Ne zaostajajmo Razgovor z inž. Slavkom Troštom, predsednikom iniciativnega odbora Iniciativni od!x>r za usta-novitev samcvupravne interes-ne skupnosti za razvoj in fi-nanciranje družberiega stan-darda je vodil Slavko Trošt, kn smo mu pred lconcein d»la Iniciativnega odibora za-stsmli še nekaj vprašanj. 0 Kako se bo tretoa zdaj lotiti družbene akcije, da bi po dijgovoru z delovnimi or-ganiEacijaini družbeni stan-dard čimprej postal stvar-nost in da bi do konca ja-nuarja podpisali samouprav-ni sporazum, ki je v javni raapravi? »MiiisLiin, da bms obšime razprave predveem v osnov-nih arganie&cijah sindikata po posameanih delovnih or-ganiaacijiah akcije ni mogoče uspešno izvestd. Zato srao se odllofiili za neposredne raz-govore v okviru občinske or-ganizaoije zveze sindikatov oziroma v akviru posamieznih specialiairanih področiij sin-diikata. Seveda booio z iBhodišči o družbenem standardu sezna-nili tudi samouprawne orga-ne ter indiividualne izvršilne organe v pasameizniih delov-nih organiBacijah. Bistven pri-spevek k uspešnejiši izpeljavi na6rta pa je bila tudi raz-prava o kompletnetn gTadivu na sejah vseh tieh zborov občinsike slcupščiine — s tem smo dobila pre&o delegatenr že prvo podparo delovnih ar-ganizacij- Z objavo gradiva v današ-nji Stevilki »Zbora ob&anov« bodio v delOTniih organizaoi-jah leliko argmneu.tirano o4>- raaložili delovniim ljudemvse dokiunentirane potrebe. Z izpolnitviijo vseh zgoraj navedenih nalog smo, me-nim, ustvarili pogoje, da se delovni kolektivi z vso odgo-vornostjo zaves.tno odločijo za podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvj sa-moupravne iriteresne skupno- sti za razvoj in flnanciranje razvoja družbenega standar-da v občini Bežigrad. Jasno pa je, da je časa zeto ma-k), vendar so bile priprave dovolj temeljite, da nam ro-kxw ni treba prestavljata.« • Kaj pomeni za dielovne organizacije izločanje 1,8 od-stotka ostanka dohodka za uresničevanje programa gra-denj? »Ta stopnja obremenitve gospodarstva je postavljena na osnovi minimalnega pro-grama za obdobje petih let. Vsem je znana veiika defioi-tarnost na tem podro6Ju družbenega standarda, ven-dar saaao bdli kljub temu mne-nja, da moramo predlog vi-šine prispevka iaoblikovaiti v skladu z nafieli politike var-čevanja in staibilbacijisklii po-gojev. Prav zato smo pred-log stopnje izabliBcovali na osnovi ostanka dohodika, kar se mi zdl v tem najpomemb-nejSe. Temeljne organiaaclje zdiruženega dela bodo ob za-ključnih na^unih itsločale sred. stva prav za te nomene, za-to gre v bistvu za soliidar-nostno akcitfo, od katere bo-do imeU korist vsi oibčani in ne le tisti, ki so sknčajno za-posleni v nekem ve&jem oai-roma uspešnejš«m podjetju. PredLagana višina prispevka pa za delovne organieaciije prav tallco nc pomeni prehu-de obremenitve, ampak le iz-ločanje ¦dolofienega dela sred-stev, ka jih namenijo za raa-voj in finanoiirainiie dtružbene-ga standiairda v ožjem smi-slu, to je v okviru temeJjnih organizaciij adružeinega dela.« • Zakaj ustanavljamo še interesno skupnost za topo-drofije, saj bi te progrome prav lahko zaijele tudd dnige samoupravne interesne Slcuip-nosli? »UstanoviteT dntereisne skupnosti je potrebna in po-vsem utemeljena. Tako bo-mo končno le pričeili z reše-vanjem perečega zaostejanje družbenega standairda, ki Je bil večkrat zajnemarjen tmli zaradi dviga osebnega stan-darda. To tPditev potrjujejo tudi števjlčni podlattal, nave-deni v otorasjložitvi predloga. ki so za naSo obftino dov«(y zgovomi še posebno, Ce se zavedamo, da je Bežigradna drugi strani eden na(),botlj ibz-vitth predelov Stoveaidije.«