžiga. \ i I -! ! di t samovžiga, ki pa so bili pravočasno Zadušeni. Pri teh požarih je prišlo do ; samovžiga mastnih krp. V vseh primerih so delavci, ki so krpe postili, izjavi— da ne morejo \arjeti, da bi se mogle same vneti in da je morda kdo pustil tam °gorele ali kaj podobno. x '''"A / f •••j' , m mm \ V- -——- —^ - >- — tis V STANJE DELOVNE SILE NA DAN 31. 3. 1966 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 535 de lavojv. od tega: moških žensk 264 271 V inštitutu je bilo skupno zaposlenih 15 delavcev, od tega: moških 12 4 žensk 3 gibanje delovne sile V marcu so se v podjetju--ponovno—zapo— slili; t MIKIC Alojz - na delovnem mestu gasilca j GRAČNER Peter - na delovnem mestu lepljenje smuči SVETINA Alojz - na delovnem mestu pomožnega konstruktorja . .1 I TONEJC Jožef - na delovnem mestu ključavničarska dela v re-I montu I i KOS Marjan - ne delovnem mestu miz ;i ska ročna dela v TO I | POTOČNIK Pavel - na delovnem mestu ključavničarska dela v remontu POKLUKAR Janez - na delovnem mestu voz- V marcu pa so odšli iz podjetja: FRAS Friderik - delavec na lepljenju smuči - samovoljna zapustitev dela PINTARIČ Štefan - delavec na ključavničarskih delih v remontu - po sporam zumu PINTARIČ Marjeta - delavka na žaga-, nju s krožno žago v razrezu lesa -po sporazumu BERLOGAR Alojz - delavec na sivi. lesa po sporazumu MALI Florjan - finančni knjigovodja - - v JLA x ■PEINKICHER Matevža- -delavec na robni-' čenju smuči - -v JLA nika viličarja OVSENIK Silvo - ključavničar v remontu - v JLA LOMBAR Ivanka - skladiščnik orodja -umrle I P 0 R 0 K E i I ; Poročila se je I MALI Milka - delavka na rovničenju j smuč i [ Čestitamo in ji želimo veliko sreče T]t' novi živijenski poti! ROJSTVA I I Rodili so se: i I I BABIČ Francu ml. - deklica : VIDIC Mariji - deklica [ ROZMARIČ Mariji - deček NOVI IZPRAŠA*! i U i \ IGD Elan je organiziral skupno z gasilskim društvom Begunje tečaj za izpraša*-ne gasilce. Tečaj je bil v gasilskem domu v Bcgunjoii in je trajal 42 ur, v ":a3U od 2. aprila do 13. marca 1966. Za ta teč-aj je vladalo izredno veliko zanimanje in je bil po obsegu do sedaj najVečji v občinski gasilski zvezi Ra-dobljica. Obiskovalo ga je okrog 50 članov in članic iz gasilskih društev Elana, Begunj, Hlebc in Podgore. Na teh predavanjih so si tečajniki pridobili potrebno znanje iz gasilske tehnike, civilne zaščite, gasilske taktike, preventive, prve pomoči, gasilskih : pravil in predpisov, gradbeništva in [ novogradnje, o elektrotehniki, skratka i vse, kar pride v gasilstvu v poštev.' 1 ! I Rezultat izpitov je dokazal, da so se 1 vsi tečajniki zavzeli in temeljito pri— | pravili ter z uspehopi položili izpite. Od našega industrijskega gasilskega društva Elan, je polagalo iZj)it 7 članov in 7 članic — mladink. Izpit so napravili vsi. Od tega 5 z odličnim.. 7 s prav dobrim in dva z dobrim uspehom. Razveseljivo je tudi to, da je izmed vseh 38 tečajnikov, kolikor jih > je delalo izpite, napravila najbolje mla-uinka našega društva tov. Zadravec A— nica. v I Vsem novoizprašanim gasilcem IGD Elan iskreno čestita in vam želi, da bi znanje, Iti ste si ga pridobili s pridom uporabljali vnoši gasilski operaciji v podjetju, kakor tudi na domovih. Zavedati se morate, da s tem tečajem še ni vse opravljeno. Potrebno bo še dovolj dela. Poleg teorije je potrebno^ še precej praktičnega dela. Če se boste udeleževali vaj in strokovnih predavanj z veseljem zavedajoč se, da ste pripravljeni pomagati bližnjemu v nesre- j či, braniti podjetje -_.red požarom, boste laliko kos nalogam, ki nam jih zakupa družba. \ kAii IZPLAČANI MARCA i | SMUČARIJA I LO - TELOVADNO OR. KOVINSKI OBRAT i SEDLARSKI OBRAT OBRAT PliASTIKE SPLOŠNO LESNI CER,*! PODJETJE 179 % 155 200 % 128 % 142 % 176 % * 182 % i! <1 APELIRAMO HA 'ČLANE KOLEKTIVA, DA ODSTOPIJO SVOJE OBVEZNICE ZA SKOPLJE -ZA GRADNJO NOVEGA ONKOLOŠKEGA INSTITUTA V LJUBLJANI. KDG BO ZAČEL AKCIJO? SINDIKAT! -19 \ CIT- DEF OSTRA REAKCIJA ZBORNICE SRS NA SE2EP IZVRŠNEGA ODBORA CENTRALE JUGOSLOVANSKE BANKE ZA ZUNANJO TRGOVINO: Na sklep Izvršnega odbora Jugobanke, ki je dne 4. marca 1966 sprejel novi razdelilnik izvozno-uvoznih faktorjev za posamezne filiale (to se pravi za posamezne republike), v kateri predvsem najnižji faktor 0,64 dajo nasi republiki, je Gospodarska zbornica dokaj hitro in ostro reagirala. V tem razdelilniki; naj bi novi faktorji ter suficit, odnosno deficit za industrijsko proizvodnjo po posampznih republikah, odnosno filialah jugoslovanske banke za zunanjo trgovino bil naslednji: 1966 + suficit — deficit -I Filiala Faktor (vpiil „dol,) Beograd 1,79 + 26,3 Bagreb 0,90 + 8,2 Ljubljana 0,64 + 37,9 Sarajevo 0,42 + 31,1 Skopje 1,23 - 3,8 Novi sad 0,80 + 4,9 Reka 0,41 + 6,1 Split 0,96 + 0,6 Titograd 1,01 - 0,1 Centrala 2,08 - 23,9 H Skupaj 0,83 + 87,6 ; Na seji, ki jo je Zbornica SES sk’.'ca--i la 18. marca, ki so se je udeležili tudi nekateri zvezni in ??e pubi iški poslanci, so člani upravnega, odbora od-. ločno obsodili neposlcven način pri | odločanju in ravnanju Centrale Jugoban-| ke, ki v največji rserrl priaadene in o-! groža proizvodna prizadevanja industri I jskih podjetij rase republika,. i i Ti faktorji poraonijo, da naša republi-' ka dobi za izvoženi 1 $ le 0.,61 i za uvoz repro-materiala« Ce pa pogle damo druge republike,, razen filiale Reka (pri kateri pa:je glavna gospodars-ka veja brodogradnja izločena) in Sarajevo, ki ima v glavnem samo primarno lo sncyf>r oizvodn j o, -vidimo, da našo indu strijsko razvito republiko to najbolj prizadene o Sklep upravnega odbora Zbornice SRS je ! bil, da naj sc- prekliče gornji reupra- , vičeni razdelilnik in naj se spi o j mo načelo za sprejemanje obvezne,-:ti za kritje skupnih potreb po dove zon na podlagi absolutnih ane sirov, in ng se tako sklepajo nove pogodbe med JugobaP"' ko in proizvodnimi organizacijami. Istočasno pa se tudi zahteva, da naj se zagotovi trajnost izpopolhjevanja devi'" 'Znega sistema., dokler ne bodo nastopi ^ pogoji za uvedbo kovertibiInosti dina-1 rja. J A & 20 i / n-i/M r \ i v i v. ? Robič ing. Andrej - .iloisKJa HITROSTI NAŠIH SMUČI ZA HITROSTNE TEKME V ITALIJI! i 'm lansko leto smo izdelali nekaj parov smuči za hitrostne tekme v Italiji. Vendar kot so povedali predstavniki Elan—a, ki so si te tekme ogledali, smuči niso ; povsem odgovarjale za velike hitrosti češ, da robniki niso bili precizno mon- v ; tirani in da oblika žlebiča ni bila pra— ! vilna. Upoštevajoč tudi te pripombe, : smo izdelali letos dva para smuči in to: , enega z lepljenimi robniki, enega pa brez robnikov, z namenom, da smučem čim-t ; bolj zmanjšamo vibracijo med vožnjo. Da bi ugotovili razliko med smučmi stare I in nove izvedbe, smo izkoristili planiško prireditev za. merjenje hitrosti smuči.■ I V tem času se je mudil v Planioi servis časomerilcov S vi carske firme Heuer, ki i so zastonj izmerili hitrost smuči* I, i . ,Štirje smučarji so preiskusili štiri pare snjači tako, da je vsak vozil par. Pro-' ga je bila sicer kratka (od odskočne mize do izteka) toda hitrost smo zato merili do tisočinke sekunde natančno in to na isti naiSin, kot to delajo na hitrost-inih tekmah v Italiji. Fotocelice, ki merijo vmesni čas so bile postavljene pred začetkom izteka. Hitrost, ki je dosegala tudi 100 km/h, je bila merjena le na razdalji 10 m. Poedi.no hitrosti, ki so jih dosegali smučarji z različnimi smučmi so razvidne iz naslednje razpredelnice (km/h): Smuči dolžina Smučar I. Smučar II. Smučar III. Smučar IV. stare 230 70,76 100,83 99,97 99,43 stare 235 99,97 99,14 77,40 99,72 nove, lepljeni robniki 23d 100,26 101,66 98,60 99,72 nove, brez robnikov 235 99,72 1 io;,o8 99,72 ‘99,14 21 1 Doseženo jA/vpro-fcjo« erfcasss emu?'n vri^-jr.^oni. robniki 230 cm 94,74 km/h stare smuči vijačeui robniki 235 cm 94,05 km/h nove smuči lepljeni robniki 230 cm 100,06 km/ii nove smuči brez robnikov 235 cm 99,91 km/h Šot vidimo hitrosti niso bile eneke onim na hitrostnih tekmah* Če izločimo še dva primera občutno .nižje hitrosti pri smučeh z vijačenimi robniki, 'lahko ugotovimo, da razlike v hitrosti smuči nove izvedbe niso velike. T?tH +.oh hitrostih snuoarp tudi niso opazili katera izvedba smuči bolje vodi in ! man j vibrira. Zato smo se odločili, da isti test ponovimo na smučiščih Zfilon.ioo, i kjer predvidevamo, da bo mogoče doseči hitrost vsaj do 140 km/h. Istočasno bo s tem tudi našim smučar jerti dana možnost preiskusiti svoje o sobno sposobnosti ter i okusiti zračni tok kad«ainalo bolj "laufa". I R n. /n o PLANICA 119 m Na vseh pomembnejših zimsko—športnih prireditvah nas kot proizvajalee smuči zanimajo smuči firm, ki.na tekmah nastopajo. V tem kratkem poročilu omenjamo ta podatek za planiško prireditev tudi zato, kar so na Elanovih smučeh doseženi skoki prav lepih daljav, saj je Ludvik Zajc skočil '119 m z našimi smučmi. Res je, da je letos rekord PlaJ nice 130 m dosežen z Vzhodno-nemškimi j smučmi znamke POPPa, ki pa so skoraj povsem enake konstrukcije in oblike kot naše. Oboje so obtežene s svincem in na ta način tudi točno določenim težiščem smuči. Žlebiči, o katerih se toliko govori, so pri smučeh različnih | znamk tako različnih oblik in globin. , Prav tako se njih število giblje od 3 pa do 6. Z našimi smučmi so 'skakali štirje no- j ši skakalci, eden je skakal s smučmi j' Kastle, e den pa s smučmi Poppa. * Pregled, smuči, ki so Planicij POPPA HIRT SPLITKEIN ELAN JARWINEN PLAYNG FINLAND tfflSTLE GFftLLER se pojavilo v 13 parov 8 parov 7 parov 4 pari 4 pari 3 pari 2 para 2 para 22 EU ROPA S PO RT-prodaja Vodilna evropska revija za prodajo spor tnih artiklov "Europa Šport", vsako loto za svoje bralce po zaključenih sezonah daje kratek pregled prodaje na svetovnem, predvsem pa na evropskem tržiš— V/ • . cu. Takotje v marčevi•številki letošnjega leto, v kratkih "Gospodarskih novicah" prinesla sledeče informacije o minuli , zimsko-športni sezoni in prodaji v Evro pi: NEMČIJA.: Zimski posli so se začeli zelo zgodaj in so bili pozitivni. Pri smučeh je bil ; opazna težnja k modernim modelom iz ko-j vine in plastike, najbolj priljubljeno i je smučarsko varnostno okovje. Veliko ! jo bilo povpraševanje po avtomatih za ■ pete, enako tudi za smuč ar ste čevlje ir: ! kvalitetne}, oblačila. Občuten je bil tu-i di pritisk na cene zaradi neprestanega ! razširjanja industrije in zaradi uvoza ^ cenenih artiklov. AVSTRIJA: Poletje je bilo katastrofalno, zima pai dobra. Že pred božičem so se pojavile težave pri dobavljanju različnih arti-j klov (varnostne vezi, določene znanke l smuči). Trgovina daje svoje dispozi- j cije vsekakor preveč previdno. Drsan- j | je na, ledu je bilo manj uspešno, med— ! | tem, ko je izvoz zimsko—športnih arti— j 1 i klov stalno napredoval. ; ■ I | : FINSKA: Zanimanje za alpsko smučanje narašča, kar je povzročilo povečano' povpraševat- : nje za material in opremo za ta šport. ; 7'vnrK tega pa je bila prodaja fc«ka&~ kih smuči imkrilihu inrtnj.šo.. ; I j FRANCIJA: Zima je prinesla mnogo snega; smuči s ; potrebščinami, kakor tudi obleka za 1 zimski šport so se zelo dobro prodaja- | li. Po dveh zelo slabih letih je trgo- . vina, specializirana za športne artik- ; le, izboljšala finančno stanje in z .| novimi močmi in mnogo optimizma, pri— : i čakuje poletno sezono. i J . ' j Sneg, ki je padel zelo zgodaj in v ve- i likih količinah, je dobro služil pro— ' daji zimsko—športnih artiklov. Rozul- ai tat: zaloge trgovcev so bile kmalu iz- ; Srpane, naknadna naročila so bila zno^- i tna. V celoti so bili posli odlični, 1 tudi izvoz se je povečal, industrija : in trgovina dobro uspevata, gradita, ! se razširjata in modernizirata. , r j NORVEŠKA; . ! Zima kot že dolgo no, dolga, z veliki-. ■ \ 23 O' •> ......... PCVSOCt I so srečni, da so bili komercialni posli ' v zimski sezoni tako uspešni. i I |ŠVEDSKA: ; Tudi tulsajj jo bil sneg, mraz in rekordne prodaje. Vendar pa se struktura spremin-I ga, prodaja več smučarskih artiklov, manj ; jpa oprema za drsanje. Glavar poudarek je I alpskem smučanju, ki močno napreduje 1 Jvsporedno s tem naraščata tudi povpraše— i pranje in izvoz. I ! II | [ŠVICA: •jV glavnem je povsod čutiti optimizem, po-Jsobno še, ker so posli potekli tako us— j pešno in včasih še zelo dobro med zadnjo J zimo, posebno na področju prodaje smuči. ; Nekoliko so zaostajali le športi na ledu. J Glavna težnjo, se kaže v najboljših kvalitetah.'Specializirane trgovine ne proda— . jajo japonskih smuči. JAPONSKA: Prevladujejo avstrijske uvožene smuči, vendar za koliko časa? Že nekaj let preizkušajo japonski proizvajalci serije poskusov s popolnoma plastičnimi smučmi. Trenutek, ko bo serijska proizvodnja po-1 stala možna, bo verjetno znak za alarm, i' . * i i i DANSKA; i . , Dolga in mrzla zima, zato ena izmed naj— l boljših sezon v zadnjih letih. Smučarska j oprema v glavnem razprodana. Uvoz 1965 I jo narastel za 6 milijonov. i I I POLJSKA: I i Na vseh področjih športnih in camping 1 artiklov se je pojavil znaten porastek potreb in proizvodnje. Zgodnja zima z mnogo snega je povzročila naraščajoče povpraševanje po smučarski opremi, ki mu že zdaleč ni moglo biti ustreženo, kljub temu, da se je povečala proizvocU- • nja in tudi uvoz. ?4 SPAKLIAi-- I | 15 ?o višje proizvodni* in prodajne šte— | artiklov. Šport zoxo ^.jsp-vujov- • lo... I in televizija, zato naraščajo tudi potrebe in se razširja industrija. Blagovne hiše gradijo športne oddelke. Strokovna trgovina je situirana vedno bolje. Smuško sezono 1965/66 v Združenih dr— j zavali Amerike označimo lahko .le kot po- > vprečno. Snežne razmere so bile v gla- | vnem ocenjene kot zmerno dobre in pro— j dajalci smuči poročajo, da je bila pro-| daja nekaj nad normalno. Kot normalno j prodajo smatrajo, če letno naraste za ! 15 - 19 Torej so v zadnji sezoni do- j segli povečanje v primerjavi z letom 1964/65 za preko 20 %* V zahodnih predelih je bila sezona povsod prav dobra. V Sierži in Kaliforni~| ji je kakor pri nas zapa,del zgodaj sneg« Severozahodni predeli pred koncem dece-; mbra niso bili deležni pomembnih sne 2- ‘ nih padavin, vendar so bili izgledi za ! dobro sezono in položaj je kazal- zelo ; ugodno sliko. j ! I | . I Tudi v Utah je bilo dobro leto* Dober sneg,’ navdušenje za zimsko olimpiado I 1972 (prihodnja olimpijada bo v Franci--| ji — Grenoble 1968) in posebni tekmova--lni programi so mnogo doprinesli k po- , živitvi smuškega športa v Salt-Lake- i 1 City. V Srednjemzahodu so se bali slabe zime> je bila pa zadnja sezona dobra tudi tu., Skoro povsod kjer je smučanje zavisno 1 od priprave uir tnega snega so bile vre-. I menske razmere ugodne in so izdatne ko-i 1 ličine naravnega snega obogatile umet- , I na smučišča.. j , ; . . , I I Čeprav je večina glavnih področij na j vzhoda kot so Killington, Stiwa in Su— \ .1 ■ • \ garbush imela že v poznem novembru pre—— seretljivo dobre snežne razmere, so po— ; dročja Nevvforka in Pennsylvanije ostrile broz snega in niti vreme ni bilo ugodne . t _ , za proizvodnjo umetnega snega. Venlar I je skupno gledano tudi na vzhodu ker.?.. 1 sezona dobro izpadla. ' Na splošno so si na vseh področjih izdatno opomogli po slabi seaoni 1964/65. I Mogoče je prav slaba zima 1964/65 kriva, i da so bili odjemalci smuči v zadnji zimi zelo previdni. Po presenetljivem po- 1 rastu prodajnih uspehov ob začetku sezo—i ne, so nastale težave za vsa naknadna I # j | naročila za novoletne praznite. Ugodno j presenečenje pa so bili naknadni posli I l-v januarju in februarju 1966. j 1 I ’ • Posebno veliko zanimanje je bilo za simi-j ; cii "fiberglas", ki je mnogo preseglo ;prodajo v preteklem lotu. Zanesljivo lahko pričakujemo, da bo večina trgov-i cev povečala svoje količine za novo se— i j zono 1966/67. j Istaro skladišče! j TRGOVINA | ODD.OBLIKOVANjA i -J i V zadnji številki Naše smučine som od— I govoril na vprašanje, ki je bilo pos- i tavljeno v mesecu novembru:! KAJ BO S j I PROSTORI, ki so se začeli adaptirati i za trgovino. Že takrat sem obljubil, da I i bom o stvari, kako se bo nadalje razvi— I jala, poročal. Trgovina, kakor veste, , zelo dobro posluje na Aerodromu. Za zo- j I četok leta pa je naša komerciala skup-l no s proizvodnjo postavila vprašanje o- I : tikiranja smuči, t.j. naj se smuči sproJ j ti etikirajo v proizvodnji, ali pa naj | J se etikirajo v skladišču šele tik pred I j odprem j. To pa iz razloga, da bomo ve-* | J dno imeli na :? ur zalogi dovolj smuči za I | kompletiranje naročil. Do sedaj se je redno pojavljalo to, da smo n.pr. za firmo Gresvig, bilo to za. Skandinavijo, Kanado in Ameriko, etikirali smuči, katere smo producirali preveliko število in so ostale na skladišču. Te smuči pa so bile istih osnovnih barv, enake izdelavo in bi sajno z etiketami za odgovarjajočega kupca te smuči lahko odpremili v izvoz. Da se temu izognemo in da ne bodo ostale smuči z odgovarjajočo etiketo, smo se odločili za e-tikiranje tik prod odpremo. Pri tej odločitvi pa smo naleteli na .i največjo težavo v pomanjkanju prostorov, Rialci vedo, da se nn? Tehnični biro na* haja, odnosno gosxuje v skladišču gotovih izdelkov in ima zaseden ;>rostor, ki je bil prvotno namenjen za skladiščne prostore. Sedaj se je sporazumno med proizvodnjo in pa seveda tudi komercialo ’ ta prostor izpraznil in so se tehnologi preše lili. v zgradbo Instituta in sicer v prostore, ki so jih ime- li že preje. Institut - njihov "oddelek za oblikovanje", pa je dal predlog, da bi se preselili v prostore, ki so bili namenjeni trgovini. Radi izredne nujnosti te preselitve (komerciala je namreč zahtevala, da se že s 1. marcem začne z etikiranjem), smo se odločili da se a-daptira, odnosno dokonča že začeta dela v prosteuih, ki so bili prvotno namenjeni trgovini. Ostali smo pri istem konceptu - grobe obdelave vseh potrebnih prostorov in so 25 so oblikovalci tor propagandisti s fotografskim ateljejem preselili že v nove prostore. Ob tej preselitvi pa je bilo slišati nekaj pripomb, da se je tu močno pretiravalo s stroški, odnosno, da se je hotelo luksuzno opremiti, Smatram, da je to gle-danje napačno, kajti kdor pogleda to opremljenost, to je montažni sistem tak, proste nepokrite stropne nosilce, itd, o tem ne more govoriti. V kolikor nas | motijo zavese, pa bi povedal samo to, da | so zavese zaradi sonca za delo potrebne, i in da praktično ni nobene razlike pri | nabavi grobih, morda platnenih, zelenih j zaves, napram lepšim, ki dajejo sicer 1 prijeten, toda skromni delavnici lep | izgled, j Ta skrb za lep izgled vseh novih delov— j nih prostorov, pa nas je in bo to vodi-j lo vsepovsod. medfazna I • . , kontrola i * *• ' ■ | Za vsakega proizvajalca je kvaliteta i proizvodov življensko važna, kajti le : ta je poleg cene najvažnejša pri plasi-; ranju na tržišču. Ni pa dovolj, ako se vprašanju kvalitete posveča pozornost samo, ko je proizvod gotov, ampak je to ; potrebno že v samem proizvodnem procesu. | Samo na način, ko se kvaliteti posveča . vsa pozornost že v samem proizvodnem procesu po posameznih operacijah, je možno doseči, da proizvodi dosežejo viso-I ko kvaliteto ob najmanjšem izmetu. Tudi v našem podjetju se v proizvodnji smuči posveča kvaliteti s strani kontrole precejšnja pozornost. Vendar pa z u-spehom nikakor ne moremo biti zadovoljni. Za sam uspeh, t.j. znižanje slabe leva lite te ni dovolj, da kontrola v proizvodnem procesu izločuje slabo j kvaliteto in opozarja nanjo, vendar ! je tu potrebno še tesno sodelovanje in prizadevanje neposrednega proizvo- * jalca, t.j, delavca na delovni opera- i ciji, mojstra, obrato^odja in navzgor,i Dolžnost mojstra, in drugih nadrejenih !• je, da omogočijo vse pogoje za izdelavo kvalitete, dolžnost kontrole je, d a' kontrolira in izločuje slabo kvaliteici in opozarja nanjo Dolžnost delavea naj delovni operaciji pa je, da v sm&slu ; izvajanja kvalitete dela po navodilih* j i Dogaja pa se tudi, da delavec v hote- j nju po cim večjem preseganju norme za-! nemari kvaliteto, kar pa se nikakor ne! bi smelo dogajati. Tal: odnos do kvali-j tete pa ima poleg povečanja stroškov | vsled dodelave izmeta, lahko še dale-kosežnejše posledice na tržišču. Tak j primer je v našem podjetju na operaciji lepljenja smuči na stiskalnicah, ; ko se lahko zgodi, da vsled prehitre- j ga lepljenja nastane skrita napaka v ! lepljenju, ki pa se pokaže šele na tržišču pri sami uporabi. To pa bi bilo dokaj slabo spričevalo za kvali- ] teto naših proizvodov, ki ne bi j privlačevalo kupca„ S takim početjem 1 bi napravili dvakratno škodo, t„j0 reklamacije in zmanjšanje prodaje« To ; pa še slabo vpliva na finančno stanje j in zaslužek celotnega podjetje^ Ob takih dejstvih pa je čas., da se tudi delavec na katerikoli operacij:, kot vodilni v podjetju zamisli in kvaliteti posveča pozornost, ki ji pripada*] 26 Ako analiziramo kvaliteto na_.nekaterih oje .smuči. Tu se vpaža, posebno v zad— najvažnejših operacijah v proizvodnji smuči, je stanje trenutno-nezadovoljivo. I Kot tako je lepljenje na dvoetažni štis-1 i kalnici, ki po vprašanju kvalitete pri-' kazujc sledeče: I | Smuči vsled slabe kvalitete je bilo v ! mesecu marcu izločenih 14,9 Tu so j pretežno manjše napake, ki so bile popravljene, ter smuči ponovno uvedene v proizvodni proces. Ako analiziramo vrste l napak in vzroke, tedaj ugotovimo, da so napake kot posledica neustreznih pogojev | lepljenja skoraj odpravljene. Tako znašajo mehurji v višini 0,2 kar je do- i kaz, da so bile stiskalnice dobro prila-*- : gojene novem načunu lepljenja. Ostanejo I se napake, ki so posledica nepazljivosti ali površnosti samega delavca na delovni V operadiji, kar dokazujejo sledeče napa<- j j kej odtisi otrdelega lepila 1,8 nepo- , ; ravnane lamele po širini 3,0 ?ž,neporav— 'j nane lamele po dolžini 1,3 razleplje— ne acryl plošče vsled pomanjkljivega na^- | i nosa lepila 1,3 %, razlepljene lamele 1,3 fo, neporavnane obloge 0,7 %, itd. Maj to napako dolavec na operaciji lepljenja z vestnim in doslednim delom lahko vpliva, kar pa je po podatkih dosedaj še nezadovoljivo. Obstojajo pa še napev-ke, na katere se s strani lepilca ne da vplivati, ki pa so posledica načina proizvodnega procesa, kot n.pr. razpoko rogličenja ob strani sredico 1,6 %, grče in razne strukturne napake v le su 1,9 fo. Med posameznimi skupinami lepilcev ni v kvaliteti večjo razlike, vendar je najboljša skupina št. 4 s 11,3 najslabša pa skupina št. 5 s 15,6 % slabe kvalitete . Iz navedenega se da sklepati, da je lepljenje ha dvoetažnih stiskalnicah, glede kvalitete še vedno nezadovoljivo in da je nujno s skupniminnapori sprejeti ukrepe za izboljšanje. ' njem času, porast slabo lakiranih smuči. ^-'e smuči se na končni kontroli vs~ led pregostega prahu v laliu, mehurčkov in luknjic izločujejo in vračajo v ponovno lakiranje. Tr f’rugi polovici meseca marca je teh smuči znašalo od. 35 -do 40 i<>. Čas. je, da se zamislimo aad tem ir: da uredimo našo lakirnico tako, da bo ustrezala pogojem za kvalitetno lakiranje. R0SSIGN0 Til 0 NOVI R0SSIGN0L0VT KOLEKCIJI Največja francoska tovarna smuči R0SSI-GNOL nudi trgovini - kot skoro vsi veliki proizvajalci smuči - vse tri vrste proizvodnih modelov. Ravnokar uvedena fiberglas smučka "GT" irna kot izbo! j-L šavo pokriti gornji robnik. Poleg tega s° jo pojavila kot novi model "Sti’u.to" t-.oUinovu.lna smučka v slalom in veleslalom izvedbi ter "Strato - Kombi" kot kombinacijska smučka mehkejše izvdebe. Ta nova francoska plastična smučka sestoji iz suporlahkega lesenega jedra, ojačenega z laminati iz steklenih vla-| kon in epoxidne smole. Posebno močno prime na. ledu, omogoča dobro vijuganje in nemoteno vožnjo brez sunkov po globokem snegu. Model "Strato" kot lahka ■ smučka odgovarja tqko za običajnega, kot -budi za športnega smučarja. Pri me-, talcih smučeh razlikujemo tri tipe: "A— i llaris Major" kot glavni produkt’ "'veh i izvedi,jh za veleslalom in smuk, "SLLo j "Allelis Major Kombi" kot nadaljni raz- 1 voj zelo uspešnega prvega modela metal— | ne smuči "Allais 50" in končno "Allais i 2000" kot idealni model za turno smuča^-! nje ter smučanje v globokem snegu. Od j lesenih smuči naj omenimo lepljeno je-\ I sen - hickory smučko "Soupless 68" in Drugo večje vprašanje kvalitete je v \ i • , .- v . „ • . , i v ii* jesenovo "Rapid" s plastično oblogo. nr.sem proizvodnem procesu končno lakira— i SE ENKRAT © r VJ.I. REPUBLIŠKO PRVENSTVO GOZDARJEV, LO- in je imela 140 m višinske razlike. VCEV IN LESN0-1NDUSTRIJCEV! V poslednji številki "Naše smučine" so bili objavljeni samo rezultati zadnjega republiškega prvenstva gozdarjev, lovcev in lesnoindustrijccv. Danes bi žele- li te rezultate malo podrobneje analizirati ter osvetliti njih pomen. Prvenstvo gozdarjev, lovcev in lesiioindustrij cev je tako v pogledu množičnosti kot v pogledu kvalitete na izredno visokem nivoju. Iz leta v leto postaja vse bolj kvalitetno in vzporedno s. tem postajajo vse bolj pomembne tudi priborjene lavorike. Elanova ekipa je sodelovala na vseh dosedanjih prvenstvih. Vedno so tekmovalci našega kolektiva zasedali solidna mesta, vendar pa takega uspeha kot so ga imeli letos na Krvavcu prav gotovo 'še niso dosegli. To t.i .iimo zato, ker je pri vsakem športu namreč osnovni kriterij kvalitete kluba izražen v plasmanu njegovih ekip in ne toliko posameznikov. In ravno v tem smo letos dosegli zavidanja vredni uspeh. Ob izredno močni konkurenci 172 tekmovalcev, med katerimi so bili tudi tekmovalci mednarodnega razreda, je naša .•kipa kot celota zasedla 1. mesto. Da, bi lažje prikazali ta uspeh, bomo po-no-mo pregledali dosežene rezultate tako posameznikov kot posameznih ekip. i Tekmovalo se ie samo v tekih in veles- i , laiomu in to v ženski ter moški konkurenci; I Teki ženske: V tej disciplini Elan ni jmel predstavnikov. Teki moški: Proga za moški tek je bila dolga 4 km Vsak tekmovalec je moral progo preteči dvakrat. Skupno je štartalo 25 tekmovalcev oz. 6 ekip. Konkurenca je i bila močna, prav vsi naši tekmovalci • so se dobro plasirali. Zaradi primerjave bomo v vseh disciplinah navedli zmagovalca in nato plasma naših tekmovalcev oz. naših ekip: I 1. Brezovšek Viktor EDILIT, Ljubljana ! 6. Peterman Janez 9. Peterman Franc 13, Hrovat Janez . 20. Pangerc Silvester j 21. Ivoman Štefan Ekipno moški - teki: ! I. LIP - 3 le d 2. ELAN w Begunje 28:24,2 31:39,4 33:48,9 36:20,9 39:52,| 39:53,4 3>: 31:10,0 ls41:48,8 Tekači so v-f/la-vnom vso s Iransko zadovo^ Ijili. Borili 30 se v pravem pomenu besede "športne}", ter temu primerno dosegli tudi dobro uvrstitev mod po-ssamezniki. Edino Komar Štefan ni mogel' pokazati vsega kar zna, ker zaradi poškodbe zadnji čas sploh ni resno tre- ; niral. Vsekakor največji uspeh pa je 2. mesto med. ekipami. Pri tekačih namreč je štartalo mnogo znanih tekmovalcev s tako—zvanim "razredom". Drugi dan tekmovanja so se zbrali na startu tekmovalci v veleslalomu. Najprej so štartale tekmovalko in sicer na 700 m dolgi progi z 250 m višinsko razliko ter 19 vratci. Vsega skupaj je bilo na startu 21 tekmovalk. Med posameznicami je ponovno zmagala Rus Boža iz Novega mosta. Naše tekmovalk® pa so se uvrstile takole: 1. Rus Boža, GG Novo mesto 49,7 28 3. DobIda Majda '1—Ulfcren Majda 6. Mežek Minka o. Kunstelj Marta Sklpno ženske veleslalom: J- Elan Begunje 2, GG Maribor 53,6 53,9 54,4 1:00,1 2:41,9 3:12,4 v # Zenska ekipa nam je že po tradiciji po— , novno osvojila 1. mesto. Vse tkmovalke j so dobro vozile, čeprav so bile nekato-i re med njimi (Kunstelj Marta) tako rekoč brez treninga. 1 v ! Za ženskami so startali moški in sicer ; na 1100 m dolgi progi s 300 m višinsko I razliko in 30 vratičnmi. Na startu se j je prijavilo kar 102 tekmovalcev. V tej | gneči smučarjev, med katerimi so bila I tako. znana imena kot so Lakota, TO inni-, Mulej, Štefo, Srebre, Plesec, itdf so 1 naši tekmovalci odlično vozili. 1 Veleslalom moški: 1. Lalčota ing. Peter GG - Bled 0:56,8 7. (3) Cvenkelj Franc l:01r4 8. (31) Grm Janko 1:01,6 9. (72) Bohinc Janez 1:01,8 23. (85) Perkovič Prane 1:07,7 27. (114) Arh Anton 1:08,3 33. (102) Pohar Franci 1:10,9 36. (113) Mencinger Oto 1:12,8 12-43 (115) Pintarič Rranc 1:14,5 , Start C It J Številke -tt okle-pa jd pomen, i j o jHa*3rfcne | številke. Tako vidimo, da so imeli vsi j naši tekmovaloi, razen Cvenklja in de- ! loma Grma, zelo neugodne štartne številke. S tega vidika je njihov plasma i še toliko bolj presenetljiv. Posebno j pohvalo zasluži prav gotovo Bohinc Ja- j nez, ki je s štartno številko 72 zat,e- ! del odlično 9. mesto. Za najbolje uvr- | ščenim Elanovcem - Cvenkljem, je zao- | stal namreč samo za 4 desetinke sekunde, pa čeprav je štartalo med njima 69 tekmovalcev. Ekipno veleslalom - moški.s 1. Elan Begunje 3:04,8 2. GG Slovenj Gradec 3:05>9 Skupaj je prišlo na cilj 18 ekip, +4» drugič, da jo naši ekipi uspelo clsvo--jiti v boj konkurenci 1. mo sto« Za oceno uspeha vsoh naših tekmovuloov na letošnjem Repn.hliSkom l>l vonstvu bi nain lahko služilo običajno točkovanje takih tekmovanj in sicer naj bi ekip— no n mesto v posamezni 'disciplini bilo vredno 6 točk; 2 mesto 5 itd, do 6 mesta 1 točka. Upoštevajo tak kriterij točkovanja bi bil vrstni red društev na letošnjem tekmovanju na Kvavcu naslednji: ELAN Begunje LIP Bled GG Maribor GG Slovenj Gradec 17 točka 16 točk 5 točk 5 točk Če upoštevamo, da v ženski konkurenci teka sploh:nismo imeli predstavnikov, je skupno 1. mesto (ki pa je seveda neuradno) še toliko bolj razveseljivo* V slučaju, da bi imeli tekmovalke v tekih (in to ne glede na kvaliteto, samo da bi. prišle do cilja) bi "brali najmanj 22 točk, to se i>ravi ne eno, temveč 6 točk naskoka pred drugo plasiranim klubom. Kljub temu, da v ženskih tekih sploh nismo imeli predstavnic, smo v celoti po neuradnem točkovanju zasedli 1. mesto. Zaradi tega 29 I lahko mimo damo oceno celotni naši eki— pi odlično. To vsekakor ni brez pomena, saj z zmagami na takih tekmovanjih dob-' :vo reklamiramo naše proizvode na doma— Sem. trgu. Vprašanje pa je, kaj bo z na-* .io ekipo v prihodnjih letih. Skromna de— nama sredstva, katere smučarska sekcija potrebuje letno za najnujnejše potrebe, bomo prav gotovo še nadalje dobili. Tudi ostale bo-nitete, katere nam nudi gJjetjoj, bomo še nadalje koristili. Problem pa je glede somih članov sekcij, oz, ■ bolje rečeno glede tekmoval®v« Mnogo ve— . čji, mogoče še najbolj ugoden je pologa;? pri tekačih.. Skromni in vestni kot ; i:o, bodo lahko še vrsto let uspešno za-j stopali naš kolektiv. Edina njihova na— : loga bo, da pritegnejo kakšnega novinca ‘ v ekip6 in takoj pričnd s sistematičnim i dolom pri fumiranju ženske tekaške e— kipe. Drugače pa je pri tekmovalcih v (veleslalomu. Ženska ekipa je malo-števil J na in prav lahko' se zgodi, da že .!■: i lednjem tekmovanju, ne bomo mogli 'o. ;štirih članic, katere bi nas nastopale. ' Zato moramo ženski ekipi posvetiti voč :pozornosti in jim že pred začetkom naslednjo sezone omogočiti vsaj en krajši I intenzivni trening podstrokovnim vodst-:vcm- Le na ta način bomo tradicijo 1. ' nesta, katera že vrsto let pri pada to— '■varni Elan v ženski konkurenci, še nada—. 1' i je ohranili. ?ci članih ni mnogo boljše stanje. V e-ime mo večinoma starejše rutinirane i ■ekmovalce, Id. bodo počasi začeli opuš- čati tekmovanja-* ^emtr pa ,—da'moramo .izmeti na. j manj 6 dokaj izenačenih tekmovalcev v o kipi v, Zato bo prva in takojšnja naloga smučarske sekcijo, d' o1; repi vrste članov z mladimi perspekt_~ vnimi smučarji. Le na ta način bomo lahko šg v bodoče imeli močno ekipo kvalitetnih, sraucarjov .■ To pa ni v teresu samo sindikalnega športnega dru-štva Elan, ampk celotnega kolektiva., Dobra smučarska elsina tovarne smuči jo obenem učihkovita reklama tza tovarno; ! poleg tega pa najboljši med njimi slu— I žijo za poiskrasne vozače pri preisku-| šanju in testiranju novih smuči ter I rekrutiranju servisnih delavcev. Mi J vsi se moramo zavedati tega, ter s sku-i’pnimi močmi obdržati naše smučarske e-I kipe vsaj na nivoju, katerega smo do~ [ segli. j - Zakaj je Janez tako zbegan? i - Meno ima! 1 -v I' i — Kolesno pa? , - Šefa menja! I PRVOAPRILSKA! I i Janez, ali že zopet hitiš na partij s-i ki sestanek? .30 / ! VZROKI POMANJKANJA OTOŽNEGA MATERI;.! “ 5 V letošnjem letu nam je že nekajkrat zmanjkalo nekaterih uvoznih materialov« Tako smo z največjimi težavami premostili kritični čas s tem, da smo delali tisto, za kar je bil material na zalogi j To je povzročilo veliko število odletih in nedokončanih delovnih nalogov smuči 1 Direktor je zaradi tega in s tem v zvezi negodovanja- delavcev postavil komi— ' ;3ijo (Jerala, Sitar, Koselj) z nalogo, ; da ugotovi objektivne ali subjektivne I vzroke. Komisija je po tridnevnem delu i dala sledečo poročilo,1 ki ga v skraj-; šani obliki posredujemo našim bralcem; j j Komisija je pregledala plan proizvodnje j smuči za prvo tromesečje leta 1966, ka-i terega je dobil gospodarski oddelek od | komerciale od 11. 12»do 13. 12« 1965» I Na osnovi tega plana proizvodnje je ga- • spodarski oddelek izdelal plan mab^ ■ la, katerega je pod naročilom število ,,2” posredoval 20» 12-oddelku. 3965 nabavnemu do bile Solo poda;! ur\;.jane Dobavitelj je sporočil; ca. bo poiovioo poslal 2BJ 21 1966 in da šo ni dobil poravnanih prejšnjih dobav Koe&jo &*o bili robni-T ki dobavljena šele 16 j-966 (s 14-- j dnevno zamudo)„ \ ! 2* ABS - (acryl) 'plošče) isti pesto- j pek pri naročilu v istem časovnem | obdobju s to razliko j da'je dobavi-’ telj Masaucceli v Italiji akoepti-‘! ral naročilo'20» 2-> 1966 z isto pripomboj da še nima plačanih pr«—j jšnjili dobav* Po osebnem obisku predstavnika italijanske firme, j e ! bilo blago poslaiio ne glede na n:: - , plačane račune« Dospelo v pod j e I :je 17o 3o 1966, namesto konce:.) j 'j februarja. I Bonding fiJjn; Pozno naročilo bor. • dinga glede nerešenega postopka lepljenja metalnih smuči, za nabavo ±7. amerike, je poVarocr lo i7.pad na evropskem t.-iLišč« l^iksr.o jas c— čilo 3 j ISa, 1965 "n 5. 2, I96b jo i£U‘adi toga pov&rc-Silo daljšo dobo nabave« Ni pa še dokončno odločeno 5 ali sf. bo porapokirvno uporabljal ali neu / Komisija je na osnovi plana materiala pri pregledu naročila številka '‘2" u— gotovila, da so trenutno najbolj kritični materiali - neprekinjen^, kotniuo— bniki, ABS plošče, Bonding film, Herbol topilo V/lOl-H in Interkal« ; 10 Neprekinjeni kotni robniki: naroč, 20. 12» 1965 z dobavnim rokom febru- i ar o Naročilo sprovedeno 22. 12, 65 preko Kovinotehne Ljubljana. Fiksno naročilo dobavitelju ?je bilo dano 19,,.2r 1966« Vse formalnosti z banko 4„^Topilo V-10l/H^ To-topilo,se,ie u~ porabljalo tudi za pranje sit in no samo kot dodatek k barvi, kar je povzročilo nenormalno veliko potrošnjo in pomanjkanje. Za pranje pa ni bilo dobavljeno nadomestilo za topi]o domače proizvodnjo. i ! 5. Interkal; Vzrok, ki jo vezan na bo-nding film po eni strani t po drugi strani pa sprememba normativa iz 0,6 m na 01,]. m za par za dvostransko vlaganje * LAUPHAJMtR j Zaključek komisije: o Komisija je na sonovi gornjih ugotovi— tev mnenja, da nastopajo pri pomanjkanju repro—materialov iz uvoza v glav— nem objektivne težave,, ki so predvsem vezane na dolgotrajno reševanje odobritev deviznih sredstev za uvoz repro— materialov pri Jugobanki. Kaže pa, da ' se bo dosedanja problematika pri naba- vi povečala v naslednjem tromesečju, 1 •- ~ le za nemoten potek proizvodnje . Poleg tega pa komisija pred].aga, da je nujno večje sodelovanje med posameznimi službami v podjetju. Čjčomogeno povezavo med službami bi se dalo prene— katere problemp odpraviti, ki niso odvisni samo od deviznega poslovanja« T Treba je ugotoviti dobavne roke za posamezne re pr o-mato ri ale iz uvoza in temu primerno prilagoditi planiranje proizvodnje za posamezna obdobja. Le tako bi gospodarskemu in nabavnemu oddelku uspelo pravočasno izpo]niti vsa naročila in s tem tekočo dobavo materiala, v proizvodnji pa delo brez zas+,<» jev. (0p„ur. Podoben primer je v mesecu a--pr ilu celtani1, ABS, itd.) 32 NADALJNI IL 7V0J IN IZBOLJČAVE V TOVARNI SMUČI LAUPHEIM2K V tovarni smuči Anton Laupheimer so letos še bolj sigurni kot prejšnja leta, o Ne zanašajo se samo na lastno tra-dicijo in na dejstvo, da so prva tovalna smuči v Nemčiji in dober producent lesenih smuči, appak celo gredo kot napredno podjetje velikopotezno naprej tudi na p< deočju metalnih in plastičnih smuči. Strokovnjaki so težko priča,kovali novi izboljšani model "Star— fingher V 67".'Nova plastična smuča "Starfighter" predstavlja s tršimi specialnimi robniki in metalnimi zgornjimi robniki. Gumijasta plast, ki preprečuje vibracijo, dopolnjuje lastnosti vožnjo in udobnosti, 'L novo plastično smučko "Corvara" ? ki je bu.la v Thiesbadpu nrvič razstavijo— Tm» izpolnjuje Laupheimer zahteve strokovne trgovino po popolnem asortiiaa$*io Čeprav je laupheimer tudi s tem novim modelom osial zvest svojemu principu kvij.pitotai-: pa nudi hkrati možnost dobro prodaje i>lastičnih smuči po nižjih vjench,. . o informacijah je znano, da se preizkušeni model metalna smuči "Alu-Stor" razvili šo naprej in to do vodilnega Lftupheiufirjefmga modela. Nova izvedba ’ldu Staa-'1, ki je izdelana iz posebna od.porp.e Aiu ^mesi, ima tršo specialne j o klerik robnike. Dodatna gumijasta p plast , daje temu prvor• :.•«« dnemi j mootilji metalnih s.nu, i odlične lastnosti srn.,, čar*ja, ^«WBIWHiiiniiiiMi)i)niii»iiiimi'iii.iiHi;im..iiiiiiiiiifiiiin,i).|M<|)>l)|l|||||||lmi|,„|,||,)ll,|„[|,W[|l|>>^ ^rtSPOUAZTIIv!: Skladišče sprašuje dekleta iz prodaje, katero. *v.oza bo sla na Zagrebški ve*o«* sejem? (,da ne tu V«’!«'*-.. div wi».porazoma, je IrMto. med "M 64" in "M 65« ,OI„ni. > T- I S KINQ_RADOVUlCA OLIMPIJABcl TTOKTU —j-aponskf^barvnd- film .30. 4. 1966 2, 5* 1966 ob 18 uri ob 18 uri ISiNiilTOU II. del - nevnško--jugoslovanski barvni film r). 1966 ob lft uri SERENGETI — nemški barvni film SENCE POZABLJENIH PREDNIKOV - sovjetski barvni film 14. 4. 1966 16. 4. 1966 17. 4. 1966 ob 20 uri ob 20 uri ob 18 uri in 10 uri matineja 4. 5. 1966 ob 18 uin 20 uri VZEMI JO kuj«. JE - ameriški barvni filirt ATENTAT - češki film j9. 4. 1966 20. 4. 1966 ob 20 uri ob 18 in 20 uri 5. 5. 1966 7. 5. 1966 8. 5« 1966 ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri iERISKA. VESELA .PARADA. — '-ameriški- - -film-^ V SENCI Z0R0A — italijansko—španski barvni film 21. 4. 1966 23. 4. 1966 •b 20 uri ob 18 uri 6« 5, 1966 7. 5. 1966 8. 5. 1966 GIUSEPE V VARŠAVI — poljski film ob 20 uri ob 20 uri ob .18 uri in 10 uri matineja 22. 4. 1966 23. 4. 1966 24. 4. 1966 ob 20 uri ob 20 uri ob 20 uri KONEC VSEGA NAŠEGA - poJjsld. film l .10. 5. 1966 11. .5. 1966 ob 20 uri ob 18 in 20 uri WINET0U I. del - nemško-jugoslovansiti barvni SONET JE V NURENBERGU - ameriški film | 24. 4. 1966 ob 18 uri 12. 5. 196^ 14. 5. 1966 ob 19 uri ob 17 uri BOLEČINA IN UPANJE - poljski film 26. 4. 1966 27. 4. 1966 ob 20 uri ob 18 in 20 uri FANTOM - it^l^ij cnsko-franc o ski barvni i film ZRTVENIK GREHA - ameriški film 13. 5. 1966 14. 5. 1966 15. 5. 1966 ob 20 uri « ob 20 ari ob L6 in 20 uri iS. 4. 1966 1. 5. 1966 3. 5. 1966 ob 20 uri ob 16 in 20 uri ob 18 uri MARŠ NA DRINO - jugoslovanski film 15. 5. 1966 ob 18 viri '»OŽJE NA KONGRESU - italijanski film 30. 4. 1966 5. 1966 3. 5. 1966 ob 20 uri ob 20 uri ob 20 uri o°o 33 Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna' Prehodi morajo biti vedno prosti!