št. 9
,S L O V E N K A"
Str. 3
Eva.
1.
„Moj Bog! Te podlosti naj čitam,
Oh, kam privedel nas je čas ?
Teptii lepota se, dobrota,
Resnici pljuje se v obraz!"
Ob pesmih teh ne toži, dragi,
Takoj jih deni rajši v kraj.
Ne toži, kakor Jeremija
Na razvalinah nekedaj.
Na svojih rajši razvalinah
Obupni dvigni glas tožba,
Na razvalinah toči solze.
Prijatelj, svojega srca!
2.
.,Pai3 dolgo, vigred cvetoöa,
Pač dolgo letos le ni!
Kdaj rožic prineseš mi zopet,
Kdaj srečne uzrö te oči?
„,,V tujini, prijatelj, žalujem,
Umrl je zate moj kra<.
Kar videl si deklico lepo,
Oh, lepšo. — nego sem jaz.
Pogleda nje ogenj pekoči
Ogrel je tebi srce
Da rože so v njem pognale,
Oh, rože ljubezni sladke.
Kaj kličeš torej mene,
Ko ves goriš le za njo ?
Zdaj lepšo gledaš .vigred.
Zdaj lepše ti rože cveto.""
3.
Po vrtu se ž njo izprehajam,
Roko ji polagam ob pas.
Pravljice o raju, o sreči
Šepeče nje mili mi glas.
iiloilé po gredicah cvetice,
Blede, pa tak" ;,ovoro :
„In vedno smo mislilu reve,
Najlepše na svetu smo me.
Ivo prejšnje je časi> prihajal,
Imel je oči le za nas ;
Ne vidi nas danes, zamaknjen
Je čisto v dekleta obraz !"
Molčijo mej vejami ptice :
,,Pomota je bila in laž.
Kar vedno smo mislile reve,
Da glas najslajši je naš.
Poslušal je pesmi le naše.
Ko prejšnji prihajal je čas,
A danes, poglejte ga, mami
Nje govora sladki izraz!"
4.
.,To deklico ljubiš, to dete.
Prijatelj, in biti češ naš?
Saj vemo, rad ziblješ otroke, —
Zabavo pač svojo imaš!"
Pa meni ne zdi se, da bil bi
Otročji nje lepi obraz.
Da bilo bi zibke ji treba, —
Le jaz sem še otrok, le jaz !
Ko sedem o mraku pod lipo
Dekletcu ves blažen ob stran.
Pozabim, kar zlega sem videl
In kar sem pretrpel čez dan.
Pozabim vso bedo, nadloge,
Ko mami nje glas mi uho,
Ko v bajne me sanje zaziblje
Nje sinje, opojno oko.
Kazimir pl. Radić.
str. 4
,,S L 0 V E N K A^'
Št. 10
Eva.
5.
Bežiš po ulici kot srna,
Dekletce drago, pred menoj, —
Saj nisem lovec, srna divna,
Ne prožim loka za teboj.
Kako-li jaz bi nate »prožil,
Ko že izprožila si ti :
Zadel je pogled tvoj me, draga,
Srce mi jadno krvavi.
6.
Na svetu nisi ti rojena.
Na svetu takih bitij ni!
Pobožno kot devico sveto
Te moje gledajo oči.
Kar sveto je in kar Čarobno
Se videti le včasih i*uie,
Ogiblji se zato me, draga,
Ce tudi poka mi srce.
Ko izpoznal bi, — Bog zabrani !
Da taka si, kot druge so,
Ne vem, ne vem, kako bi draga,
Bilo z ljubeznijo mojo !
7.
Kako je to, kako je to,
Da bije mi srce tako.
Kar deklica si zala,
V spomin mi prstan dala ?
Yeš, kaj storim, veš, kaj storim,
Ker dala si nemir mi ž njim?
Zlatar mož umetnije.
Mi v kroglo ga prelije
Pa kaj mi hoče krogla ta ?
Da v dno srca, da v dno srca
Jo pošlje puška moja,
Za veke ž njo pokoja !
8.
„Kedo ti je umrl, da hodiš
Oblečea črno, bledih lic :
Morda-li oče ali liiati,
Bogata teta ali stric ?"
A jaz kot grob molčim tajinsko,
Povedati ne morem nič...
Kako bi ne molčal tajin.sko,
Jaz sam som grob, srce mrlič !
Kazimir pl. Radič
št. 11
„SLOVENKA"
Str. 3
EVA.
9.
Kot iskre silovite bliski
Užigajo se vrh neba,
Oblaki trgajo se črni,
Bobni, da zemlja trepeta.
To rušijo se gradi moji,
Po njih viharji plešejo,
In zid na zid bobneče pada,
Da iskre te se krešejo.
* *
Gradove upov sem si zidal
V višavah jasnih mlad zidar,
Pa vse, pa vse porušil žitja
Lokavega mi je vihar !

„S L O .y E N K A"
St. u
10.
Kot kip sedim na nihulem grobu,
Obliva meseca me soj.
„Uzore, tipe, dekle drago,
Oli, vse izgubil sem s teboj.
Lepo so rožice cvetele.
Kako duhtel je vrtec moj !
A zdaj oko zaman jih išče,
Uvenile so vse s teboj.
Jemal otroka sera v naročje
In rad se šalil je z menoj, —
Čemerno, resno zdaj me gleda.
Preprostost mrtva je s teboj !
Kako bi bil brez tebe srečen.
Kako živim brez tebe naj ? — —
O pridi, smrt, poslanka sreče.
Okleni v svoj me naročaj!''
Potrt se dvignem s hladne ruše,
Nazaj omahne mi telo.
Sladak za sabo smeh začujem.
Približa dekle se lepo
„Le beži, ženska zapeljiva.
Ni v prsih mojih več srca !
Jaz drugi dal srce sem svoje
In njo zakriva grob le-ta!''
„,V objemu čaka te le mojem
Ljubezen prejšnja, prejšnji čas,
Zakaj odganjaš me, nesrečnik,
Poslanka sreče — smrt sem jaz!""
Kiizhnir pi Radič.