T
\
Ed!ini slovenski dnevnik 4 f 7-edinjenih državah« s-
Vetia za vse Mo... $3.00 < Ima 10.000 iLjaročnikov:-
(jJL-A.
=1F==TT
-=0
list slovenskih dda?ee? v Ameriki
rhe onl> ^»»veniar d&l.j jj * u» traced	- jfi
Issued ever> daj (|| Sundays and Holiday** &
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT.
Entered as Second-Claa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 270. — ŠTEV. 270.
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 16, 1915. — TOREK, 16. NOVEMBRA, 1915.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND* VOLUME tttH — LETNIK g"mn
Zasledovanje Srbov se vrši brez prestanka.
Srbi so izgubili 8500 mož, katere se je ujelo. — Zaplenilo se je 12 topov.
GLAVNA SILA RAZBITA.
Anglija in Grška.
Angleži ne zaupajo prijateljstvu Grške in Kitchener bo zahteval jamstva.
Z južnega dela vojnega pozorišča poročata obe stranki o uspehih Boji ob Črni.
Berlin, Nemčija, 15. novembra. Vojno ministrstvo je danes objavilo. da se je ujelo n~>00 Srbov ter zaplenilo 12 topov. Največji tlel jetnikov so napravili Bolgari, ka-tt-rim je padlo v roke 7000 mož.
V ofieijelni izjavi glede položaja na srbskem vojnem pozorisču se glasi;
N'a celi črti smo nadaljevali z zasledovanjem. Včeraj se je ujelo \ eelem s500 mož ter zaplenilo 12 topov, a*
Nadalje se poroča i/ Sofije, da drže Bolgari njih pozieije na jugu proti skupnim naskokom Srbov. Francozov in Angležev. Neki francoski oddelek, ki je prihajal od Soluna ter prekoračil reko Črno se je pognalo nazaj. Sovražnik jt imel velike izpuhe.
Zapadno od Niša pritiskajo Bolgari in Nemci za srbsko glavno ar mado. ki se vedno bolj cepi na manjše oddelke, da ubeži preteče mu obkoljen ju v masah. Kljub te mu pa pride vsaki dan na tisoč« Srbov v roke zaveznikov.
Bolgarski naskoki ob Črni. Pariz, Francija, 15. novembra Francosko vojno ministrstvo jt danes objavilo, da so Francozi dne 12. novembra precej napredoval severno od Babrova, v smeri prot Kosturino. Bolgarske čete so iz vedb na celi fronti ob reki Crn oster naskok , katerega se je pj odbilo z velikimi izgubami za so vražnika.
Nadaljna, preko Soluna došl; poročila pravijo, da so pričeli Bol gari v soboto, ob 1. uri popoldni s ponovnimi naskoki ob reki Cr ni. zapadno od Prilepa in da s< skušali prodreti francoske in srb ske postojanke. V dotičnih poro čilih se glasi, da trajajo boji s-vedno naprej. Pozicije Srbov pj so ogrožene, dasiravno imajo š< vedno zaseden Babuna prelaz.
Želja sultana izpolnjena. Carigrad, Turčija, 15. nov. — A' pretolnem govoru je izjavil da nes sultan Mehmed V. ob prilik otvoritve turškega parlamenta, dj so dogodki, ki so se završili o< dne 1. decembra naprej, izpolnil njegove želje in njegova pričakovanja. Silovite naskoke Franco zov in Angležev ob Dardanelah katere se je vprizorilo z name nom. da se zavzame morsko ožint in nato Carigrad, se je odbilo, kar je v prvi vrsti zahvaliti odpo ■k;hi. požrtvovalnosti in navdu irnju turške armade.
Vojno posvetovanje v Carigradur
Rim, Italija, 15. novembra. Članom poročil potnikov se vrš v Carigradu velike priprave z; sprejem nemškega cesarja, ki bo v kratkem prišel v turško glavn mesto. V njegovem spremstvu bosta dospela tudi avstrijski prestolonaslednik Kari Franc Jože ter bolgarski kralj Ferdinand. — Obisk se spravlja v zvezo z na meravanimi operacijami proti E giptu ter Sueškemu prekopu.
Nemiri v Perziji. London, Anglija. 15. novembra Vlad a je danes tukaj objavila po rot ila o izbruhu nemirov v Perziji. ki so se končali v številnih slučajih z umorom ali pregnanjem angleških konzularnih uradnikov.
Ker je vlada dosedaj zatrla vsr poročila glede položaja v Perziji, se domneva, da so sedaj razmeri vsled nemško-turškega vpliva ta ko dozorele, da bosta Anglija in Rusija prisiljeni napovedati od krit boj Perziji, s čemur .se upfi odstraniti ta upliv. Govori se ceh o teq^ da bo odpotoval Kitehenei najAtai Iztok.
eratkim se je gladin dr< la, Perzija s
London, Anglija, 15. nvo .— Budimpestanski list "Vilag" poroča. tla sta sklenili ftrška in Bolgarska pogodbo glede razdelitve Macedonije. V listu se namigava, tla je Bulgarska pripravljena odstopiti del teritorija v roke Grške in sicer neglede na to. če se slednja umeša v vojno ali ne.
Tukajšnje časopisje polaga veliko važnost na misijo Kitchener-ja, od katere pričakuje, da se bo posrečilo spraviti Grško na stran zaveznikov. Ce bi se pa to ne zgodilo, hi dobili zavezniki vsaj dobre garancije, da ne bodo zavezniške čete pri njih operacijah na Balkanu ogrožene od Grkov. Situacijo. kot obstaja sedaj, smatrajo zavezniki za nevarno. Domneva se. tla bi Grška v slučaju poraza Angležev in Francozov v Srbiji skušala odrezati zavezniškim "-etaiu pot iz Srbije ter jih razorožiti. Dosedanje izjave grške vlade se smatra sicer za zadovo-\jive. a ne povsem popolne. Najmanj. kar bo zahteval Kitchener, bo zagotovilo, da ne bo Grška v brbet zaveznikom, če bi slednjim v katerem času slaba predla.
Venizelos sit boja?
Pariz, Francija. 15. nov. — Biv-"i grški ministrski predsednik ter -edanji voditelj opozicije. Venizelos, se je baje izrazil proti de-'egaeiji trgovcev in tvorničarjev, la se liberalna stranica najbrž ne bo vdeležila prihodnjih volitev. O-Cicijelne izjave stranke se pričakuje v par dneh.
Venizelos je mnenja, da se stran Va raditega ne sme vdeležiti volitev. ker ne bi mogla izvesti svoj -»rosrram tudi v slučaju ne, če bi lobila v parlamentu večino.
V nekem pogovoru z Emile Hin-zelin. Urednikom "France de De-nain" je baje izjavil lord Kitche-<or pred svojim odpotovanjem na Balkan, da bodo zavezniške btfjne 'adije razdejale Solun, če bi se gr-ka vlada postavila na stran Nem-ije in Avstrije.
Obisk nima nobenega pomena, — pravi Berlin.
Berlin, Nemčija, 15. nov. — Potovanje Kitchenerja na Balkan ni vzbudilo glasom poročila prek-*"orske agenture nobene pozornosti, ker so tako v Berlinu kot v Sofiji prepričani, da ne morein 'meti zavezniki niti v Dardanelah ;ti v Macedoniji nobenih uspehov.
Sni ošno se domneva, da se je ^oslalo Kitchenerja na Balkan, da -7ame nase vse grehe, Katere je a krivilo.
Z zapadnih bojišč. Zavzetje zakopa.
Nemci poročajo, da so zasedli neki 300 metrov dolg zakop, in sicer po dclgem boju.
AKCIJE ARTILERIJE.
Zadeva "Ancone."
Protest, katerega je poslala italijanska vlada, ne vsebuje nikakih posameznosti.
Washington, D. C., 15. nov. — Razven poročila avstrijske vlade glede potopa italijanskega parni-ka1 "Ancone", ob priliki katere-Ustavljeni infanterijski naskoki i ga je izgubile več Amerikaneev
Obstreljevanje mesta j Uspešen protest.
Brescie v Italiji.1 Governer države Illinois je prepo-
__vedal javno usmrčenje obsojene-
Dva avstrijska aeroplana sta metala bombe na italijansko mesto in trdnjavo.
USPEHI ITALIJANOV?
v okrožju Artois. — Naskoki pri Tahure.
Berlin, Nemčija, 15. novembra. V današnjem poročilu nemškega armadnega vodstva se poroča z zapadnega vojnega pozorišča, da se je zavzelo neki 300 metrov dolgi zakop. Uradno poročilo se glasi:
— Severoiztočno od Ecurie se je zavzelo neki naprej potisnjeni francoski zakop v razdalji 300 metrov, in sicer po izvanredno I j utih bojih. Z ostale fronte ni poročati ničesar novega.
Prihodnja pošta za Avstriio.
Prihodnja pošta za Avstrijo bo '^šla dne 18. novembra s parni -om "Tnited States" iz New Yor v Kodan.i.
Nemčijo pogodbo, glasom katere saj bi s pomočjo obeh teh pre nalo iz dežele Ruse in Angleže. Petrograd, Rusija, 15. novem »ra. — Neka ruska armada tabo i manj kot 40 milj od Teherana. Vvstrijske. nemške in turške ar-live se je baje že prevedlo v ame-'iski konzulat. Kot se poroča, je lalo nemško poslaništvo v Tehe anu Emir paši, velikemu nasprotniku Rusov v Perziji, na razpolago velike množine municije in irugega vojnega materijala.
Anglija proti nakupu ladij.
London, Anglija, 15. novembra.
poslanski zbornici je izjavil da ies lord Robert Cecil, parlamen-arni p&dtajnik za zunanje zade-e, da ni Anglija v stanu obljubi, da bo priznala in uvaževala rodajo interniranih nemških la-!ij na državljane kake nevtralne ležele.
Podtajnik je nadalje pripomnil, la mu niso došla nikaka poročili plede nakupnih pogajanj za nemške parnike, ki se nahajajo v »evtralnih pristaniščih, dasiravno so od časa do časa dospela poroda o takih nameravanih transakcijah.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 15. novembra. V današnjem popoldanskem poro- je obdolžitve. katero se je poro
življenje ter poročila, katero je poslala italijanska vlada in ki je obenem protest proti torpediranju nima državni department nobenih drugih informacij, na podlagi katerih bi bil opravičen protest na avstrijsko vlado.
Dočim nima državni department oficijelno v rokah poročila avstrijske admiralitete, v katerem se dolži italijanski parnik. da je skušal pobegniti, se vendar domneva, da je bilo poročilo izročeno ameriškemu poslaniku Pen-fieldu na Dunaju ter da se nahaja na poti v Washington. Izjavo italijanske vlade se je danes popoldne izročilo državnemu tajniku Lansingu. Slednja ne vsebu-
Avstrijski poveljnik, general Bo-roevič, je izjavil, da drži vse pozicije.
čilu poroča francosko vojno ministrstvo o izvanredno težkih infan-terijskih bojih v takozvanem "labirintu", v Artois distriktu ter nadalje o bojih z ročnimi granatami pri Tahure. V Woevre distriktu se je razstrelilo več min. V istem poročilu se glasi, da so
čalo iz Rima, da je bil namreč nemški podmorski čoln, ki je potopil "Aneono", vendar pa označuje dejanje kot. "surovost, katero se je izvršilo brez svarila in brez vsakega vzroka."
Poročila državnega deoartmen-ta glede torpediranja "Aneone"
se vršili v "labirintu", v Artois ne vsebujejo ničesar, o čenmr fr
distriktu skozi eelo noč boji z ročnimi granatami in bombami. Došla so poročila, iz katerih je razvidno, da so imeli Nemci v teh bojih težke izgube.
V	Champagne so napadli Nemci bankade pred francoskimi postojankami pri Butte de Tahure, in sicer z ročnimi granatami. Vse te naskoke pa se je odbilo.
Severno od Cirey v AVoevre distriktu se je razstrelilo neko francosko mino. V boj je posegla tudi francoska artilerija ter razdejala nemške utrdbe.
V	večernem poročilu pravi francosko vojno ministrstvo, da nadaljuje v Artois distriktu francoska artilerija s svojo aktivnostjo, dočim ni poročati o nikakih akcijah infanterije.
V	okolici Berry-au-Bac v Argo-nih ter med rekama Maas in Mo-sel so se vršili ostri boji artilerije.
Zi
Armada generala Linsingena je pregna fa Ruse z desnega brega reke Styr.
Berlin, Nemčija, 15. novembra. Vsled naskoka, katerega so vpri-zorile včeraj nemške in avstrijske čete, se je Ruse popolnoma pregnalo z desnega brega reke Styr. V okolici Smorgona so vprizorili Rusi m an j važne naskoke, ki so se pa vsi izjalovili. V današnjem oficijelnem poročilu glede položaja na iztočnem bojišču se glasi:
— Na iztočnem vojnem pozorisču so se izjalovili lokalni ruski naskoki v okolici Smorgona in Rusi so imeli pred našimi postojankami zelo težke izgube.
O armadni skupini princa Leopolda Bavarskega ni poročati ničesar novega. Armadna skupina general Lin
singen; — V zvezi z zavzetjem sovražnih postojank pri Podgaeie v Voihiniji so napadle včeraj nemške in avstrijske čete ruske postojanke na desnem bregu reke Styr, in sicer v celem obsegu. Ruse se je pregnalo ter se nahaja v nemških in avstrijskih rokah celi desni breg reke Stvr.
se ze preje ne poročalo ter se v njih tudi definitivno ne ugotavlja. koliko Amerikaneev se je nahajalo na krovu in koliko teh je izgubilo življenje. Danes se je objavilo, da se je napotil konzul Ha-son iz Alžirja v Tunis, kjer bo zaslišal edino preživelo Amerikan-ko. dr. Cecile Grey, ki se je tudi nahajala na krovu parnika.
Danes se je v vladnih krosih izjavilo, da ne vsebuje italijansko poročilo nikakih posameznosti ter da se v njem bolj razpravlja kot pa navaja dejstva. Vsled teira se ne smatra tega poročila za dokaz dejstev, ki je neobhodno potreben, če se hoče vložiti protest pri avstrijski vladi.
Konečni odstavek italijanskega poročila, v katerem se glasi, da je izqrubilo 200 žensk in otrok življenje, se glasi:
— Italijanska ^lada smatra za svojo dolžnost oznaniti vsem narodom na slovesen način, da nasprotuje postopanje sovražnika vsemu smislu civilizacije ter priznanim principijem mednarodnega prava.
Iznajdba profesorja Pupina.
Profesor Mihajlo Pupin je ver raj objavil, da se mu je posrečila iznajdba, ki bo revolucijonirala ves sistem brezžičnega brzojavlja-nja in telefoniranja. Izpopolnil je baje slušalko, ki je dovzetna baje le za take električne valove, katere si želi oni, ki ima v roki aparat.
Ce se ta iznajdba posreči, bi pomenilo to konec kabla, ker bi se moglo brzojaviti a*l telefonirati med poljubnima dvema točkama na svetovni obli.
Smrt v valovih.
Bordeaux, Francija, 15. nov. — Deset mož posadke španskega parnika "Bernabe", ki se je nahajal s premogom na krovu na poti i7 Cardiffa v Bilbao in ki je nasedel pri Point de la Coubre, je iz gubilo v viharju življenje. Parnik se smatra za popolnoma izgubljen.
Dvajset let za nesramneža.
261etni Lucidio 'Diangelio, ki stanuje v New Yorku, je bil vee-Dementiranje poročila o potopu j raj v Miimeoia okrožnem sodišču "Adriatica".	(Long Island) obsojen na 20 let
V neworskih parobrodnih kro-J ječe, ker se ga je spoznalo krivim,
Rim, Italija, 15. novembra. — V včeraj zvečer objavljenem poročilu pravi italijanski generalni štab, da so vprizorili Avstrijci z obronkov gora Pari, Cimadero in Rochetta v Ledro-dolini intenziven ogenj proti italijanskim pozicijam, ne da bi se vsled tega poškodovalo slednjih.
S fronte ob Soči poroča generalni štab o nadaljnih uspehih italijanske armade. Italijani so napredovali v kotlini pri Bovcu ter na višinah severozapadno od Gorice. Na kraški visoki planoti so zavzeli več močno utrjenih postojank severozapadno od sv. Mai*-tina.
Italijanski aeroplani so vprizorili dne 12. novembra več naskokov na kraje v kraškem okrožju ter metali bombe na železniške po-taje v Rihembergu, Štanjelu ter Dutovljah. Tri sovražne aeropla-le so baje pognali Italijani v beg in italijanski letalci so se ne poškodovani vrnili k svojim postojankam.
V danes zvečer objavljenem poročilu poroča vlada, da sta dva avstrijska aeroplana obstreljevala utrjeno italijansko mesto Brescia pri čemur je bilo ubitih 6 oseb. 10 pa ranjenih.
Izjava generala Boroevic-a.
Berlin, Nemčija, 15. novembra. Avstrijski general Boroevič, poveljnik avstrijskih čet na soški fronti, je izjavil v nekem objavljenem pogovoru, da je vzdržal na soški fronti vse postojanke, katere so imeli Avstrijci v svojih rokah, ko se je pričela vojna.
Tretja bitka ob Soči je glasom izjave generala Boroeviča praktično končana, ne da bi imeli Italijani kakršnekoli uspehe pri naskokih, ki so se v prvi vrsti obračali proti mostnemu pročelju pri Gorici. V tej zadnji bitki so uporabljali Italijani prvič svoje nove 34-centimeterske granate. — General pravi nadalje, da so ostati avstrijski vojaki čisto mirno v svojih zakopih, dokler je trajalo obstreljevanje artilerije. Ko so pa prešle italijanske čete k naskoku, se jih je pustilo približati se na kratko razdaljo, nakar se jih je sprejelo z uničujočim ognjem. — Kdor ni padel, se je moral vrniti, ker je bilo vsako prodiranje nemogoče. Noben Italijan ni prišel do glavnih zakopov.
ga na vislicah.
Springfield, 111., 15. novembra. Elston Scott, radi nekega umora na smrt obsojen črnec, je dobil danes že drugič od governer j a Dunne preložitev izvršenja smrtne kazni. Smrtno kazen se bo izvršilo potemtakem dne 17. decembra. Dunne izjavlja, da ne bo preje dovolil eksekucijo Seotta, dokler mu ne bo dal šerif White, Joakson County, zagotovila, da se bo usmrčenje izvršilo privatno. Zadnje javno obešenje črnca Joe Deberry v Murphisboro. kateremu je prisostvovalo 2000 oseb, je vzbudilo vihar ogorčenja po celi deželi.
Ca^ranza je zavzel Naeo. Washington, D. C., 15. nov. — Carranzova agentura je danes objavila, da so zasedle čete generala Carranze Naeo. Bežeče pristaše generala Ville je zasledovalo 2000 mož Carranzove kavalerije.
Poštni mojster zopet nastavljen.
Washington, D. C., 15. nov. — Predsednik Wilson je danes naročil generalnemu poštnemu mojstru Burlesonu, naj zopet postavi na prejšnje mesto pomožnega mojstra Geo. Burkitta iz Winnet-ka, 111.
Kakor že poročano je dal Bur-kitt izraza svojemu začudenju, da se je predsednik Wilson zaročil še pred potekom žalovalnega leta. V Beli hiši se je izjavilo, da ni pred-
Govor Churchilla«
V svojem govoru je izjavil lord Churchill, da so Dardanele vredne žrtev.
Priznanje bančnega uradnika.
Cincinnati, O., 15. novembra. — August O. Johnson, ki je bil preje uslužben pri 52. Narodni banki v Cincinnati, je priznal danes, da je tekom petih let poneveril
London, Anglija, 15. novembra. Bivši prvi lord admiralitete, Winston Churchill, je izjavil danes v poslanski zbornici, da prevzame nase popolno odgovornost za ek-spedicijo na Dardanele. Ob istem času pa je navalil vso krivdo na takratnega prvega lorda admiralitete. lord Fisher-ja. Odgovornost za ekspedicijo v Antwerpen je Churchill di rektno odklonil ter izjavil, da st) za to odgovorni Kitchener ter francoski strategi, ki so prišli na idejo, da bi se na ta način ustavilo Nemce.
Churchill je izjavil, da je smatral ekspedicijo v Dardanele za vojni poskus, pri katerem se je šlo za pridobitev stvari, koje vrednosti se ne more preceniti. Bilo je dosti stvari, ki so opravičevale domnevo, da se bo ekspedicija posrečila. Koncčno je izjavil, da je komaj najti v svetovni zgodovini operacijo, katero bi se moglo izvršiti tako brez ozira na človeški materijal in denar kot je ona v Dardanelah.
Glede odredb admiralitete, katere se je kritiziralo, je izjavil hurchill, da je bil Fisher, ki je nasprotoval oslabljenju brodovja v domačem vodovju. Pred pričet-kom operacij ni dal Fisher nobenega jasnega sveta in tekom izvedbe operacij ni dal slednjim pomoči, katere bi bilo treba vspri-čo težkoč. ki so se nudile.
Churchill se je zelo optimistie-sednik Wilson" ničesar vedel o j1?0 izrazil -lede	vojne. Rekel
tem, da je bil Burkitt odstavljen da se bo sec-a"ji položaj An-radi te njegove pripombe. Kakormorcbiti še poslabšal, pred-hitro pa je predsednik izvedel, je'110 se bo stvar ^boljšala. Zavez-takoj ukazal, naj se moža zopet jnikom Pa Je treba še vstrajati nastavi, če ni proti njemu nikakih jnaprej vsaj -skozi r<?to 1;'1C in v°j" drugih pomislekov. Rekel je, da|na se bo av*omatično končala, ko je to prosta dežela in da ima vsak1 bo Nem«ji primanjkalo člove-
pravico dati izraza svojemu mnenju in da pri tem ni izvzet niti predsednik sam.
Mrzli val se bliža.
Washington, D. C., 15. nov. — Mrzli val, prihajajoč s severoza-
škega materijala.
Churchillu se je živahno skalo, ko je končal govor.
plo-
Potop norveškega pamika. London, Anglija. 15. novembra. Norveški parnik "Wacousta", pada, se pomika proti atlantski vsebujoč 1988 ton, je bil potop-obali. Najnižja temperatura je bi- ljen od nekega podmorskega čol-la v Del Rio, Tex., namreč 28. V na. Posadka se nahaja na var-Nashville, Tenn. in Memphis se je nem. registriralo 32 stopinj.
Ogorčenje v Italiji.
i Pozor, posiijatsiji denarja
j Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno pre-Italijanska javnost zahteva od- ko HOLANDIJE in SKANDINA-redb proti delovanju avstrijskih VIJE.
podmorskih čolnov.	j Zadnja poročila nam naznanja-
--; jo, da se denarne pošiljatve ne iz-
Rim, Italija, 15. novembra. — Plačujejo v južni TIROLSKI, na Poročilo o potopu parnika "Bos- GORIŠKEM, DALMACIJI in de-nia", ki je d ispelo semkaj takoj loma v PRIMGRJU. — Za del po onem o potopu parnika "Fi- ISTRE, KRANJSKO vso in enako renze" in "Ancone", je vzbudilo spodnji ŠTAJER in druge notra-.tukaj veliko ogorčenje in s cele nJe ^Je Pa posluje posta kakor dežele prihajajo protesti, v kate- v mirnih časih, seveda traja poši-rih se zahteva varnostne odredbe ]janJe in izplačevanje kaka dva proti delovanju nemških in av- tedna dalj, nego v mirovnih raz-strijskih podmorskih čolnov v merah.
Sredozemskem morju.	I 0d tukaJ SG vojakom ne more
Listi zatrjujejo, da se je pod- denarja pošiljati, ker jih vedno morske čolne, ki so delavni v Sre- prestavljajo, lahko pa se pošlje dozemskem morju, prevedlo po sorodnikom ali znancem, ki ga od
$21.000 bančnega denarja. Nato
• 1*1	1	»	-	, y	_	xii^iAVJU	JUj	l/t v » vmv	f	o " " -
l ?e!l_ _ 3-ee.e: -T železnici iz Kiela v Trst, kjer se	tam Pošljejo vojaku, ako vedo za
jih je zopet sestavilo pod nadzor-	UjegOV naslov,
stvom nemških inženerjev in	Denar nam pošljite po "Dome-častnikov. Od tam, iz Trsta, so na- sti^c Postal Money Order", ter pri-
to pričeli ti podmorski čolni svoje	tožite natančni Vaš naslov in one pogubonosno delovanje v Sredo- osebe, kateri se ima izplačati, zemskem morju.
tero bo presedel v zvezni jetniš-nici v Moundsville, W. Va. Ko se je zapazilo primanjkljaj v blagajni, je pobegnil ter se ga je šele tri leta pozneje zasledilo v New Jersey.
Nova Zelandija prepovedala izseljevanje.
Wellington, Nova Zelandija. 15. novembra. — Vlada je izdala odredbo, glasom katere smejo možki v starosti od 18 do 45 let zapustiti deželo le s privoljenjem vojaških oblasti.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cene
potopljen parnik "Adriatic" j stila svojega moža tei White Star črte. Kmalu nato palprov prid udala življen je prišlo poročilo, da se nahaja; Ženska je nastopila ] parnik v varnem pristaniscu v ■ priča oroti obtožencu. Liverpoolu ter da je popolnoma! neutemeljeno po™'"1" «	!
topu.
je zapu-
Procesiralo se bo tudi nekega jeziku, potem ko je imel rektor! o o njega po-jFurri, ki je tudi zapleten v zade-svseučiyšča, Budinsky, govor vi ^	Ivo ter je pomagal nesramnežu. poljskem jeziku.	A j
Otvoritev vseučilišča v Varšavi.	dveh tednov izšel. —
Berlin, Nemčija. 15. novembra.	Vsebuje več povesti,
Vseučilišče v Varšavi je pričelo kroniko i Z vojne Z milO-s svojim rednim delovanjem. Nem- J^p ^ glikami in ^
ski vojaški governer, general pl.'	&	&
Beseler, je bil navzoč pri otvori- ^^ tvarino. - C e n a m U	^ _____^___
tvi ter je imel nagovor v nemškem HS^" b O d e 35 Centov, njajo, naj rojaki vedno gledajo na
K.	$	K	$
5 ...	.80	120...,	18.6
10...	1 GO	130____	20.15
15____	2 40	140____	21 7(.
20...	3.20	150.	23 25
25 ...	3.40	lfiO____	24 80
30....	4.75	170____	2* 35
35 ...	5 50	1X0 ..	27.9C
40....	6 30	190....	29.4 E
45....	7.05	200____	31 00
50....	7.75	2*0____	3*. 75
55....	8.60	3»0____	43 50
60....	9.40	35i»____	54.25
65____	10.15	400....	R2.00
70____	10.9 >	450____	P9.75
75...	11.70	500....	<7,50
80____	12 50	60fi____	<13 0C
85....	13.25	7*....	1*8.50
90____	14.C5	8«>0. ...	1 '4.O0
100....	15 £0	9<0____	1 9.E0
no....	17.05	ir.oo____	l"4 Of;
Upravništvo "GLAS NARODA."
naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, Cortlandt St., New York, N. Y.
T
GLAS NARODA, 16. NOVEMBRA, 1915.
11AS NARODA"
Daily:)
' • J, a! by
ift^ff^k Publishing Com
» i c .rporatioc ) «s J FF SAKSE3, Pjwidss'-1-0 JIS BEN EPIK, Treasurer,
Plan of Btwinees of the corporation xnd
aadresses of above ofhcers : M ortlar.dt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
it ctio leto Te'ja Wat zm Ameriko in
...................$3.00
pol..........
f«to zr raesto New York......
leta ia mesto New York
t a «-ge leto----.....
"oollsta..........
"Cefcrtlsta.........
1.60 4.00 2.00 4.60 2.66 1.70
V
NARODA** izhaja vsak dsQ tavzemš* nedelj In praznikov.
'•GLAS NARODA",
; Voiea of the People")k si tfary day except Sondam
Holidays. c»albacriptian yearlj $3.00-w
tools!
(dlMFSKut ot txrecmwit.
rta po
•a *o osoboccti «* Qe
pnoDiojfijo —*— r »-.4 biagcvoi pofi)-ja*j^cc"— H iaey 0:er, * "zi j^rtv^otnbJ kraj m naročnikov pre da ae cam tudi prejšnji > r »I»4č« naznani, da hitr«r» najdemo nsslovntka
popiMOb n po&ljatvam naredite
Savlov;
^iJUS NARODA"^
IS Cortlandt St, New York City
commit.

G o r i č a r.
stojnem mcstu in o pravem, 5a<?u, kostanja je približno taka kot kr-zabrusil avstrijski vladi v obraz milna vrednost ovsa, krmilna psovko, da je krivična, da se ne vrednost kuhanega kostanja je pa meni za nobeno postavo in za no-j trikrat tako velika, kot krmilna beno določbo, kadar gre za njeno vrednost pese. lastno korist. Na pristojnem me-1 Surov divji kostanj je sicer ne-stu bo povedal, kak je naš narod kaj grenak in zagaten. ker je v in kakšno razmerje vlada med na-1 njem precej čreslovine; te nepri-mi in med vlado, katere sužnji jetne lastnosti pa izgubi, če se smo.	jskuba. Kuhan kostanj pa tekne
Med nami je tudi veliko takili. vsem domačim živalim, ki pravijo, da bo Avstrija od se-j_ Nabran svež kostanj ne sme le-daj zanaprej Slovence še bolj za- žati na kupu. ker rad plesni in se tirala. Ne, prijatelji, bolj nas ne pokvari tako. da živalim škoduje, more zatirati kot nas je dosedaj.l Kdor ga noče ali ne more pokr-Gotovo je pa. da se bo pri neza-jmiti svežega, ta naj ga posuši na vednežili vzbudila skrita iskra v zraku, na solncu. v peči ali pa v srcih, ki bo vzžarela v silen pla- sušilnici. potem pa spravi v zrae-nien bratoljubja in ljubezni do nem in suhem prostoru, kjer ne domovine.	zmrzuje. Da se pa spraviti tudi na
Oe -e Amerikanci zanimajo se-j prostem v zasipnico. daj za dr. Goričarja, ni več daleč 1 Divji kostanj se da krmiti svež čas, ko se bodo začeli tudi za nas ali posušen, stoičen ali pa zmlet.
cejeni vodi, odlijemo tekočino iz-- eije templja po nad škroba, nalijemo na goščo ei- ju) M. H orači j
konzulu (vladar-aciju so šteli leta so-ste vode, vse skupaj dobro pre-j dobne republike, mešamo ter pustimo, da se škrob ( v kapitolijskem templju so 110-dobro poleže. To se mora ponav- voizvoijeni zastopniki ljudstva in ljati toliko časa. da je škrob po-'oblastniki žrtvovali Jupitru kot polnoma bel. Nato-odcedimo vodo ^ vrhovnemu zaščitniku države. Po-popolnoma, škrob pa dobro posu- sebno slovesna se je to godilo na šimo iii ga primerno shranimo. ! mareijeve ide. ki so bile vsled te-Ta škrob moremo dodajati v' ga za državo nekak posvečen dan. manjših množinah tudi moki za pozneje pa dne prvega januarija,
peko 'črnila in peciva.
ki je lil začetni dan uradnega le-
zanimati. Nič ne pomaga, če pravimo Srbom in .Rusom, kaj je z nami. povejmo Amerikancem. kaj zahtevamo in kaj nam gre
prazen ali kuhan, lupljen ali pa neolupljen.
Ovce in koze naj dobivajo kostanj svež, in sicer razrezan ali pa
lz prepričanja in iz ljubezni do	stoičen, če le mogoče z rezanico poštenosti pozdravljamo delova-jali s kako drugo na kratko razre-
nje dr. Goričarja. Naše največje	zano suho krmo, in sicer 1 1 do 1 •>
zadoščenje bi bilo. če bi se njemu	kg 11a dan. Najbolje pa stori ov-
in ameiiški vladi posrečilo strgati	cam kostanj vsled svoje čreslovi-
Avstriji krinko z obraza.	ne pri bolj vodeni krmi ali pa pri
Ves civiliziran svet bo zastrmel	paši po mokrih pašnikih, ob tem odkritju, ves civiliziran Kuhan kostanj je bolj redilen
svet bo kmalo začel Avstrijo tako	in jim tudi več zaleže.
obsojali, kakor jo obsojamo 1111. ki ljubimo* svojo domovino.
Dopisi.
Goveja živina se kmalu privadi divjemu kostanju. Dnevna poreija se sme višati le polagoma, in sicer pri molznih kravah do ."» kg, pr-volih do 10 kg. Tudi telicam 111 mladim kravam kostanj dobro de. zlasti ee je ostala krma bolj vodena. V tem slučaju je najbolje
lz divjega kostanja se da na- ta in je pozneje postal tudi zače-praviti, kakor smo že omenili, tu- tek kaiendarskega štetja. Tedaj; di izvrstno zdravilo proti trganju sta žrtvovala očetu bogov oba! ali re\matizmu, in sicer tako-le: konzula, najvišja oblastnika. -—j Pest svežega olupljenega kosta- Praznovali so tudi spomin dedi-1 11 ja razrežemo na kosce, jim damo kači je ob idah septembrovih —! v steklenico s širokim grlom in torej nekak praznik cerkvenega j zalijemo z dobrini, močnim, do-; blagosiovljenja, "žegnanja" —j liiaeim žganjem, 11. pr. s tropinov-'iu tedaj je prvi konzul zabil že-! eem. Nato steklenico zamašimo in belj v desno steno templja na pustimo kakih 14 dni v miru. | stran Minervine cele. Po teh žeb-S tako nastalim izvlečkom je ljih so šteli tedaj leta rimske re-treba otirati revmatični ud več-'publike.
krat, zlasti zvečer, predno gre' Pa tempelj ni bil le zunanji človek v posteljo, kar baje v rano- simbol državnega verstva, ampak gih slučajih zelo ugodno vpliva tudi izraz vse narodne kulture, s
Slovens ko
s=
katoliško
=H
podp. društvo
Wyo.
na razvoj bolezni.
da sla;
.T11 l*rc
P<
ril
•ijskimi konzuli je b.\ to človek, ki ni bil bi-ko prilik*' je imel. da •110 ogledal delovanje lade, trpel je kot 51 o služabnik, ki ima no-rospodarja. Ko se mu ;ij pristudilo. je šel in je veliko prepošten 7. bo vanje in se jim je 1 za vse intrige ter za katere so mu priza-i'ek je Slovenec, doma ua Štajerskem, njego-a (joričar.
:ir je prišel v Ameri-liko drugih je že pri-svobode, ki so pridi-ulo, obsojali Avstrijo goslovanom l>oljšo bo-ed par meseci se je ta-trjev po Ameriki kar
a vlada zasleduje, prebodi na smrt vsakega, tviei očita nepoštenost, jričarja je obsodila na
Nj> iiovi nasprotniki, zagovornici uslužbenci nepoštene in kri-i>- vlade niso mogli najti v pr-111 presenečenju in razočaranju 11 je h- -rdi' kakor: izdajalec, avijo mu. da je izdal svojo do-jvi.no, ker je začel odkrivati rtu nepošteno delovanje Av-
l)r, Gorir-ar bo poskušal dopo-d.iti ameriški javnosti, ki je v 1 Imp n ii časih edino merodajna. je c^la Avstrija veliko p reda-. k 'r se je začela pod raznimi ■ t\ '/auii, pod krinko prijatelj-a m pravičnosti umešavati v le\ . ki jo čisto nič ne brigajo, r j - hotela škodovati in jevne-tr!*ili slučajih tudi faktično 1 m 1 ovala naši novi domovini. Dr. Goričar ni izdajalec. Izda-ec je oni, ki izda svojo domo-
10,	dr. Goričar pa skuša poma-ti naši stari in naši novi domo-
11.	Neštetokrat smo žo po vda r-i, la ni Avstrija naša domovi-. N;.Ša domovina je Slovenija.
a -1 domovina je povsod, kjer i vaj a Slovenci. Ker smo marsi-i'sar zmožni, ker smo že veliko-rat pokazali, kaj zuaino in kako a visoki stopinji kulture stojimo, i no vsakega, kdor meče na-u prostemu razvoju polena na ot, in vsakega, kdor nas po kri-ifi z .i tira t. t nas hoče pahniti ;;zaj v temo, iz katere smo se z 'in z mukami povspeli. 'a a največja sovražnica je Av-i' j m 11 zato čestitamo dr. Gori-i' jii, ker je tako uspešno nasto-il proti njej.
D>, če bi izdal našo in svojo omovino, kakor so jo izdali rano. ■ i med nami, bi mu zame-
Ely, Minn. — Pred kratkimj krmiti kostanj surov in neolup sem bral v Glasu Naroda dopis, ]jen ^a pitanje goveje živine je ki je bil podpisan z imenom Po-jkostanj vsjed obile tolšce prav do-roeevaiee. Ker pa stavec prosi v,ber. treba pa - je seve<ja dajati dopisu nekaj pojasnila, je skoraj. poleg kostanja še dušičnata kr-noja dolžnost, da mu ga dam. mila, n. pr. oljnate tropine, ker uce nisem ustrelil jaz. pač pa kostanj sam ima premalo dušika.
m sic
Louis Pogorele, ki je moj daljni sorodnik. Kozla marsikdo ustreli. Streljal sem jili že jaz, pa tudi vi ste jih že mnogo ustrelili. Z ženit-vijo pa toliko časa ni nič, dokler dva o tem ne vesta. Ce veste v Nevr Yorku za kako solneno rožo, mi sporočite, mogoče vas povabim na ženitovanje. Na svetu ni nič nemogočega. Pozdrav! — Matija Pogorele.
Fcrt Mills, Ccrregidor, P. I. — Dovolite, da se zoj>et malo oglasim iz teh daljnih krajev. Kakor se vidi, smo Slovenci že precej zastopani v tukajšnjih krajih. Pred par dnevi sem našel še dva Slovnica, ki služita v infanteriji. Se znanili smo se prav slučajno, naj več po posredovanju nekega Dal-matinca, ki je tudi tukaj. Ko smo se nekoč kopali v morju, se je nam pridružil omenjeni Dalmati-nt-c, ki je poznal ona dva Slovenca. nakar me je predstavil rojakoma; takoj je zavladalo iskreno prijateljstvo med nami. Sedaj si delamo .skupno kratek čas s slovenskimi časopisi, med katerimi zavzema prvo mesto Glas Naroda, ki je najbolj nepristranski. Tukaj se imamo še precej dobro. Precej jih bo šlo »e ta mesec (oktobra) nazaj v Združene države; ni mi treba omenjati, da so zelo veseli, ker nikdo ne ljubi te tropične dežele. Zelo lepi so tukajšnji kraji, a sama za pogledati, da bi pa moral tukaj ostati celo življenje, je pa preveč. Tu nas je sedaj deset Slovencev, raztresenih po raznih krajih. Na Corregidorju smo štirje, v 'Manili trije in drugi so pa drugod. Večkrat si dopisujemo. Gotovo še ni bilo nikoli preje toliko Slovencev na filipinskem o-točju. K sklepu pozdravljam vse zavedne rojake širom Amerike, posebno pa čitatelje tega lista. — Jos. Marela, slov. vojak.
_ tu.
Ker verno, kako je živel zadnje • , smo prepričani, da tega U« >-.!nega koraka ni storil ne iz
pja, ne iz korisrtoiovja. S' a . iLi v Ameriki smo lahko ii in ponosni, ker je iz naših st vznikcl človek, ki bo na pri-
B. Skalieky priobčuje v ''Kmetovalcu" sledeči članek:
Angleški pregovor pravi: "Še mnogo denarja leži na cesti, pa ljudje ga ne vidijo in ne pobero." To velja v veliki meri tudi o divjem kostanju, katerega posebno po deželi vse premalo cenijo.
Divji kostanj je namreč zelo dobra konjska krma; v slast pa gre tudi kozam in ovcam, perutnini In drugim domačim živalim. Tz divjega kostanja se da napraviti dober škrob za domačo porabo, pa tudi jako dobro domače zdravilo proti trganju ali revma-
Ce krmimo svež kostanj, ga moramo najprej zdrobiti ali stolči. potem ga pa pomešati z rezanico ali pa s senom.
Najbolj gre kostanj v slast goveji živini, če mu pred krmljenjem odpravimo grenki okus in čreslovino; to dosežemo, če ga kuhamo ali pa vsaj namakamo v vodi.
Konji smejo dobiti po •""> kg svežega kostanja na dan. ne da bi jim škodoval. Se celo bolj zdravi so, ker jih svež kostanj obvaruje kolike in naduhe. Pomaga pa kostanj tudi zopet glistavost. Drugod, n. pr. na Turškem je krmljenje konj s kostanjem sploh v navadi.
Prašičem naj se krmi kostanj kuhan, pomešan z drugo kuhano krmo, ker ga drugače ne žro radi. Voda, v kateri se je kostanj kuhal. je grenka; treba jo je odliti. Zadostuje pa tudi, če stoičen kostanj z vrelo vodo poparimo, čez nekaj časa to vodo odlijemo, kostanjev zdrob pa pomešamo s poparjenim krompirjem, z otrobi ali pa s kako drugo podobno krmo.
Tudi dalj časa trajajoče namakanje v mrzli, nekoliko osoljeni vodi odvzame kostanju grenkobo. Prašiči dobe po pitanju s kostanjem zelo dobro meso in salo.
Za perutnino je najbolje vrne-siti iz oljupljenega, zmletega ter kuhanega ali poparjenega kostanja testo, to testo pa pomešati med drugo krmo ali pa kar sam^ posušiti ter pokrmiti.
Glavno je torej odvzeti kostanju grenkobo, kar najbolje dosežemo, ako ga kuhamo z lupino vred toliko časa, da postane po polnoma mehak. Nato odlijemo gre iko vodo, nalijemo nanj druge, ciste, vrele vode, v kateri ku liamo kostanj še nekaj časa, da dobi osladen okus, podoben oku su jedilnega kostanja.
Če hočemo spraviti kostanj za zimo, ga moramo posušiti. Predno se rabi. ga olupimo, namočimo dva do tri dni v vodi, da ga raz greni. Nato ga zopet posušimo, stolčemo in stoičenega poklada-1110 z drugimi krmili pomešanega, n. pr. z rezanico, s senom, z repo, s krompirjem in podobno krmo. ^ Na Nemškem mešajo kostanjevo moko z melaso. Znano melasno krmilo "Klimaks" n. pr. obstoja iz 25^ žaganja. 70% melase in o% kostanjeve moke.
Tz svežega kostanja se da napraviti tudi škrob za domačo rabo. in sicer na sledeči način:
Svež, bolj mehak kostanj olupimo, razrežemo na drobne kose in stolčemo v kaki kadi. Nanj nalijemo nekaj vode, to kašo dobro
i katero se je izpreminjal. Sledimo jglavnini fazam tega interesantne-! ga razvoja!
j Strogi religiozni red. ki ga kaže
i v prvem početku starorimsko
j verstvo, ee ga očistimo poznejših
3	... jlegendnih okraskov, prioisujejo
Zapiski iz solncne Italije, —j kot ,rgallizatorju kralju Nlimi
Pompiliju (715—672 pred Kristusom). Dasi je njegova oseba zavita >' pravljične megle, vendar je gotovo, da je uredil verske zadeve rimski vladar visokega in . plemenitega duha, kajti v svoj za-Tak.je danes Kapitolij, rimski kon -e poio£il vse ideje, ki so rodile m oživljale poznejšo moč
Pod oljko in iavorom.
Spisal dr. Evgen Lampe.
NA KAPITOLIJU.
(Nadaljevanje.)
i4rotovž?*. Takoj vidimo, da so mu ostale kljub tolikim prezida-j nmske države^
vam glavne stare oblike: Grič ima;	______
dva vrha, med njima, je pa nekako sedlo. Tudi od druge strani, z Rimskega Fora, se oba vrha razločita. En vrh. kjer je zdaj pa-lazzo Caffarelli in 11a katerem kažejo še Tarpejsko skalo, s katere so nekdaj metali v prepad na smrt obsojene zločince, je nekdaj nosil slavni -Jupitrov drugi vrh. sedaj s cerkvijo Ara Coeli, pa je bil trdnjava, Arx. s templjem Junone. Kjer je zdaj senatorska palača, ki stoji po širini sedla, je bil pa Tabularij, arhiv riiuske države. Tako so " nam ohranjena vsaj mesta, kjer so se odigravali najvažnejši dasi so stavbe same podlegle na valu stoletij in se umaknile no
Cistcst prvotne rimske vere se vidi že v tem. da ne pozna onih šaro vitih in zapletenih mitoloških pravljic, ki so ž njimi Grki pre-pletli .>voj Olimp, v katerem so božanstva v vseh mogočih sorodstvih in svaštvih. Preprost, enostaven. resen in zvišen je prvotni
pojem božanstva pri Rimljanih, tempelj,	... Tr ... J „. . *'.
.. \ Ae Dtonizij Ilalikarnaski je to
spoznal: *4Rimljani ne poznajo nobenega od lastnih otrok rezanega I rana; ne Krona, ki požira svoje otroke iz strahu, da ga ne bi pregnali; ne Cevza, ki strmoglavi \lado Kronovo in lastnega
V 'n - i očeta zapre v tartarsko ječo: ne dogodki. • 1 • - 1 -13 i-
i pripovedujejo o bogovih, da bi se
! vojskovali, da bi bili ranjeni, u-
ZA ZEDINJENE DRŽAVE|SEVERNE;AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporiraao dne 21. januarja 1902 v'drzavi Pennsylvania.
GLAVNI UBADNXE1:
PredKKJnik: JOŽEJf PETEKNEL, Box 95, Willoek, Pa.
I.	podpredsednik: RAROL ZA T, AR, Box 547, Forest City, Pa.
H.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box S35, F.ock Springs Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II.	tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joilet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St^ Jollet, DL
NADZORNI ODBOB:
PrtOsedElS:: 1UNAC POD V AS XI K, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa IL nadzornik: FRANE PAVLOVČlO, Box 705, Conemaagh, Pa. IIL iiadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kan*.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana.
II. iiorotnik: MIHAEL, KLOPČIČ, 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Grm-Cleid, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11 M, Bridgeport O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. II. upravnik: PAYED OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, p. O. Box 707, Foreai City, Penna.
DmStveno glasilo: "GLAS NARODA."
rimsk'
vadi Grkov in barbarov." Xuma dr. Josij Keller in mestni blagaj-je privadil svoje rojake, da sma-jnik Friderik Kuča iz Gaje so bili trajo vero kot nekaj tako vzviše- zaradi veleizdajniških dejanj ob-
sojeni na smrt na vešalih pa se jim je milostnim potom premenila
nega, Ja se mora vse drugo umakniti pred njo. Pri bogoslužju morajo /branega duha pozabiti za! kazen v 10 do 20-letno ječo vse drugo in svoje misli obračati | le na češčenje bogov, ki je, kakor j
pravi
Plutarh, najvažnejše opra-j vilo. Takrat morajo biti ulice; mirne, nihče ne sme ropotati, raz-! bijati ali delati česarkoli, kar bij motilo slovesno tihoto. Delo je; moralo prenehati, da se vsa pozor-j nost obrne le na bogoslužno de-j j an je.
(Dalje prihodnjič).
Junak.
Zeppelin razdejan v Rusiji.
London, Anglija, ID. novembra. Glasom poročila nekega poročevalca "Central Xews" je ruska artilerija v bližini Grodna tako poškodovala neki nemški Zeppelin, da je padla zračna križarka 11a tla za nemškimi črtami. Potem ko st* je rešilo posadko, je Zeppelin baje popolnoma zgorel.
111 iti-, zdravnikj
tizmu.
V surovem divjem kostanju je1 premešamo in jo precedimo skozi dosti redilnih snovi, in sicer v 100 redko platno v drugo, snažno po-kg surovega kostanja 2.8 do 5.6'sodo. Goščo polijemo z drugo či-
kg beljakovin, 1.4 do 2.1 tolšče in 38.8 do 47.1 kg ogljikovih hidratov, od tega pa samo škroba povprečno po 41.6 kg.
sto vodo, jo zopet razmešamo ter znova precedimo skozi redko platno. To se ponavlja toliko časa, da se izpere iz kostanjeve kaše ves
Krmilna vrednost posušenega škrob. Ko- se poležg škrolj y od-
„„ . „	A klenjeni in usužnjeni od ljudi,
vim, pnseajoc za seboj le neznatne, n -	. . ^
j ^ t J	J	i K unijam ne praznujejo nobene
I svečanosti v črnih oblekah in v Kapitolij je bil versko središče žalnem pompu, pri kateri bi žen-
države, 111 če se zamislimo ske vzdihovale in jokale zaradi nazaj one čase. ko je tu se stal bo£rm% ki so iz2:iuili, kakor žalu-krasni tempelj, ponos in slava jej0 fJrki zanuU upienjene Pro-rimskega mesta, nam stopi pred serpilie> zaradi Bahovih nezgod oči antika v svojih najvišjih kul-;.iH zaradi drugih takih stvari. Pri turnih momentih in nagibih. Ka-j,^ ,,e vidig ^y^kih zamak-kor trta okoli hrasta se ovija rim-j njelieev. razsajajočih koribantov.
ska zgodovina okoli Kapitolija. p>eraških sprevodov, bahantskih	Sedem smrtnih obsodb.
Prva naselbina, ki jo pravljica, izgredcVj ne skrivilih sveeanosti, Polieijski -lirad v Moravsld O pripisuje Rornulu, s!eer m bila na ponogi mQŽki ^ ženske ne bde str0viei'razglaša: Stavbni asistent Kapitohju. ampak na bližnjem kupaj po templjih.in tudi dm- Valentin Posolda. tesar Tomaži Palatmu. vendar ko se je rimsko gih nemarnosti ne poznajo, am- Krejči. učitelj Rikard Wagner, za-ljudstvo spoeelo iz palatmskim pak ^ kar se tiče bogov? govore'sebna uradnika Iv. Vališek in Ki Rimljanov 111 iz Sabineev na Kvi- in dela<io s spoštovanjem proti na- kard Stoklasa mestni rinalu. je postal Kapitolij sredi j med njima skupno svetišče, in tako ozko spojena je bila verska j misel z rimsko državo, da jo je oživljala in oduševljala skozi vse dobe njenega razvoja in je šele ž njo Izginila. Kapitolijska središča so bila vedno središče javnega življenja, ker so bila vsa najvažnejša javila dejanja tudi religiozna : ločitve cerkve od države stari vek ni poznal.
Za časa kraljev v šestem stoletju pred Kristusom so že sezidali tempelj Jupitru Velikemu Dobremu. Tam zgoraj je bilo trojno svetišče: Jupitru, Minervi in Junoni posvečeno, in Tarkvinij Ošabni, ki je hotel tirane posnemati v velikih zgradbah, je zidal tri stavbe, ki naj bi po svoji o-gromnosti ohranile njegovo slavo za vse čase: tempelj, kloako in cirkus. V teh treh zgradbah je tudi izražen duh tedanjega časa: tempelj bogovom, varuhom države, kloako, da se izsuši močvirje med Kapitolijem iu Palatinom. kjer je nastal Rimski Forum, in cirkus ljudstvu za zabavo. Z mogočnimi zidinami so podzidali temelj in ga razširili, a ni se smel premakniti terminus, ki ga je Tit Tacij postavil kot znak gotove lastnine, niti tu oboževana Juven-tas, personifikacija vedne mladosti. Osem sto čevljev je meril v vhodu temelj, na katerem se je dvigala mogočna stavba, zidana po etruških vzorcih, ki pa je bila v primeri z dolžino jako široka, skoro kvadratna, da je imela prostora za vsa tri svetišča. Trojna vrsta stebrov je stala pred vhodom in mogočno se je dvigal tempelj nad mestom, daleč vidni znak rimske oblasti. Predno je bil dozidan, so kralje pregnali, in eno prvih del ljudovlade je bilo, da so ga dokončali, in od dedika-
Sred bojnih tam poljan junak zadet leži. z globokih pa mu ran rudeča lije kri.
Še en pogled kopneč v ta lepi božji svet: in ni junaka več. — Ril v srce je zadet!
Za sinjo pa goro ga beli dom njegov Ijubeče klical bo: Povrni se domov!
Predraga žena le. in živi svoj drobiž nestrpno čaka že. Kod vendar se mudiš?
A kličete zaman mrliče iz gomil; odmev samo hladan nazaj se bo gladil!
J. Rukovinski. Pittsburgh, Pa.
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijOIlOV kron.
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
4
Hranilnih vlog nad
44#S milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po brez odbitka.
Nevzlignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, por jenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
82 Cortlandt St. NEW YORK.
3104 St. Clair Avc^ fi^E.
jfcYELAND, 0. M^^L
GLAS NARODA; 16. NOVEMBR A; 1915.
.SCENES ATTENDING THE AUSTRO-. GERMAN INVASION OF SERBIA .
SERBIAN ARTILLERY FAC'NG THE AUSTRO-GERMANS IK THE-MORAVA VALLEY
SRBSKA ARTILERIJA V BOJU PROTI AVSTRIJCEM V DO 1.INI REK E MORAVE.
Avstrija in Italija.
PRI TOLMINU SE ŠE NEPRESTANO VRŠI SILNO VROČA BITKA. — GENERAL PORRO BO BAJE POSTAL ITALIJANSKI VRHOVNI POVELJNIK. — ITALIJANI SO ZELO NAIVNI. — ODSTOP ITALIJANSKEGA MORNARIŠKEGA MINISTRA. — VELIKI POŽARI V PRISTANIŠU GENOVE. — KOLIKO IMA ITALIJA DOLGA. — MOŠTVO AVSTR. PARNIKA V
ITALIJI.
Bitka pri Tolminu.
a pr
vedli j o vzrokih eksplozije na o
General Porro, -vrhovni povelj nik?
Tolminu postaja ved- k,0^k'L. te,lin!ki	'pri SV°-
kmalu doseže svoj vi- ^trditvi da je eksplozijo povzro-
■ - , c i čil kratki stik ali da se je smod-raxii'k ie imel pri tlosetla-	.
, , - ,	nik vžgal. Vojno časopisje noče
ii whke izgube. \ se-	.p	.. .	.. ,
, - . opustiti, navzlic dementijem vla-ir-'d ostivisim letnim ea- 1
',	■ ,r , de, svoje hujskajske teorije o nem
• I.» na vsak naem pri lol- ! . J r. , . . .. ^
• .ski in avstrijski sabotaži. Doseda->vcrno m mzno Italijani ..	J . .	.
, ,	-	lin rezultat preiskave je se ne-
(i, ali kakor vidimo iz po-	1
i	i	znan.
► prizadevanje imelo tak ,	0„ . . .
, - . Izmeti 3< oficirjev je rešenih kakršen so imela doslej	__ ... ^ ~
, samo sem. Našli so poleg admira-; pri/.a levanja na tem ali , ,, ,. ,	f. ., .
la Ruhna oba poveljnika kapita
m i route.	i	„	! ii-
j na Feraforni m ( andeo. dalje po
ročnike Bechi, Pagni in Piciochi.
Francoskim listom je katastro
|fa uganka, večina, njih pravi, da
bo baje ge- je najverjetnješe, da je avstro
i Porro v kratkem prevzel 0?rski podmorski čoln si dobil
lansko vrhovno poveljstvo. |pot v pristanišče v Brindisi, ker
'mu je bilo znano, kje so položene
mine
"Le Journal" misli, da imajo katastrofo na vesti nevtralisti. Večina francoskih listov noče verjeti, da bi se bil pokvarjeni smodnik sam vžgal.
Zakaj je odstopil italijanski mornariški minister Viale?
"Koelnisclie Volkszeitung" po roča:
Odstop italijanskega mornari škega ministra Viale je dejansLf v zvezi s političnimi vzroki. Adiui ral se ni hotel ozirati na zahtev« Anglije, da naj se porabi italijan sko brodovje tako, kakor se je u-radno dogovorilo med Anglijo in Italijo; zato je moral odstopiti.
Novi italijanski mornariški minister.
Podadmiral Camillo Corsi je imenovan za mornariškega ministra. V glavnem stanu je prisegel v roke kralja. Corsijevo mesto poveljnika eskadre dreadnoughtov vzame najbrže podadmiral Cuti-nelli, poveljnik v Benetkah.
Drobne vesti iz Italije.
"Secolo" poroča, da so nastali v pristanišču Genue veliki požari. Poslednji dogodki bi morali končno podučiti vlado, da ima poleg zunanjih sovražnikov tudi notranje in sicer obeh spolov.
V Palermo je došlo moštvo avstrijskega trgovinskega parnika
Italijanska naivnost.
Pri nekem italijanskem vjetni-ku ob karnsko-julijski fronti so našli avstr. vojaki pismo take-lej vsebine:
Dragi avstrijski vojaki, ki se bojujete hrabro ali prisiljeno proti nam italijanskim vojakom, jaz bi rad dosegel to. da bi sprevideli vso resnico, kajti potem se vam gotovo vojna pristudi in zlasti lutein, kako se bojujemo, k-j ti mi
no to. kar nam pripada geo-no. Mi hočemo dobiti samo italijansko
gr
italijanski Trentin Dalmacijo in Trst. Mi vas nočemo uničiti, ampak hočemo imeti le to, kar je naše. Gotovo, vam vojakom se pravi, da mi hočemo vas uničiti, da smo verolomni izdajalci, ne, dajte nam Trentin in '1 rst in bomo si boljši prijatelji. Vi morate biti prepričani, da kakor hitro dobimo to ozemlje, sc ne bomo več bojevali z vami. Poti m ste v zmoti, ko mislite, da se postopa grdo z vašimi vjetniki. To v imenu Boga, očeta vseh ni res. To vedo vaši vjetniki, kateri so dobro hranjeni, so skoro prosti in živijo v najlepših italijanskih mestih, po vojni bodo pripovedo vali svojim ženam in otrokom, da so Italijani jako civilizirani, in humani ljudje, tla se borijo za sveto stvar pod zaščito Boga in z blagoslovom svetega Očeta. Pn-segari. ua ako koga vjamemo. mu
pešpolka, Karol Ilvalič. doma iz |eznig]-e postaje. Podgore pri Gorici, ki je bil v j Tri dni in tri
, čine sem prestal. 'Tretji dan pa i prideta dva ruska topničarja in me zaneseta v neko revno gališko halupo. Tam so me za silo obvezali in odpeljali do ' bližnje" že-
FUMERAL OP THE VICTIMS OF AH AUSTRIAN AEROPLANE ATTACK IIS BELGRADE.
JUST BEFORE. ITS FALL POGREB ŽRTEV NEKEGA AVSTRIJSKEGA AiiROPLANA V BELGRADU, MALO PRED
PADCEM.	~ ~

io terba spuščanje v morje prelo /.iti na poznejši čas.
Marchese Cappelli.
Marchese Cappelli dela sedaj '< preglavico Salandri in Souninu, ki sta bila silno ogorčena, ker je
kopali v Adrije sinjih valovih, v moštvo večerja. Po izkušnjah so zaiivu pri Seljanu. Tamkaj smo se naši postavili topove na straneh, večkrat sešli z ljubeznjivim po-[spredaj pa so montirali strojne poveljnikom viceadmiralom pl. Kou-|ške. In na večer so res prikorakali ■Ikoni, ki nam je popisoval adri-jkakor bi jih povabili gospode iz jansko obrežje. Nekaj posebnega, j drugega taborišča. Ali čez dvaj-\aši fantje. ki na vsakem maršu set minut so morali nazaj — niso 1appelli izjavil, da on ni poslal no-'P°.i° »n prepevajo, molče na potu mogli niti za korak naprej zaradi jene soglašajoče izjave k Barzila- 'proti Adriji. Nič čudnega. Oči se nakopičenih trnpel na sredi in na jevemu govoru v Neaplju, kakor naslajajo na lepoti dežele, a duša straneh. Tako Lah žrtvuje svojf ;e bilo razglašeno.	|občuduje po svoje Stvarnika. In ljudi, pa le ne pride naprej.
Sedaj pravi Cappelli, da se čudi. to oboje tvoii molk in onemelost.j potemtakom se nač ni čuditi, da ^akaj sta ogorčena, ker vendar po-j Pred nami morje s prelepim ob- se v laških listih in krogih govori mata njegovo mnenje o vojni in rež.,en. V dalji se modri jo obrisi 0 dosedanji izgubi treh desetin ar-appelli nima navade, spreminja-j Trsta, blizu nas pa gaji palm in made. Kolikor smo se mo "
noči smo se vozili tlo tjekaj. Bilo nas je več takih nesrečnikov. Morila si misliš, »bi so nas naložili v mehke avtomobile ali kočije. Ka.j še! Vozili so nas v vozeh, podobnih našim sa-mokolicam. Blata je bilo skoro za moža, visoko, jame globoke kakor >rezna. Voz se je prevračal zdaj Bilo je meseca feb. 1914. mi-i na levo, zdaj na desno. Pri taki slim, da ravno na dan sv. Veroni- vožnji bi tudi zdrav človek o be-ke. ko sem zvedel, dju mi bo zo- lem dnevu videl zvezdano nebo, pet otliti v vojno. Tisti dan sva kaj šele ranjen.
Ko pridemo na železniško postajo. nas polože v živinske vozove na gnilo slamo. Tu nas je bilo
Karpatih ranjen in ujet ter se je sedaj vrnil, piše svojemu prija-ju iz Litomeric na Češkem: i Dragi prijatelj! Na vprašanja v Tvojem zadnjem pismu, kako je bilo z menoj, odkar sem bil šel drugič v vojno. Ti v kratkem odgovarjam tako-le:
ti svojega mišljenja.
Straža ob Soči.
lavorik.
i prepričati — na Tirolskem ter tukaj
Na drugi strani v sinji daljavi j— gonijo Lahi cele hetakombe žr-beneške lagune -- hrepenenje na- tev proti zidu naših pozicij in naših vojakov — padova nižina z šib nepremagljivih junakov. Tako razk-aiiim ustjem r?k. koča kakor se je našlo napisano v zapisniku meja proti italijanski sili, pred padlega stotnika n. pr. o Monte njo na pol podrti in požgani Tržič Piano: Vračam se s 15 možmi svo-in višave, kjer se za 'osvoboditev' je stotnije. Od našega polka je bojuje italijanski vojak. Znano je, padlo skoraj 2000 mož ter našlo da si je s tržiške kampanile želj- svoj grob na gorskih grebenih. Na no oziral "mali kralj" na Trst. potu k jezeru Missnrina, na sedlu a — si je Jah- Tre Croee, na obeh cestah, ki dr
im daleč a____žita iz Cortine v Landro in Schlu
Daleč v ozadju se dviga vekovečni derbaeh, imamo že 20.000 mrtvih Triglav v sredi svojih gorskih or- Van jenih in pa pogrešanih...." jakov, Še dalje tam tirolski Dolo-! Duh naše armade je izboren. Vs* a pod temi tihimi plani- trudi in težave in pa žrtve so na aradiž Avstrije: Gorica, šhn vojakom kakor nekaj samo in gajev. Nekoliko obsebi umljivega. V vlakih, priha stran doberdobska planota, danes jajočih z moštvom iz Galicije, odbojno polje in pa grob italijanskih meva petje,
nami p mesto vrtov
se odločila s prijateljem L. in šla sva k spovedi; potem sva se še nekaj časa mudila v cerkvi in molila. Saj vem, da se boš čudil ali sploh verjel ne boš. ker prej to ni bila moja navada. Toda vojna človeka marsičesa nauči.
Tisti dan. ko smo se poslovili od bele Ljubljane, sem bil ves v šopkih, srce pa mi je pravilo, <la se ne vrnem več. Težko sem se poslovil od svoje izvoljenke, ki je nekje tam doma.
Vožnja dobro veš. kakšna je. -Taz sem se držal le bolj v v<> kjer je bilo polno kruha. sira. sla nine, vina in cigar. Pil sem. jedel in kadil, misleč si. da je to monk moja zadnja gostija. To je trajalo tri dni. potem pa pridemo v ne srečne Karpate.
V boj sem prišel takoj prvi dan. ki je potekel še precej dobro. — Vendar mi bo ostal ta dan do smrti v spominu, ker je zahteval živ-njenje mojega ljubega prijatelja Lebana, vrlega četovodja. Drugi dan se je položaj poslabšal, imeli smo mnogo žrtev; marsikaka žena je ta dan izgubila svojega moža, otroci očeta, stariši sina. Mnogo mnogo naših fantov in mož je ta dan umrlo. Meni srce ni bilo pretežko, ker nisem imel posebnega veselja ne doma, ne nikjer. Le na Ljubljano me je "ezalo srce. a še tam mi ni.so '".ali pokoja.
najbolje od tega. kar ima-' ^ranz Avgust", katerega so Ita-
mo. Mi r.e v porabi jamo, kakor v":, bonih z vdušljivim plinom in dum •1 um k rogelj.
Eksplozija na o^opnici "Bene-. detto Brin".
<> vzroku eksplozije na oklop-niei "Benedetto Brin" se ne ve Še nič zanesljivega. Izmed oficirskega zbora so preživeli katastro l'o samo strojni oficirji in zdravniki. Ker je voda na semaforju pristanišča nizka, je bilo mogoče že spraviti iz nje nekaj lahkih topov in upa se, da bo mogoče rešiti še nekaj težkih topov.
Poroča se o katastrofi dalje: Lat! tja je popolnoma nerabna, ker je zletela v zrak vsa notranir oprava zadnjega ladjinega dela in ker so prostori za stroje in jam boro uničeni, podladje je na več mestih težko poškodovano. Dobili so več trnpel italijanskih mornarjev, ki so poginili vsled eksplozije, večjega dela mrtvih se ne more vrč spoznati Ek<plczijo je povzročil kakor se 7>oroča z neke strani, kratek stik, misli pa se
lijani zaplenili; moštvo internirajo najbrže v Sardiniji.
Italijanski državni dolg.
V mesecih julij in avgust je na-rastel nezaloženi državni dolg Italije po izkazu zaklada za 1600 milijonov lir. Posebno so narastli dolgovi za štiriinpolodstotne notranje zakladne liste za 664 milijonov, za zakladne bone za 239, predujmi asignaeijske banke za sto ,milijonov, predjumi blagajniških depozitov za 309 milijonov, blagajnični listi za 134, bankovci za zakladni račun za 55 milijonov lir. V gotovini je izplačalo mornariško iu vojno ministrstvo v avgustu 486 milijonov, v juliju 512, pri čemer je bilo plačilo za velike dobave odloženo na poznejši čas.
Giolitti in "Giolitti".
"Secolo' "poroča nastopni originalni dogodek:
V Palermu so spustili v morje neki parnik. Ta novi parnik bi se moral imenovati "Giolitti", ali radi dogodkov zadnjih mesecev so kar naenkrat prekrstili parnik v S • vftlno. da se je izvršilo hudo'»-|"Cita di Trieste". S tem pa stvar no Amnje.	Še ni končana. Ladije ni bilo mogo-
I^^»usko časopisje govori še'če spraviti v morje, tako da je bi-
godba ter vrisk, in
sinov.	j vendar prihajajo iz bojišča na bo-j Z veseljem sem opravljal v Kar-
V strategičnem pogledu je ta jišče. Naših vojakov-junakov ne patih svoje delo — imel sem opra-!pokrajina prejaka. Nedavno tega zapusti dovtip in zidana volja niti. viti večinoma le z minami. Neke
Vojni kurat Jos. Bon. Vonavka, je priobčil v "Čeehu" naslednje pismo:
Mal o pozno — po preteku enega
meseca — se pripravljam napisati I t " vT'T*
r. - . , . . . 1 ... ; Le škoda, res škodi nekaj spominov iz dni. ki sem jih , • 1M , ,
i i — ! -, - i ko mislil — da ta iozi\el na bojišču na bregovih si-'
nje Soče.
Danes imam baš bolj čas za to. z lazareta zrem skozi okno proti i^. zasneženim tirolskim goram in se vtapljam v spomine. Spominjam se svoje domovine tam za temi zasneženimi gorskimi orjaki, spominjam se vseh, vseh v lepi češki deželi in pošiljam prisrčne pozdrave dragi domovini in njenim prebivalcem. Spominjam se zakopov na ..... bregovih Adrije, kjer stojijo na^'(> italijanski minister Orlandi na- v težkih trenutkih. In kako lepo se ga dne pride povelje, da se mora Straži sinovi vseli avstrijskih na- Plsa*"	* to avstl*ijsko mejo vsi razumejo med seboj. Nevarnost mo umakniti, kc-r so Rnsi prodrl'
rodnosti, med njimi tudi sinovi na-i^tavil v sPremstvn avstrijske- domovine druži in veže vse.	j levo krilo naše fronte. Mislim, da
še češke dežele.	vojaškega inženirja."	j Naše večerne zabave v zakopih je bilo 20. marca, ko so se naši n
In te spomine zbiram, da vam! Kakor sem že rekel, stoje tu na s0 tudi zanimive.	I maknili. Gospod major Blažke mi
jih pošljem — daleč domov. I straži sinovi vseli avstrijskih na-: Toliko da je šlo solnee za gnado da povelje, naj ostanem pri mi Bili smo na sinji Soči.	J rodnosti.	božjo, pa se pričenjajo tvoriti pred ,,ah do zadnjega trenutka, potem
Soparni dnevi velikega srpana' "trah Italijanov pa so posebno nami skupine in preden je pet mož pa naj užgem! To se je tudi zgo-so nam kazali vso veliko požrtvo-Walmatinci in pa Hrvatje. General skupaj, pa že pojo. Zbor se kosa z dilo. Rusi so imeli pri tem ogrom-valnost bojevnikov na planinah Schneider dela s svojimi Dalma- zborom. Tirolci- jodlajo, zgornje- ne izgube. Nekaj časa sem gledal brezdvomnega Krasa. Še v poznih tinei prave čudeže, a Hrvatje ni- avstrijski in štajerski fantje jim ta prizor, ko so padali Rusi. poletih se bo vsakdo čudil in strmel,!so za Qjimi-	|Pa pomagajo. Čehi se oglasijo s tem pa odšel nazaj. Naših nisem da je na prostoru kraških bojišč Nedavno tega je dejal ujeti Ita-!svoJim koncertom. Harmonika, nobenega več videl. — Obstojim avstrijski vojak stal mesece in me- 3'jan majorju Turidiju: "Nihče nas bezgovega listja — pa je cel pred na tleh ležečim človekom, seee nepremagljiv proti laški pre- ne uniči toliko kakor vi, pred va- koncert. Skozi večerno tišino od- Bil je ravno gospod major, ali moči. Res tu stoji zid Franca Jo- mi gre bojazen in strah. V bitki mevajo "Kje domov muj?" ali pa žalibog mrtev. Dober, pogumen in žefa, ki ga je zgradila ljubezen in pri A. sta dva Laha zajela Dalma-j4'Listečku dubovy*V drugih sku- čvrst junak! Zjokal sem se in re-zvestoba avstrijskih src. tinca ,ki se ju je otresal in o'tre- pinah pojemlje polagoma petje in kel: — Vživaj v večnosti odliko-Solnce se cel dan upira v gole sel. Prvi je dejal drugemu: Drži naposled utihne. Na to se zbira vanje za svojo hrabrost, katere-gore in sive skale, v kamenito kra- tra, drži ga, ta je za sto drugih.
ki 'og češkega koncerta zbor za ga nisi prejel na zemlji! ško plan in ravan, a plan in skala In vsled tega tudi ne kažejo Ita-izborom, iz zakopov prilezejo s svo-| Poslovil sem se od mrtvega po izdihava ponoči toploto solnčnega lijani nič kaj korajže, da bi se nam pipami naposled še ostali in veljnika in hotel zbežati za naši dneva. To niso mačkine solze! približali. Rajši zapravljajo in si-.zdai zaori lePa češka pesem in se mi. Tedaj me zadene v nogo ko< Pomanjkanje pitne vode dela pajo strelivo in streljajo noč in razlega od gore do gore. Vse nas granate in mi jo zdrobi. Zgrudi1 vojne težave ter žrtv#> še večje, dan iz vsakovrstnih topov kakor ra d o posluha. Saj imamo pa tudi sem se in obležal. Tako senTleža' Samo kapnice z deževnico so nam bi ropotale strojne puške. Bil sem izvrstne pevce v svoji sredi! i dva dni in dve noči
nepremagljiva! fmi jim pa odgovarjamo. iljavo in rakete na pota in steze, Boga. da bi mi poslal še eno v gla-Kadar so nanesli odnosa ji, da! Lahi se dajo večkrat izvabiti v'po katerih se bližajo zakopom na- vo, da bi bilo konec mojih muk smo bili v rezervi, smo se lahkopast. Kaj radi napadejo, ko naše . še kuhinje in nosilci--------Saj si lahko misliš, kakšne bole-
vseli vrst ranjencev; ta brez roke. oni brez noge. tretji brez očesa. No. hvala Bogu. sem rekel sam pri sebi, da le brez glave ni nobenega.
Srečno smo dospeli v bolnišnico v Brodi ju. kjer sem prestal o-peracijo. Drugi dan je prišel katoliški duhovnik, da bi me spo-vedal. ker sem bil že s poldrugo nogo v grobu. Pa ker sem težko govoril in ker sem se spomnil besed našega vojnega kurata, da kdor v boju umrje, je zveličan, sem najprvo odklonil duhovnikovo ponudbo. Potem sem se pa vsp-eno počasi izpovedal; veliko itak nisem imel povedati.
Teden pozneje so me spravili iz Avstrije v Rusijo, v mesto Kijev. kjer sem prestal nekaj gorja. Komaj se je drugi dan zasvetil dan. mi povedo, da sem potreben operacije. Odpovedal sem se svetu in življenju in mislil z bridkostjo le na eno bitje. Dva dni pozneje mi pravi bolniška sestra : — Danes ne boste nič jedli.
—	Mislil sem si. morda obhajajo štiridesetdanski post. ker v Rusiji je že taka navada za ujetnike; vseeno sem pa vprašal: — Zakaj?
—	Medtem pa že prideta dva ruska zdravnika in mi pravita po rusko: — Jutri bo operacija! —
—	Jaz pa hladnokrvno — če sem ^ploh še kaj krvi imel! — odgovorim : — Pri nogah ste začeli; 'ro pridete do glave, bom morda že ozdravel. Bolečin sem se pa itak navadil že v mladih letih.
Ko se mi je stanje izboljšalo, so me vozili od Poncija do Pilata skozi nešteta ruska mesta: Iz Kijeva v Moskvo, odondi v Kazan, pa v Voroneš. Vulsk. Saratov in nazadnje v Petrograd. Odtod so nas poslali čez mejo na Švedsko, prišli smo v Nemčijo, kjer so nas prisrčno sprejeli, in kočno v ljubo domovino. Kako sem si jo zaželel po tolikem času in trpljenju!
J. R. Glaser:
Večer v planini,
Že je med veje mrak zašel.
več izplesti se ne more; glasno, glasneje zvoir zapel
je iz doline k nama v gore...
Zadnji zvok iztrepeta, vse v tišini eni sami; tiha ti ob moji rami, kakor da več nisva dva....
▼
GLAS NABODA, 16. XOVEMTSR A, 1915.
BF
Jugeslovanska
B	:
B
Katol. Jednota
a
inaorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
Q LAVNI URADNIKU
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way og bo« 67, ^Ad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS RAT,AKT 112 Sterling Ave., BarbertoS
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
T	I	,	1
goeno slišijo. Straža ob Adriji eu- streljen. je na obeh stranen po- bolezni. Marsikdo, ki je pretrpel je noč in dau— mirno spite! 'topljen, samo znoeno utrjen sred- šest mesecev brez posebne škode.
nji steber še stoji pokonci. Stari začenja pozneje bolehati na tej in novi konak sta mol no poško- ali oni telesni hibi. Škoda je tudi do v? na. l-avnotako tudi rusko v tem, da se izpremeni razmerje poslaništvo. Tudi v oknih okoli med obema spoloma: število žensk i--žetih hiš ni nobenega stekla cc- bo večje, nego ono možkih. Mo-
Angleška v svetovni vojni,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, DL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, KaniL JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St, La Salle, IU. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRAN JT7STTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—fith St., Rock Springs, Wyo. 6 J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, ItBV. %,
Ely, Minn.
LOUIS* CHAMPA, od druitva sv. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od druitva Slovenee, Itev. 114, Ely, Minn.
Vil dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarni poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode tifralo,
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
zapustilo mesto. So ce- vsaka ženska starostna plast do-ste, v kolikor ne gredo po njih bivala odgovarjajočo možko. Odslej pa ne bodo mlajši ženski let-Iz Belgrada vodi železniška niki imeli dovolj po starosti pri-
deta. Izgubila je na mrtvih, ranje- Pro^wki Evropo s Carigra- mernih - soprogov. Množile se ...	v	__ i ___* i - _ dom. eez Ais, sedajnun prestol- bodo zenit ve med starejšimi mož-
nim mestom v Sofijo. Ali že pred kimi in mlajšimi ženskami. Ve-osvojftvijo Belgrada se ni mesto like diference v starosti pa bodo
pripadniki drugih plemen. Izguba ™h;ljal° v.	/ 0st;il0	kvar prihodnji generaeiji.
: v i- - ,-i	, - iN ki vozijo vsled nevarnosti ob-
sedanji svetovni vojni neprimerno manj trpela, kakor druge drža- '"""V	iiC- 51'
. , 1 . ■ ~ ® ^ „ 1 vojaki,	kot izumrle, ve. Dasi traja vojna ze vee mese-|
cev, ni Angleška bistveno še nič zadeta. Izgubila je na mrtvih, ranjenih in vjetih pač kakih pol miljo-no ljudi, a več kot polovica teh niso bele kože, niso Angleži, nego
teh ljudi 11; izgubila za angleški 11a-'
1	r .. . p .. , streljevanja samo do postajo Ra
rod sam. Francija 111 Kusija sta . .	' .. , , , ^
!	■	kovica, odaljene kakih 12 ur 01
vse drugače trpeli; prva je izgu bila kaka dva milijona ljudi, Ru-
ljene kakih 32 ur od Belgrada. Železniška o roga <rre
Poljska naselbina kraj Carigrada.
Na azijskem bregu Bospora je poleg drugih zanimivosti tudi —
sija pa celo štiri milijone. Vpošte-'f1^1 Jugovzhodu skazi krasno j poljska naselbina. Ta poljska vas
vati je pa tudi dobičke, ki jih je
hribovito ozemlje mimo
sadnih vrtov in grozdov.
bogatih}se imenuje Čiflik Adampol in je napravila Angleška med sedanjo	Morava nastala že pred več kakor SO leti.
vojno. Tako se je polastila kolo- I™1'1 flavno f:1° brbl->e- ceP™v Je Ko je namreč takratna poljska re-
tudi le v zelo omejenem
obsegu
nij, ki merijo skupaj dva in pol ,	,.	. ,
milijona kilometrov in so torej P^vna Dolina, skozi katero teče,
velike, kakor ce'a lz+re?no rodo1vltna' P?lna ,c!ovitiiih travnikov 111 njiv.
petkrat tako Nemčija.
j Draginja je sicer nastala tudi na Angleškem, vendar ne občutna.
ro-
.'olueija žalostna končala, je pol 110 poljskih revolucionarjev zbežalo na Turško. Tedaj je knez Czartorvski nakupil na azijski Niš ne leži v dolini Morave, am-1 strani Carigrada veliko ozemlje pak ob nekem njenem dotoku.'in na njem naselil na stotine be-
Nišavi. Mesto
železnico
gih srbskih vasi. Pot. ki vodi v "mesto", se odlikuje po naravnost vratolomnem tlaku. Voz, ka-
Od Drine k Adriji,
Bivši igralec v ljubljanskem de-
žt-lnem gledališču, komik Josip Mo-l<-k je tuko-le opisal svoje vojne doživljaje:
Kakor znano, sem bil pri .... črnovojniškein polku, (i. stotnija. Kasneje sem prišel k etapnemu J.oveljstvu v Rogatiei, ki mu je M,'ka -1° tekom desetih meseeev
bil razočaran, ko mi v pisarni po-
., ,	. eer povzročajo na
vedo, da moram v Maribor! No, pa .. . . . . .
. sti škode 111 vzbujajo mnogo stra-
liitro sem se potolažil t udi v Mariboru znance izza pro-s!e s«'zije. Tedaj 11a hlapon in proti domovini!
V Zagrebu sem iskal svojih kolegov, pa nobenega nisem našel do-
4	-i	- • 1 .iioa>i. .ucaiu Doseuuie
tem manj. ker nese trgovina sedai x> , . ,, „.J. . J, ,
veliko več, kakor pred vojno. An-!V	Sofijo 111 Solun Dru-
gleška je namreč potegnila nase "'aee pa m nobene razllke od dru" vse kupčije, kar si jih je po svetu bila pridobila z dolgoletnim trudom in skrbi že zdai za to, da ji o-	- ^ -stanejo te kupčije tudi po vojni.^T^ 81	lz?osodl' zadeue Poleg tega je Angleška še med enkrat lia 1vellke ™ne> drušič vojno povečala svojo mornarico. I Se*°pet vdere v zorano cesto. Izgubila je sicer tekom vojne žel GIaVIla eeSta je zel° Siroka' hi" več ladij, a jih je nadomestila in ^ P™™prav samo koče, so ve-povrh zsrradila še nove. Zdaj je c"?°ma ^nadstropne. Magistrat, njeno gespodstvo na moriu t"akc've lk° večnadstropno poslopje, je razširjeno in njena moč tolika, da T1"'1 Pnbefhsce ra^ni \ muiistr-večja skoro sploh ne more biti. —Kraj, kar7 mr^h Spričo take mornarice ni mogoče del be Prebi" misliti, da bi prišla kaka nemška lvaIstva. ,n P^bivalci iz okolice.
armada na Angleško. Zeppelini si-|^Se se. kar tare f0, mestflh uhcah"
'Kmetice v kratkih suknjah, naglavna ruta s cvetlicami, napravi-
Angieškem do-1
1UlaS hn. ali tudi z njimfni Angli'ie za- r° Slik°Vit vtis. Veliko je število vojevati. Zadeti se da Angleško!ranjcncev" Ker Je zdravniska P°
načeloval podpolkovnik Vodnik,
i/ rodbine našega pesnika Valen- prvotno barvo ter se sedaj spremi \ro<tnika. 3. aprila sem bil ko-
brigadnemu šta-itii kolesu. To so kakor v deveti
tu
mandiran k .. .. bu kot ordonane bili zame dnevi, deželi. Poslušajte!
<1. nadporočnik W. me je vprašal, ee bi hotel v brigadni menaži strehi gospodu generalu j»ri kosilu in večerji.
"Zakaj j »a ne? Prav rad celo!' sem odgovoril. Mislil sem si: če znaš na odru igrati natakarja, pa enkrat še v resnici poizkusi! Ker 1 list-111 hinavec, pa tudi priznam, da sem pri tem prav zelo mislil tudi lia svoj želodec, ki se je, odkar sem odložil šminko in se lotil puške, že precej skrčil. In nisem se zmotil. Dopoldne sem drčal sem in tja s kolesom, opoldne in zvečer pa stregel šestnajstim gospodom častnikom. Moj humor je tu in tam pripomogetl, da mi je mar-sikaka kroniea smuknila v žep — kdo bi se kaj takega branil? Tisti dan. ko naiu je Italija na prigovarjanje demmcianta, hočem reči D'Annuuzia napovedala vojno, sem dobil za svoj dovtip 20 K. — Tako-le je bilo:
V kuhinjo je prišel g. poročnik Groak in pripovedoval, kaj vse za-ht«'\ra Italija: "Južno Tirolsko. Istro. Dalmacijo...."
"Pa zlato uro z verižico!" se o-glasim jaz.
Gospod poročnik se je nesmejal. segel v žep in Molek je spravi! L'0 kron v svoj mošnjiček. Opoldne so se pa gospodje pri obedu prisrčno smejali, posebno gospod general.
Prišel pa je dan, ko je bilo vseh teh dobrot konec. Kmalu smo odšli peš do .... in korakali potem še tri dni. In imel sem smolo, da sem dobil nekaj kakor kolero. — Moral sem namreč iz B. s kolesom nesti povelje v L.; nazaj grede sem pil pri nekem kmetu vodo. Ko pridem nazaj v B.. mi je bilo že tako slabo, da sem komaj stal. — Zvečer — bilo je 6. junija — sem bil že v bolnišnici, kjer sem ostal do 14. junija. Zdravje se mi je vrnilo in vrnil se mi je tudi humor. in če ima človek humor, potem je vse dobro. Rekel sem si: Kopriva ne pozebe! Toda moje prejšnje prijetno življenje je splavalo po vodi, to se pravi: .... brigada je bila medtem odšla sam Bog ve kam.
Iz bolnišnice sem imel oditi h kadru. To me je zelo razveselilo, češ: po osmih mesecih boš zopet videl belo Ljubljano. Pa kako sem
samo v Egiptu, na samem Angle-\m™	nezadostna, se je
Skem pa ne. V angleške pristane'Vehk° la lklh ™n P.ORlabsal° 111
pride vsak teden ali se odpelje iP1^™10,V ^ P*SO CeI°
„ r .	. . .	- 1500 do 2000 ladij, ki obsegajo več ^j!1 .kak ^ klo?eh so vi-
ma. I o uhcah sem vzbujal precej kakor m ^ tQn T<)	di?o ti invalidi, zdruzem z žrtva-
pozornosti, kajti moja vojaška o- k(. cyete ^ ^ t	k[ .(mi one strasne bolezni legarja. ki
varuje angleška mornarica. Valu-!JP ravn? tukaj.vsled vladajoče ta je pa« nekaj padla, a to se zgo-1P ^napolnjenosti, nečistosti in podi v vsaki državi, kadar je zaple-j™^"16 d°bre 1>ltne V°de tak°
.	.	1 Is
tena v vojno.
doli nekje ob Drini izgubila svojo
njala v vseh barvah, samo siva 111 bila več.
V	Mariboru me je prva pot peljala v naše svetišče — Narodni dom. Opazil me je poveljnik kadra. gosp. nadporočnik Šeško, ki me je poznal še od Drine, se mi nasmejal in rekel:
"Kaj pa vas je prineslo v Maribor ?'"
"Ajzenpon. gospod nadporočnik". sem mu odrezal po ljubljansko ter dostavil: "Pro, uro bo treba naviti — Lahu!"
V	Mariboru sem bil samo tri dni in poteh, toliko da so me preobleki i. Potem pa viržinko v usta pa hajd po mestu! Bil sem zopet fant od fare.
Drugi dan smo se že odpeljali
v	Gradec, kjer so nas odbrali za stražo ob Jadranskem morju. Halo. nad polentarja gremo! smo zagnali vesel vriše. Med vožnjo smo jih mnogo uganjali nalaški račun. Drugi dan nas je g. nadporočnik Kišer, po rodu Ceh in v Ljubljani dobro znan, razdelil po štacijah ob morju; jaz sem ostal pri njegovi <v'eti. Predno smo se razšli, nam je govoril gospod ritmojster Pavič. po rodu Dalmatinec. in nam razloži! važnost in odgovornost naše službe. Italijana moramo pognati nazaj, odkoder je prišel.
Drugi dan zgodaj zjutraj ob 7. uri smo začuli v zraku glasno ro-potanje. Vsi se radovedno ozremo kvišku in opazimo naš hidroplan. ki je lahkotno kakor galeb plul proti soški fronti. Vračal se je še isti večer in ker je imel malo poškodbo. je moral pristati v naši luki. Lahko sem si ga natančno o-gledal. To je bil tisti hidroplan, ki je ob Soči uničil italijansko težko baterijo.
8. julija zjutraj ob 8. uri je začelo na morju — imel sem stražo na obali — tako pokati in treskati proti Beuetkmi. da se je zemlja stresala. Ob 10. uri dopoldne je pa že prišla brzojavko, da je naš podmorski čoln potopil laško križar-ko ' Amalfi . Bili smo nepopisno veseli in navdušeni. Lahko smo ponosni na našo mornarico! Ko bi
vi	videli, kako samozavestno plujejo skoro vsak dan mimo nas naše torpedovke! Lahi pravijo: mare nostro. Za poč't. Laška mornarica se še ganiti ne upa in le s kukalom oddaleč gledajo na našo lepo Istro,
Kapitan Persius piše v "Berliner Tageblattu", da je Angleška nadomestila vse izgube, ki so zadele njeno mornarico tekom sedanje vojne ter zgradila vrh tega še nove ladije. Angleška vlada verjame še vedno, da je zanjo odločilna moč na morju. Angleška javnost, pa tega noče več verjeti, ker vidi, da angleška mornarica ne more uničiti nemške mornarice, kakor je angleška vlada obetala, ker vidi, da vzlic angleškemu go-spodstvu na morju ni bilo mogoče Nemčijo izstradati; ker vidi, da angleška mornarica ni v stana premagati Dardanele. da bi Rusija prišla do sape in bi bil Egipt — zavarovan. Kapitan Persius končuje svoja izvajanja s tem, da je bolgarski kralj v svojem manifestu napovedal, da bo svetovne vojne kmalu konec, a Če se to uresniči. bo angleška mornarica nehala biti merodajen faktor.
strašno divjal.
guneev. Sedanji prebivalci te vasi so že vsi rojeni na Turškem, a vsi se čutijo Poljake. Imajo svojo katoliško cerkev, svojo poljsko šolgi. svojo poljsko knjižnico, sploh vse narodne institucije. — Knez Czartorvski je svojčas pri sultanu izposloval posebne privilegije za te poljske naseljence; ni jim bilo treba plačevati davkov, niti služiti pri vojaštvu in postavljeni so bili pod pokroviteljstvo francoskega poslanika. Pred 10 leti je francoski poslanik to pokroviteljstvo dložil, a s pomočjo avstrijskega poslaništva so naseljenci rešili vsaj en del svojih privilegijev. Naseljenci so nekaki kmet-je-plemenitaši. Bavijo se največ z mlekarstvom in sadjarstvom, a tudi turški letoviščarji jim dajo lepe zaslužke. Začetkom sedanje vojne se je zgodilo, da je bil eden najuglednejših adampolskih Poljakov na zlobno denuncijacijo are-tovan kot vohun, vsled česar so se začele proti celi naselbini repre-salije, a izkazalo se je. da je bila denuneijaeija neutemeljena in zdaj uživa poljska naselbina popolen mir.
Iz Belgrada v Niš.
Dne 29. julija 1914 se je nahajal cel Belgrad v grozničavem vznemirjenju. Časopisi so izšli dvakrat kot posebne izdaje. Prva je napovedala vojno kot neizogibno, med tem ko je bila druga bolj optimistična in ni opustila vse upanje na mogočo mirno poravnavo. Vlada se je že preselila v Niš. Krasen nedeljski dan se je bližal svojemu koncu. Proti 11. uri je zapustil zadnji vlak mesto in v tistem trenutku so za-doneli od Save sem streli iz pušk. Tako se je pričela svetovna vojna s peškami med avstrijskimi obmejnimi stražami in srbskimi ban dami.
Sedaj so zopet oči vseh uprte v Srbijo, katere glavno mesto j? padlo v avstrijske in nemške roke. Belgrad, '4belo mesto", je skoro brez ljudi. Kakor vlada, tako je tudi velik del prebivalstva zbežal v notranjost dežele. Vendar je pa še druga sprememba. Še se vidi na nasprotnem bregu Save Zemun, a predozemlje jasno po-kazuje sledi boja, katerega valovi so se razširili čez Belgrad.
Esad paša na delu.
Kakor javlja korespondečni u-rad, prinaša list 4iProgres de Lyon" poročilo, da je dal Esad paša v Draču usmrtiti 30 ondotnih prebivalcev, ki so bili obdolženi, da so kot agentje Avstro-Ogrske poskusili povzročiti nemire.
Škode po dolgotrajni vojni. .
I. Pistiner slika v "Arbeiter Zeitung" na interensanten način škode, ki jili prinaša vojna za poražence in za zmagovalce. Leto vojne vsebuje neštevilo bede in stiske, žalosti in skrbi. Vendar vse nenadomestne izgube na človeških življenj in na neposrednem ljudskem zdravju, razdejana imetja in zmanjšanje narodnega premoženja nikakor še niso največje zlo. Ne le, da vsak mesec vojne množi te posledice, ampak ustvarja tudi nove in zelo težke. V vojnem območju in etapnem prostoru je opažal avtor velike spremembe v poprej trdnih mora-ličnih naziranjih. V zaledju je vedno večja pohlepnost po dobičkih in neizbirčnost v sredstvih v ta namen. Ti ljudje izgubljajo čut, da so sredstva, ki se jih poslužujejo. nedostojna. V velikih masah se opaža izprememba morale. zlasti tudi seksualne (spolne) morale. Zvestoba moža in žene pojema. Pisec sicer ne verjame raznih pripovedk o 41 nasilstvih" Živel je skoro ves čas v operacijskem območju in videl je, da so taka poročila po veliki večini iz-rodki fantazije. Res pa je, da snubljenje moškega ne naleta na zadosten odpor ženske, pri čemer igra v mnogih slučajih tudi denar svojo vlogo. A tudi tu ni glavno to. da se to dogaja, marveč da se dogaja brez sramu. Torej vidimo tudi tu vsled dolgega trajanja vojne izpremembo morale, ki pa ne izgine hkratu z vojno. Na-daljna nevarnost dolgega trajanja vojne je v dvojnem oškodovanju ljudskega zdravja. Ne le da se povrne domov toliko in toliko poliabljence\. marveč bodo mnogi vsled dogodkov in razmer v vojni, naporov, vremenskih u-godnosti, trpeli na raznih drugih posledicah. Ne le, da dvanajst
OrecoR City, Ores.: M. Jnattau Allegheny, Pa. !■ skaUea: 1L Kis risk.
Bessemer, Pa: Louli Hribas« Braddoek, Pa.: Ivan Gena. Bridgeville, Pa.: Budolf PleterfieZL Bardiae, Pa. li abaliea: John Kar Mfatlr
Cueaungh, Pa.: Ivan PaJS. Clarldce. Pa.: Anton Jerlna. Caaonsbnrg, Pa.:* John Kokllcb. Breofhtoa, Pa. ta akolica: A. Dn la*.
Damgh, Pa.: Dragu tin BlavW. Fhmlo. Pa. in okolico: Josip Snhor Export, Pa in okoiiea: Frank Trebeč.
Paresft City, Pa.: Kari Zalar la Fr
Leben.
Farall. Fa/* A* Sod ValextlaHa.
FItz Henry, Pa.: F. Gottlicber. Greensburg Pa. In okoiiea: Josepi Novak.
Irwin, Pa. in ak«Ilea: Frui d«» flar.
Johnstown, Pa.: Franlč Gabrenja Is John Polanc. Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta. Monessen, Pa.: Math. Kikelj,
Moon Bon. Pa. la akellea: rraag
Maček.
Plttakargk, Pa.* Igsaelj Podvacni& Ipii Magister, Z. Ja*ic li U, B. ?a< kobteb.
Steeiton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta-, Pa.: Joneph fikerlj. West Newtsa, Pa. In akclieaj Joilj •orna.
ffllUtk, Pa.i Fraal S»Mt in I«t>S PsterneL ¥sele, Utab: Anton PailUk Winteniaarters, Utani L-onJs »la*
Eiici Dimr.ond, Wack.: Gr. Poreata, Baveaidsue, Waik.: Jakob Ke«, iaSL
Daria, W. Ta. In akeites; Jcin B?^ islsb.
: Tftsoxs, W. Va. Ia sfeelSeaj Ftm§
Kocijan in A. Korencbsn. : Grafton, Wis.: John StanapfiiL Kenoha, Wis.: Aleksander Pes4Ir. Milwackee, Wis.: JobIv Tratnik la ! Frank Meh.
j Sheboygan* Wii.: Frank Beplefc ia i Heronim Svetlin.
West Allifl, Wit.1 Pran* SK«3 [Louis LončarH.
Rook Springs, Wyo.: A. Justin, Val, j Stalich in Valentin Marcina.
SCENIK KNJIG
Yy/	katere ima v zalogi
f SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NSW YORK, N. Y &
Velik del parka Kalimegdan je, po kateri se jim sline cede. Ne bo j bil že od Srbov uničen, prestara mesecev vojne ustvarja število še nič, Lašič. samo po butici jo do- drevesa, ponos glavnega mesta sojenkrat toliko bolnikov, nego šest hiš, da boš pomnil.	[izginila. Veliki savski most, ki je mesecev, marveč nastajajo še le
Naši 30.5 cm možnarji se mo-Jbil takoj v začetku vojne raz- po dolgem trajanju vojne nove'
KAtl ZASTOPNIKI,
tate?! bo pooblaščeni pobirati naroi nino sa "Glas Nfii»da" in knjige, kakor tudi sa vse drugs j našo stroko spadajoče posle:
Jtamj LM, Ark. in okolica: Mlcha* "2rar.
San Francisco, CaL: Jtkob Lo?Sli Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pnebla, Colo.: Peter Cnlig, J. IS iioJtB, Frank Jane«h in John Germ.
Salida, Colo, in okoiiea: Lools O. «telIo (The Bank Saloon), Walsenfaurg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Boiskar. iBdiao^polia. Ind.: Alois Rndmas Woodward, In, in okolico: Lokat
Podbregar. Aurora, Hi.: Jernej B. Verbis. Oglesby. III.: Math. Hrlbernlk Chicago, 111.: Frank Jurjovec • Depne, HI.: Dan. Badovlnas. La Salle, DL: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laarlch, John Z* ietel in Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stala. Waskegan, DL: Fr»nk PetkovSek L-Ms tb. OgrLa.
Ba. Ckieaga, DL: Frank Oeras in Rudolf PoSek. Bpriagfleld, EL: Matija Barborii. Fraateaac, Kane, la aboliea: Prani Earns.
Mnlbery, Zans. in skslica: Mart i 1 Kou.
Calsuset, Kick, la scaliea: Pars ^bslta Li M. IT. rZoim. Manlsti^s. Mick. In sk»Uea- is
Kotslan.
Ss, Bangs, Mick, ia	v
UkorO.
ftw^crft. l£hus.t Josic Pugis* CklahoUa, Minn.: K. Zgone, Jako* Petrlch in I'Ya.nk Žagar. D ninth, Minn.: Joseph Sharabon. Kir, Minn, in okolica: Iran Goni« M. L. Kapscb, Jos. J Peshel In Lonl* M. Pem*ek. Bveletfa, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vessl Hlbblng, Minn.: Ivsn Ponia. Kitzville. Minn. In okolico: Jot Adamich. Nashwank. Minn.: Geo. Manrla. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlsk St. Lonis, Mo.: Mike Qrabrian. Aidridge, Mont.: Gregor Zobe«. Great Falls, Moat: Math. Urlsk M09 N. 5th Ave.
Bed Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Panlln. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka rteveland. Ohio: Frank Sakaer. 3 Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Res-nik in John Prostor.
Marbertea, O. Va skolica: Alois Bs-lant
Bridgeport, O.: Prank 9o8eva~ CoDinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio la skoUeai John Knn Is 1785 B. 83. St. Tangstsa, O.: Ant Kifaij,
MOLITVENIKI:
Duhovni boj Marija Kraljica ^rtec nebeški
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobniet Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, ves.
$1. $4. $1.
n
■.(SO .60
.40
.50 .30 .40 .40 .70 .50 .45 .40 .15
00 00 00 50
00 20 25
$1.20
! Na valovih južnega morja	r—.15
Nikolaj Zrinski	,—.2«
: O jetiki	--,.1«
Odkritje Amsriks, ves.	t—M Prihajač
Pregovori, prilika, reki	.23
Prst božji	<—.3®
Bandevoua	e—,28
Revolucija na Portugalskem	—.2$
Senila	,--.11 j Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in S. svssqJe po Sveta noč
Srečoloveo	1—.38 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.03
Strelec	fc-.2<J
Sanjska knjiga, vslika	(—.33
Štiri povesti	t?n.29
Tegetthof	.29
Vojan na Balkanu, 13 avea,	$1.88
Zlate jagode, ves.	t— .te
Življenja trnjeva poi	t—.99
Za kruhom	t— Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.78
$1.20 $2.00 $1.20
Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	>—.50 Umni kmetovalec	1—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	t—.20
Belgrajski biser	*—.20
Beneška vedeževalka	t—.20
Bitka pri Visu	r-,30
Bodi svoje sreče kovač	e—.30
Boj s prirodo	r—.15
Božični darovi	t—.15
Burska vojska	e—.25
Cerkvica na skali	»—.15
Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00
Cvetke	«^-.20
Don Kižot	^.20
Dobrota in hvaležnost	■—.60
Fabiola	t—.35 George Stephenson, oče ž«-
leznic	*—.20
Grizelda	s—.10 Hubad, pripovedki, 1. in 2.
gvezek po	t—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	(—.20 Ivan Resnicoljub	r—.20 Izanami, mala Japonka	1—.20 Izidor,, pobožni kmet	t— .20 Jama nad Dobrušo	t—.20 Jaromil	'—.20 Jeruzalemski romar	t—.45 Krištof Kolumb	?—.20 Križana umilejnost	c—.40 Kaj se je Makaru sanjalo!	—.50 Leban, 100 beril	t—.20 Maksimilijan L	t—.20 Marija, hči polkova	—.20 Mati, socijalen roman	$1.00 Malomestne tradicija	»—.25 Miklova Zala	—.35 Mirko Poštenjakovič	t—.20 Na divjem zapadu, ve«.	e—.60 Na jutrovem	t—.S* Na krivih potih	t—JK> Na različnih potih	>—.2® Narodne pripovesti, 1. in	3.
zvezek po	—.20
Naseljenci	±—.2Q
SPILMANOVE POVESTI:
1.	sv. Ljubite svoje sovražnike	i—
2.	sv. Maron, krščanski
deček	-r—
4.	zv. Praski judek	f—
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	>—
7.	zv. Sultanovi sužnji	»r-
8.	zv. Tri indijanske povesti	i—
5.	zv. Kraljičin načak	<—
10.	zv. Zvesti sin	—
11.	zv. Bdsča in bela vrtnica	«—
12.	zv. Boj in zmaga	—
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	t—
15.	zv. Angelj suinjfv
16.	zv. Zlatokopi	—
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—
19.	zv. Mlada mornarja tr-
TAIJJA.
Zhlrka gledaliških iger: Brat sokol Pri puščavniku
Raztresene a	t-
StarLnarica
Županova Micka
Idealna Tašča	s-
RAZGLEDNICE:
Newyorske, b cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	e-
ducat po	t-
Z slikami mesta New Yorka
po	-
Album me3ta New Torka krasnimi slikami, mali t-
ZEMLJE VIDI:
Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
.23 .28
.2-3 .2%
M .sa
.59
M
M
.3Q M
-.33 .8*
-.20
t—.OS »-.29
—.21
—.18
!--It
.5«
r—.18
ti.59
OPOMBA: Naročilom je p rilo žiti denarno vrednost, to vini, poštni nakaznici, ali Doštcih mamirah poštnina ^uh i« vnUhmaa«,

GLrAS NARODA, 16. NOVEMBRA, 1915.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	i Novice iz Škocijana pri Mokro-
Padel je na bojišču ob Dnjestru nogu. Vsled zadnjega deževja len najboljših škocijanske /up- smo imeli pri nas povodenj, ka-1 poroča: Dne 15. oktobra so bi P ";'s|M>t'š("ak Valentin Skušek kršne že ni bilo 15 let. Po dolini pri tukajšnjem okrajnem sodišč

./. Ji'pt-rj.-ka. Dan pred svojo ob Radulji in Krki je poplava
-•nrtjo j.' odposlal domov vojno! marsikje uničila jesensko setev in dopisnico, v kateri se, kot da bi! odnesla tudi precej ajde. — Poso-siutii prihajajočo smrt, ginljivo' jilnic-a in Kmetska Zveza sta na-uosl.ivlja od svojih. Drugi dan ga1™^ 5000 kg galice,
r.®sti".	i* spadal med najod-
ličnejše slovenske posestnike širše mariborske okolice. — V Mariboru je umrl trgovec Alojzij Quandest, star 71 let.
Obsojeno ovaduštvo. Iz Celja se
bili odišču
obsojeni Ivan Detoma, trgovee in gostilničar; Fran Drnjae in Karel Krede, vsi iz Dobja pri Planini, ker so bili lani tamkajšnjega nad-za kar je'učitelja Radoslava Knafliča in
•r š, ,t|)(i. ! »v i/>t tvlek zadel v če-jbilo treba poslati 12,500 K. — V župnika Jerneja Vurkelca po kri-l!il v ,juk, ki je nanj bil po-'naši okolici straši že dalj časa ne^eem obdolžili srbofilstva in izdaj-n , , , pt-ipolk. V par mesecih ka propadla, roparska klika, pred stva proti državi. Oba obdolžena
preiskavi,
klice, kakor kaže par slučajev.'prvi je bil celo interniran pri vo-Dva zlikovea sta na Reši pri be--jaškem sodišču v Gradcu, kjer so
lem dnevu ukradla 3000 K, za1 ga kmalu izpustili, potem ga je pis.čilo. da jih je prej gospodinja j na podlagi teh ovadb tožilo eelj-pogost)la, ker sta se izdajala za sko državno pravdništvo, a okrož-
Y>
vojaka, ki gresta na dopust. V, no sodišče ga je oprostilo vsake CJrcnuljah je neki ropar podnevu krivde in kazni, proti drugemu pa vdrl v hišo, kjer je bila doma le se je obtožba ustavila. Oba po kri-ena dekle. Tej je grozil z nožem, vem preganjana sta bila proti o-če mu ne pokaže, kje ima gospo- vaduhom že iani vložila tožbo radi
HRVATSKO.
Pad*4 je na bojišču bivši predsednik hrvatskega akademienega društva "Domagoj'', profesor Stjepan Mat kovic iz Zagreba. Za-septembra je umrl v Mostah po- dva meseca, a Frece na šest te-'P«šea mlado vdovo in hčerko. Ka-
' kor na Slovenskem, se redčijo tudi vrste hrvatskih akademikov.
dar spravljen denar. Ncvice iz Komende.
Dne 29.
prestopka ^aljenja časti. Detoma je bil obsojen na tri, Drnjač na
jestuik Frančišek Jerman, star 81 dnov zapora, vsi z dvema trdima
pešpolk. v p
• . 1111 ■ i d o v a 1 do ]>raporščaka. Za katero niso varne niti šolske de-] sva bila dolgo časa v
svojo hrabrost je bil odlikovan s -.rebrno svetinjo prve vrste.
Padel je na italijanskem boji-»ču praporščak Fr. Pabijaiieie iz
Bučke.
Ujetnika umrla. V ljubljanski
bolnišniei -.ta umrla dva italijan-- k ii častnika-ujetnika : stotnik Kicci Oaetuno i/. Napolja in major Andrej Batinelli.
V ruskem ujetništvu. Od Sv. Aru* ;hm1 Ljubelom poročajo: Po dolgih trinajstih mesecih se je o-{jla>ii iz ruskega ujetništva Fran .Muhi. Nahaja se v saratovski gu-beuiji. Vedno se je mislilo, da je /♦- davno mrtev, sedaj je pa došla za domače vesela novica, da še ž.vi. I jet je tudi na Ruskem Jani/ Sniitek. ki se nahaja v ruski Aziji. ?. njim v ujetništvu so: Kib-nikar iz Tr/.ira, Završnikov od Sv. Ane, ><>tVr Janezi«"- ter JezCTŠek, >in na<lui"itelja iz Križa.
Pcnovno odlikovanje. Kura t dr.
Kian Kulovec, ki je od početka
vojne v duhovski službi na sever-in-m bojiA'-u pri 17. pešpolku, je «li.bil viteški križec Fraue-Jožefo-vega reda na traku vojaškega zaslužnega križca.
Otvcritev novega šentjakobskega rnoslu v Ljubljani se je izvršila tiho in brez suma na dan cesarjevega godu.
Veliko škede je na]>ravilo dolgotrajno deževje na Kranjskem iu drugod. Ljubljansko barje je bilo deloma pod vodo. V Zagrebu je po ni/je ležečih delih mesta nastopila voda nad pol metru visoko. Sava j«' prestopila bregove in se razlila po polju.
Oddaja klavne živine naposodo iz vojaških živinskih zbirališč. Vsled prizadevanja kmetijske družbe kranjske je intendanca 5. ariuadnega etapnega poveljništva dovolila, da se sme klavna živina iz vojaških živinskih zbirališč na Vrhniki, v (irosiipljem, na Jesenicah in v Škotji Loki dajati na-|K»s<Mio kmetovalcem v občinah, ki -i.' nahajajo blizu teh zbirališč.
Taka izposojena živina bo marsikomu dobrodošla, ker se med njo nahajajo molzne krave in vprežni voli. Kmetovalec ne bo imel dobitka i mleka,
in se imenuje: razušivalnica. Kdor ne ugane na prvi mah, kaj pomeni ta nenavadna beseda, naj jo razkosa na posamne slovke, pa bo hitro na jasnem.
Da bi tega bili vsi vselej vredni. Profesor Lovrič piše v splitskem listu "Naše Jedinstvo" o Slovencih, ki jih je imel priliko bolj natanko spoznati okrog bojišča na Primorskem: "Slovenci so diven narod. Vedno sem veliko nanje dal, ali sedaj, odkar jih pobliže poznam, jih cenim Še bolj. To je zdrav, krepak, moralen in napreden narod. Ni vasi brez cerkve in šole. Brate Hrvate naravnost obo-žavajo. V vsaki stvari so nam na roke; sebi si odtrgajo, da dajo braniteljem domovine. Grobove naših padlih junakov skrbno varujejo in krase s cvetlicami. Vsa čast našim slovenskim bratom!"
let, doma iz Zapog. Svoj čas je bil ležiščema in z enim postom na te-dolgo vrsto let župan. Dva sina den.
sta ujeta na Ruskem. Anton, vdo-| Redka lovska sreča. Ko je pri-vee, (pri Kramarju v Kaplji vasi) hajal na 15. oktobra podlovec ima vsled tega hišo in krčmo za- Stanko Žnideršič na vojaško vež-prto. — Prvo moko smo dobili bališee v Neumarktu, je zaslišal šele zadnji teden v septembru od i" zagledal jato divjih gosi. kate-
MajdiČa iz Jarš. Po mnogih hišah re so lavno nad vežbališčeni ved-niso imeli dalj časa kruha. Kljub no nižje in nižje krožile in se ko-' novini pa ga tudi ob tistih dekah r-ečno spustile na tla. Imenovani ne bo dovolj. — Ajdo je slana po-1 podlovec je zajahal v bližino, na-smodila. Novo setev je zavleklo kar so se zopet dvignile v zrak. tedensko deževje. — Vojak-stre-j Pognal je konja v dir za njimi in lec Mihael Lah, ki ga je vlak p«-, posrečilo se mu je stoječemu v vozil blizu Zagorja, je bil doma strmenih prijeti eno gosi za nogo s Klanca, župnija Komenda. Zvo- iu jo obdržati; konj se je seveda nilo je tu že več padlim vojakom, splašil. a podlovec prime vajeti Od nadučitelja Krmelja je ravno v zobe in zadavi v najhujšem di-pred letom dni prišla zadnja do- ni gosko. nakar pristavi konja, pisnica iz Galicije. — Zadnji dan t'jeta goska je bila jako lep septembra so se poslovili zadnji eksemplar, tehtala je 4.20 kg. gališki begunci-siromaki.	i Podlovec jo je dal stotniku in ta
Kolera. V Ljubljani je bilo zad- J° -ie dal nagačiti za bataljon v nje dni uradno naznanjenih Icat/rajen spomin na lov goske s ko-bolnikov z znaki kolere med vo-:njem*
jaki, ki so d osli z bojišča.	Prodaja vina. Kakor je znano, J
Umrla je v Št. Jerneju na Do- ie vojaška oblast prepovedala lenjskem na svojem posestvu na Prodajo vina na Spodnjem Stajer-Brezoviei Kina Wutscher, stara 76 skem- -\'a prošnjo zastopnikov vi-
I nogradništva je višje poveljstvo Zlato poroko sta Obhajala dne dovolilo, da se sme novo vino iz-16. oktobra naš zaslužni sklada-! važati s Spodnjega Štajerskega tel j profesor Anton Foerster in'd° konca novembra leta 1915. njegova soproga Petronela. Zla-1 12 Poštne službe. Poštna ofici-toporočenea, Snujoča v Ljublja-1 jantinja Ana Hočevar v Celju je ni, sta še oba čvrsta in zdrava. I imenovana za poštarico v Hočah.
Preselil se je Ivan Molj, župnik v pokoju, iz Ljubljane v Trzin,!	KOROŠKO,
kjer bo oskrboval dušno pastir- Iz časa draginje. Orožništvo v iitvo.	Blatogradu je ovadilo državnemu
Odšel je iz Stare Loke kaplan (pravdništvu v Celovcu v graščin-Toiaaž Klinar.	skem mlinu v Blatogradu zapo-
Tatovi na delu. Iz Jane poroča-'slenega mlinarja Andreja Krop-jo: \ noči od 2. na oktobra so	ker je vrnil neki posestniei
i i t o od vpreznega de la ali' vlomili tat je v tukajšnjo trgovino Za 60 kilogramov rži le 30 kilo-a m pa k bo tudi pridelal, Ji-ranta. Z žrdjo so izruvali že-1 gramov moke in za 40 kg pšenice
M,,,] Zi\ i na se bo izposojevala le!llizno omrežje pri oknu in tako }e 2# kilogramov moke.
mnogo sladkorja, smodk. svalčic,
koštruna. Kdo so bili tat je? Go-
/. n. okuženih zbirališč. Vsakdo, zlezli v trgovino, kjer so vse pre-ki dobi kako žival naposodo, se iskali. Odnesli so nekaj denarja, mora zavezati, da jo bo dobro o-skrboval in krmil. Izposojeno žival je v tistem trenutku vrniti, ko jo vojaška oblast nazaj zahte-\ - Pri i/.j^sojenih živalih, ki so tovo se je pojavila zopet ista ta-v si e d slabe oskrbe in krmljenja | tin ska družba, ki že več let oprav-ua teži izgubile, je plačati za vsak|lja tatinsko rokodelstvo v janški kilogram izgube 2 K in pri živa- in štangarski župniji. PaČ znajo lih. ki so se zredile, pa plača voj- ti tiči tatvino dobro prikrivati, na uprava za vsak kilogram 2 K. kor toliko časa ne pridejo pravici Do 5 ki» izgube ali prirastka pri|v i*oke.
eni živali s« n - bo oziralo ter sel Deželna elektrarna na Završnici
no bo zahtevalo ne povračila in j? konečno dobila koncesijo, ne dalo doplačila. Za živinozdrav-j Glavni vzrok za ugovor je bil na-ni.;k(. pomoč v slueaju kake bo- biralnik za vodo, ki je sedaj do-le/.ni ima skrbeti izposojevalee grajen. V gorski dolini nad Mo-s;llll	Istami pod Stolom je nastalo vsled
Sestanek. Kmečka Zveza za ko-|j^za krasno jezero, kakih 200 me->'*e\.ski okraj je priredila sestanek trov dolgo in 100 metrov široko, županov in svetovalcev v Ribnici,!Tako je sedaj deželna elektrarna kjer se je pod vodstvom deželne- kljub vsem težkočam časa dogo-posla'nca Škulja razpravljalo t o vi jena. Moči je dovolj, sto je
upati, da postane ta naprava pravi blagoslov za Gorenjsko.
ŠTAJERSKO.
V Gradec v rezervno bolnišnico
Prepoved. Deželna vlada naznanja, da se prepoved o oddaji pisem po hotelskih uslužbencih raz-
BOSNA.
Dvakrat toliko tobaka so pridelali letos v Bosni in Hercegovini, kakor navadna, leta. Kljub temu se je cigaretni tobak s prvini oktobrom podražil za 25 do 80 odr stotkov.
Parnik slabo zaseden.
Liverpool, Anglija, !•">. nov. — Dasiravno je bilo na parniku "St. Paul", ki je odplul danes od tukaj proti New Vorku. zasedenih 800 mest, je odpeljal parnik s skoro praznim med krovom.
Ljudje so brzojavno razveljav^ ljali svoje potovanje, ker jim vsled najnovejše odredbe angleške vlade ni bilo mogoče dobiti potnih listov, brez katerih pa sploh niso mogli na parnik. — Vojaščine zmožnim možkim se sploh ne izstavlja nikakih potnih listov, ker se hoče s tem preprečiti, da bi se izognili vojaški službi.
Jajca v Plznu.
Mestna aprovizacijska komisija v Plznu je zaplenila en miljon ja-jee, namenjenih za izvoz. Jajca se bodo prodala mestnemu prebivalstvu in sicer dobi vsaka družina 15 jajc za dva tedna. Za 12 12 j a je je plačati "J K.
Rekvizicija kovin na Ogrskem.
Ogrski uradni list objavlja na-redbo o rekviziciji kovin. Počenši i 30. novembra se morajo oddati državi vsi pri obrtnikih, trgovcih, gostilničarjih, kavarnarjih in v privatnih hišah se nahajajoči predmeti iz niklja, bakra, brona ali tombaka, zlasti razna posoda, namizni servis, kuhinjski kotli iz
teh kovin. Država bo vse te predmete prevzela po natančno določenih eenah. Istočasno je izdala vlada maksimalni tarif za posodo iz železa, ki bo služila v nadomestilo oddanih kovinskih predmetov.
Tiralica za Supilom.
"Obzor" poroča, da je izdalo budimpeštansko kazensko sodišče tiralico za bivšim hrvatskim poslancem Franom Supilom iii sicer radi veleizdaje. Supilo se nahaja v inozemstvu.
Rada bi izvedela za naslov svojega brata FRANCA B AM BIČ. Pred štirimi leti je bil v.Buenos Aires. Argentina, v Južni Ameriki. Prosim eenjc-ne rojake. Če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali naj se sam oglasi svoji sestri Frančiški, sedaj omoženi Medi-žovec, 12.JG Penn St.. Chicago,;!
Volitve na Norveškem. !	HAZNANILO.
Volitve v Storthing so se povsod I Rojakom v Lorain, Ohio, la o-
izvršile v najlepšem redu V 59 ik(>lici naznanjamo, da jih bo ob-
okrajih je volitev že odločena, v *kal naž za8t0pnik
64 okrajih bodo ožje volitve. — . . .	KUfi?B'
, . ... ,	ki j® pooblaščen pobirati majvi-
Madna stranka (liberalna) je v. ^ za nst G1„ Naroda
svoji večini nenremenjena in za- S tpostovanjein gotovljena.	J Upravništvo Gia« Narod*
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIP SVETE
1780-82 E. 28tti St.,	Lorain, Ohio.
CONCORD RDEČE VINO
60c. galona. -
CATAWBA BELO VINO
80c. galona.
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
-	S
i I
I
KDO JE PRAVIČEN?
tobaka žganja in polovico zakla-j teguje tudi na železniške uslužnega. za prodaj pripravljenega bence.
več važnih gospodarskih zadev o-ni' njenega okraja, predvsem glede živine in preskrbe z živili. E-nak posvet je bil tudi v Velikih Lašeah, kjer so bile zastopane vse
Umrl je v Celovcu finančni komisar dr. Fr. Semmelrock. Pokopali so ga 9. okt.
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. Ujetnik Lenard Liker, ki je bil s posadko v Przemyslu odpeljan na Rusko, piše, da je že od aprila v Astra.-lianu ob Kaspiškem moju. Rad bi izvedel, kje je njegova žena Marija, ki je ob izbruhu vojne bila šla k .svojemu očetu Ivanu Bizjaku. županu v Dolu pri Ajdovščini. Pravi, da ji je brzojavil in pisal, a ni dobil nobenega odgovora. Potom časopisja sporoča ženi in otroku ter vsem domačim, da je zdrav in da jih iskreno pozdravlja. Upa, da so še vsi zdravi. Želi, da bi mu domači pisali, in sicer na naslov častnika dr. Zdolšeka, kateremu je prideljen kot sluga. Dr. Zdolšek je pristavil na dopisnico v slovenskem jeziku (drugo
ob.'-ine velikolaškega okraja. Na so prišli: Fran Giegorc iz Novega	___ _____^_____ %___
o!„.;i si-stankih se je izrekla za-( niesta, Andrej Kues iz Celovca in je pisano v nemščini): Domovini
pozdrave! Naslov: Offiziersdiener Leonhard Liker, zu Handen H. j Leutnant Dr. Josef Zdolšek, Pride guerre, Astrachan,
hvala deželnemu poslancu Suklju Fran Cehovin iz Vipave; oboleli Za njegovo delavnost in trud ob so na revmatizmu. Dne 11- okto-
pi . skrbi živil, kakor tudi dežel ; bra je prišel v graško rezervno nemu odboru /.a nastop v prilog bolnišnico Ignacij Žepič, doma iz'sonnier kmečkemu stanu. Važni ukrepi so Križev pri Tržiču; notranja bole-j Russia
se nemudoma oddali na merodaj- zo.n.
na mesta. Se bolj kot kedaj je va-J Smrtna kosa. V Gradcu je dne žen stik občinskih zastopnikov s 15 .oktobra umrl poštni nadoskrb-)roslaneem zlasti v sedanjih tež-j nit Fran Kenk in je bil na ondot-kih časih, zato so se vsi navzoči nem centralnem pokopališču po-izjavili, naj se enak sestanek kopan. Za njim žaluje vdova in kmalu zopet skliče. Vsem onim trije sinovi. Rajnik je bil v 49. le-posestnikom, ki so 18. junija v tu starosti. Rojen je bil v Brezo-Ribniei dali svoje '::nnie i*i opra- vici pad Ljubljano, gimnazijske vo vojaški oblasti, pa še niso do- študije je izvršil v Ljubljani. Pet bili plačila, se sedaj sporoča, da let je bil v ljubljanskem Alojzije-se je po ponovnem posredovanju vLšču. kjer je pisal v '4Domače deželnega poslanca Šskulja spra- Vaje" leposlovne sestavke, ki so ila zadeva v pravi tir. Dobil se kazali velik dar. Bil je zelo nadar-sezna-n posestnikov in oddanih jen in vesten mož. — V Zgornji Lvari: ^najkrajšem času je je Polj ska vi je umrl veleposestnik
IjatiJ
»lačila.

Nabori. V begunskem taborišču v Gmundnu, v katerem se nahajajo primorski begunci, so imeli te dni nabore. Potrjenih je bilo 1400 mož, ki so se takoj podali na določene jim kraje.
Rabntišče (Via Rabatta) v Gorici seveda tudi že obiskali šrapne-li in granate ter povzročili škodo.
Za zgodovinsko kroniko. Zanimivost v Gorici je nov zavod, doslej po naših krajih popolnoma neznan.. Potreben je in koristen, dasi zanj ne dobiš še besede v nobenem slovenskem besednjaku.
Kadar ste namenjeni hišo kupiti ali stavbišče (loti. obrnite se do mene. Nikar ne vprašujte na banki, ee sem zanesljiv ali ne, ampak vprašajte tistega. ki je že od mene kupil, on vam pove, če sem zanesljiv ali ne. Vi greste na banko vprašat za nasvete in banka pa vpraša svojega odvetnika, in kako more ou vi-deti, ee je ta ali oni zanesljiv. Rojak pozna i*ojaka in dobro delo zasluži priznanje. Delavci so zgubili že uniogo milijonov radi propadlih bank, liilor pa ima svoj denar vložen v zemljišču, pa ne more 1 denarja zgubiti. ^
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoli vrste Izdelujem popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno ln zanesljivo. V poprav, zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem žt nad 18 let tukaj v tem posla fn seda:
v svojem lastnem doma. V popravek
'KRACKERJEV BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravfiikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim,
Oen* u "BiilNJEVEC" je: I iteiJenic I 0.G0
12 steklenic 13.00
7 ZALOGI IMAMO tndl 0*tl domaČi TROPINJEVEC In SLIVOV-
K_A. kuhana v naSl lastni distilerlji.
Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, ?2.50, $2.75 In >3.00
Blovovitz per gal.................»2.75—«3.00
Troplnjevec zaboj .................... $ 9 qd
SHvovltz zaboj ......................" 113 00
"66" Hye Wbiskey 5 let star, zaboj____ ?11.()0
KadeCa Ohio vina per gal.....55c., 60c„ f5c.
Catawba in Delaware per gal.......75c._SOc.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, s« 25 gal. ?2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar aH Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijaže jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go*
6102-04 ST. CLAffi AYE., CLEVELAND, 0,
dobit« "GLAS NAHODA" »kosi Štiri mesece dnevno, Ixvxemsi nedelj in po »tavnih praznikov. "GLAS NABODA!> la&aja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. 14 GLAS NARODA" d o naša dnevno poročila s bojišča in razno ali-
-m -m
-SE!

k». Sedaj sleherni dan razpošiljamo
vzamem kranjske kakor vse druge > IS,0001 — Ti Številka jasno gOVOri, da j« list I«lo raxsirjen. harmnnite ter računam po delo ka	—* * ....	. .	J
3o zabteva brez nadalj
vpraSanj.
Sfkdo	i VM * liste Jt organkirano ln spada v .troke™ trni).,

JOHN WENZEL. 1«17 Bast 62nd SU Cleveland. Obi*
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo Glas Naroda.
OGLAS. NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam tvoja
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galoD $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galoL $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JACKSE, Box 1*1.	St. Helena. Cal
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
rrudaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po............... BOc.
Drožnik 4 gallone za .................... $li'.00
Brinjevec 12 steklenic za...............$l?!oo
,, -t gallone (sodček) za.......... $1F.Q0
Za obilno"naročbo ee priporoča
Marija Grill, f
5308 St. Clair Ave., N. £., fltveland. Ohio |
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street. New York, N, Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKBOAIN, IL*9t *
PRODAJA fina vina, Izvrstn« imolka. patentirana adravila.
PRODAJA tožb« listk« vseh prakoKot-, «kih črt.
POŠILJA Bdenar v atari kraj sanaaljlvB in pošteno.
UPRAVLJA Tia ? notankl poiel spadajoča dela.
30 ZASTONJ —- Posebna p.n„dba ^g POZLAČENA
ura le
Josip Uojnik v 71. letu svoje sta- Ta zavod je tudi posledica vojne
14Jc«r»tne pOll«Čeno ure so najboljše in nailepie in da v»s prepričamo o vsem tem. vam stavimo to posebno ponudbo. Vsakemu, kdor nam posije ia oeias ter 20 centov denozitn pošljemo takoi po poan »li ekspresu na ogled nase* najnovejše vrste pozlačeno možko ali žensko uro. bogati Kravirano, s tremi pokrovi, jamčeno za-20 let. popolno in z najboljšim mehanizmom t- vrste >a katero zmanjšamo tvorniiko ceno na $6.95. Poleg te ure dajemo še popolnoma ZASTONJ teh 30 krasnih darov. Bodalce. revolver, model 32-kalibsr majhno medel-uro k pnveakom. lmfec, pr«tan. zapestnico, britev, jermen, posod:ca s čopičem, majhno uro budilko, iepni nožič. zipestnico s uro. harminilco. pipo, pihalno pero. privesek za kukalo iscl.-^zavratnico jrunl«; zapestnice, ovratne K^mbe, ogledalo z glavnikom, kavlj b pinceto ter verižico s priveskom. Te ure s<> j »mčene za 20 let in tekom tega časa popravimo ali zamenjamo za novo popolnon. ' »astoni Treba nam je poslat: le 30 centov v znamkah skupno t uro, da se pokrije poštne stroške. Vse je naravnost tako kot ojrlašeno in vsak se lahko prepriča brez vsakega rizika. Če je kdo npzadovoIiVn mu" vrnemo denar. Iz Ca nad e je treba poslati ves denar vnaprej. Okoristite se, dokler traja ponudba ter pošljite naročilo še sedaj. Naslovite tako:
AMERICAN JEWELRY COMPANY, Dep. 1, St. Louis, Mo,
\
GLAS NARODA 16f. NTOYF!MBK A, J915.

WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian.
Za "Glas Naroda" prevel G. P
9	(Nadaljevanje)
VI.
Po srv<"i. da se poročim s Katarino, je obstajalo moje največje veselje v misli, da bom postal sedaj meščan. Velika razlika je nam-re<- mt il tem. ee se človek brez koristi trudi za drugega in med tem. <la dela za svoj lastni račun. (Jospod Gulden mi je namreč obljubil, da me vzame za družabnika v svojo trgovino in že sem si izslikal v mislih Jožefa Rertha. kako spremlja v nedeljo svojo ženko v cerkev in pozneje popoldne na izprehod. Medtem sem obiskaval vsaki dan Katarino, ki me je že vedno čakala v sadovnjaku. Po cele ure sva zrla driif? drugemu v oči in ona je postajala od dne do dne lepša. —
—	<*'e me je nato videl gospod Gulden prihajati vsaki dan domov bolj srečnega, je večkrat rekel:
—	No, Jožef, zdi se mi, da gre sedaj boljše kot pri Lipskem.
Včasih }>i se rad zopet spravil na delo. a on mi je to preprečil
z besedami:
—	Pusti, dnevi sreče so v življenju tako redki! Le hodi na obisk k svoji Katarini. Pozneje, ee bi mi padlo v glavo, da se poročim, boš pa delal za naju oba.
Smejal se je. O. taki možje bi morali postati stari sto let! -— Kako krasno srce! Kako odkrit človek brez vsake zavratnosti in kako resničen oče za naju. Če si ga tako predstavljam v njegovi «"rni žametasti kapici, z njegovo brado, katere ni obril po osem dni. njegovimi dobrodušnimi očmi ter prijaznim smehom, se mi zdi še dam s, po tolikih in tolikih letih, da slišim njegov glas in v oči mi stopijo solze.
Sedaj pa moram nekaj povedati, kar se je zgodilo predzadnji •lan pred najino poroko in kar mi ne bo nikdar izginilo iz spomini1.. Bilo je dne b. julija in dne 8. naj bi se vršila poroka, ko ;je oče < ridden že delal pri odprtem oknu.. Jaz sem si ravno umival obraz ter hotel pohiteti nato v Vierwinden. ko so naenkrat zadonele pri Francoskih vratih trobente ter je bilo slišati bobne kot da prihaja kak polk. Pri par glasovih, katere sem slišal, so se mi zježili lasje na glavi in zaklical sem: — Gospod Gulden, to je 6. regiment.
—	Res je. — je odvrnil on. — Osem dni govori že celo mesto o tem, le ti ne slišiš ničesar več. To je tvoj najlepši poročni dar. •Jožef, in ja zsem ti hotel prihraniti to presenečenje.
Tedaj ga nisem nič več poslušal, temveč planil kot vihar skozi sobo in po stopnjicah navzdol. Že je dvignil naš stari tambur Padom- svojo palico pod temnimi vrati in za njim so prišli bobnarji. Počasi korakajoč so prišli nadalje naši grenadirji s svojimi velikimi rdečimi peresi ter nasajenimi bajoneti, pred njimi na konju major Gemeau. Bil je 3. bataljon. Tedaj pa se je pričel uhod in kri mi je zledenela v žilah. Na prvi pogled sem spoznal dolge, rjave suknje, katere smo dobili dne 2. oktobra na glasi ju v Erfurt. Sneg, dež in veter so jih popolnoma prebarvali na zeleno in izgledali so slabše kot po bitki pri Lipskem. Stare čake so bile preluknjane od krogelj in nova je bila le zastava z novo vsito lilijo.
K''or se ni nikdar vdeležil vojne, si ne more predstavljati, kaj se pravi zopet videti svoj polk ter slišati isto bobnanje kot pred sovražnikom. Človek si misli pri tem: — To so tvoji tovariši, ki se vračajo pobiti, ponižani in razredčeni. Zato povešajo glave, katere krasi neka druga kokarda. — Ne, ne. kaj takega nisem nikdar preje ne pozneje občutil. Pozneje se je marsikateri, ki je služil pri 6. polku. naselil v Pfalzburg. ker se je v tem mestu vedno rado videlo stare vojake. Oni. ki so bili v vojni predstojniki, so bili pozneje drvarji, navadni delavci, krovci, tesarji in zidarji. Poprej so dajali meni povelja, pozneje pa so morali biti meni pokorni, kajti jaz sem imel dobro mesto ter trgovino, dočim so bili oni le navadni delavci. Ta to je bilo vseeno. Kadar sem govoril z njimi, sem vedno ohranil respekt pred svojimi nekdanjimi poveljniki ter si mislil pri tem: - Tam pri Weissenfels. Luetzen in Lipskem so ti ljudje, ki se sedaj sklanjajo tre služijo v potu njih obraza kruh, pred vsemi zastopali čast in hrabrost Francije.
Ta izprememba se je pokazala po bitki pri Waterloo. Nas prei-sni zastavonosec, Faizart. je skozi petnajst let pometal most pred Nemškimi vrati. Ne, to ni lepo in domovina bi se morala izkazati bolj hvaležno.
Bil je torej 3. bataljon, ki se je vračal v tako žalostnem stanju, da je krvavelo pri tem poštenem človeku srce. Cebedej mi je pripovedoval, da so po kapitulaciji Pariza, dne 30. marca, odkorakali iz Versailles in da se jih je kot prave cigane, brez plače in oskrbe podilo skozi sest tednov iz Versailles v Chartres, nato v Blois. Orleans itd. V Rouen so dobili konečno povelje, naj gredo skozi celo Francijo v Pialzburg in povsod so procesije ter maše zadušnice nahuj-skal- prebivalstvo proti njim. Vse so morali prenesti, celo kampiranje na prostem, dočim so Rusi. Avstrijci in Prusi udobno stanovali v naših vaseh.
Ko mi je Cebedej dolgo časa pripovedoval o tem krutem postopanju, sem jokal iz same jeze.
Ali ni Francija nič več Francija? — je vprašal. — Ali se nismo borili za čast Francije?
Kar me pa še danes, v svojih starih letih veseli, je bil sprejem 6. polka doma. Bilo je že znano, da se je vrnil tudi 1. bataljon iz Španije m da se bo stvorilo iz ostankov polka ter 24. lahkega infant,MM.iskt-a polka 6. polk, imenovan de Berrv. Vsled ten se ie prebivalstvo celega mesta veselilo, da bo imelo zanaprej dva t^soč moz posadke mesto par starih mornariških artileristov. ki so izgledal, kot kak, veterani. Ves svet se je veselil ter klical: - Naj živi G. regiment! _ Otroci so jim hiteli nasproti do gore Saint-Jean m nikdar, tzza leta 1813 se ni še pozdravilo vojakov tako navdušeno. \ e• • veteranov je bilo ginjenih do solza. Stopili so iz vrst ter
it". 2 ^nCija! ~ Castniki Pa so kljub temu pobito zrli v tla ter le mahal, v zahvalo za prisrčen sprejem.
S praga naše hiše sem videl, kako je prišlo mimo teh tristo do stiristo moz, ki so bili tako razcapani, da sem jih spoznal le po naaih številkah Naenkrat pa sem zapazil Cebedeja, ki je korakal na koncu vrste kot podčastnik. Bil je suh kot kost in njegov veliki nos je stopil se bolj v ospredje. Ko sem ga zagledal, sem zakričal tako naglas, dp sem prevpil ropotanje bobnov:
—	Cebedej!
Obrnil se je jaz pa sem skočil v njegov objem, nakar ie na Fouquet vogalu postavil puško na tla ter rekel prot meni. ki sem jokal kot dete:
—	Ti. Jožef? Torej sva vendar ostala dva izmed vseh!
—	Da. jaz sem. — sera mu odvrnil, — in v kratkem se poročim b Katarino in ti boš moj drug.
Korakala sva nato skupno naprej. Na vogalu Houtes je stal star. ruerst ter zrl na prizor. Stari mož si je gotovo mislil: — Sedaj b, se mogel vrniti tudi moj sin. - Ko pa je videl nato prihajati mene in Cebedeja, je stopil hitro nazaj v temo svoje hiše. Na glavnem trgu. kjer se je zbiral bataljon, je stal oče Klipfel ter pet do sest drugih, ki so motrili vrste s presunljivimi pogledi. Sicer so dobili vsi poročila o smrti, a kljub temu so se lahko dogodile napake
in mladici niso nie kaj radi pisali. Ozirali so se naokrog ter nato
počasi odšli, ko so zadonele trobente.
V trenutku, ko se je vsklicavalo imena, se je prikazal tudi stari grobar. Nosil je še vedno svoj kratki jopič ter sivo čepico iz bombaža. Zrl je za vrste, kj.-r sem se pogovarjal jaz z Cebedejem. Ko se je slednji tudi obrnil ter ga spoznal, je prebledel. Par trenutkov sta se gledala, nato pa sem vzel jaz puško v roko in starec je objel svojega sina. Brez vsake besede sta se dolgo držala v objemu. Ko se je nato bataljon okrenil, da se napoti v vojašnico, je naprosil Cebedej stotnika Vidal za dovoljenje, da sme iti s svojim očetom. Svojo puško pa je izročil prvemu vojaku. Skupaj smo šli nato proti Kapucinski cesti in spotoma je pripovedoval starec:
—	Rečem ti, stara mati je tako stara, da ne more več zapustitit postelje. Drugače bi bila tudi ona prišla.
Jaz sem ju spremil do vrat ter rekel nato:
—	Oče Cebedej in tudi ti bosta danes obedovala pri nas. V
—	Prav rad. — je odgovoril oče, — da, oba bova prišla.
(Nadaljuje m).	v

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORE; N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na nJega, kjer boste točno In solidno postrešenL
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
v • o v
• • DELO OKUSNO *
• • • w
IZVRŠUJE PREVODE y DRUGE JEZIKE,
? • v a	*" v. ~
UNIJSKO ORGANIZIRANA,
v • v m POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENiC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Kaj pravijo pisatelji. tfenjakl la Maraud e fenjld
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim «Ut-
kom prebral ln v njej načel veliko koristnega. Ta knjiga Mls rpllva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik »L Bodenstedt: Odkar je umrla	Btael al
kilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Sattnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli s orožjem Je pravo ogledalo sedaaja ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštva boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajie poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Boeegger pide: Sedel sem v aekesi Eosdn pri Krleglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli s orožjem !" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Uvljenju. Ko sem Jo prebral, sem ssželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jedke, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi v •olah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki rasMrJaJo Sveto Pismo. Ali bi se m moglo ustanoviti drnfiM, ki bi raažlrjala to kajlaoT
HcsrlL Haiti To Je maj bolj ožarljlva knjiga, kar mm 0* idaj bral..«.
C. Neumna Hofer: — To je najboljia knjiga, kar so jlk spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu)!] Me ben slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posodil. Naj bi tudi ta knjiga nagla svoje apostolje, ki bi Bi iaje križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dnnajewski Je rekel v nekem svojem govoril v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Bkl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta	Berta
pL Sattnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu delu. MMla, It N ie bo nlkdo vež navduševal sa vojno, če bo prebral to N'tTi CENA M CENTOV.
HerežaJto Jo prti
Slovenic Publishing Co.,
42 Cortlandt Street, Mew York City, H. Y.
eommsssi!
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAEOČITE SE NANJ I
NAZNANILO«
Bojakom v državah Illinois ir Wisconsin naznanjamo, da jih bo 1« obiskal nai sastopnik
fc
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža* ia pa kohiuj skih posestev vseh yelesil
FRANK
later! ja opravičen pobirati narot -lino za list "Glas Naroda" in is lajati pravoveljavna potrdila. So lakom ga toplo priporočamo. UnravnJftra 'Glatf Naroda'
Prosti nasvet ii informaciji priseljtDciR,
BZfla« al bluHk cM sjaigratiom" aa 4riav« *sk vanj« ia pomaga prišel}** sat, ki ee Vili oaleparjoai, »v op* •i tU • katerimi m je elate eo
Sveaplaiao st daje aasvefe pr
tijeneem, kateri so bili oelepa> »al o4 bamkirjev, odvetnikov, ti ,*-voev a »emljiiči, prodajalo« a*«fe.?o4alk listkov, spremljeva" it, kaiipotav ia poaeataikov f-
Oajs si laiormacdj« t Mataral «.«ijsklk sadrrak; kako peat»<-
-iarljaa. kjer es *»lasttj aa €z + rii aaake listiae. Sorodniki aaj bi ae sestali t ♦sel na lili« Idamdi. aH jkv Offiat.
3AftAvm vwuLrvm
DSFAETKSMV
kitate Department oi Dali* iUKAU OF INDUSTRIE!
AND IMMIGRATION. Urad
v mestu New Torklt N turt wtk St., odprl vsaki daa ad sjatrai do I. pop«lda9 b fMd« Irtlii ed I, Aa U< M:
POIOE BO J AKT'
Najbolj a-?«ina ma "rilo za Sea-ike in močke ftBe. kakor tuli za moške -irke in brado. Kko ee rabi to nazilo, zrastejo ▼ 6 te-inih krasni, roati in dolgi asje. kakor :ndi moškim rrann« brke io irada in nebo-lo odpadali Ia te osiveli. Rermatlzem. kot ti bol ali trganja ▼ ro-<ah, nogah in križa ▼ 8 dneh popolnoma ozdravita, rane. opekline, bale. ture, kraste in srinte, potne iOKe, kurje oči. bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez lepeba rabil, mu jamčim za $6.00. Pičita takoj po caoik in knjižico, pošljem zastonj.
1AKŽI Wililfl, iPB I« Stik M^
Obsega 11 raznih zem! ji e vidov.'
•a'fOtlh straneh !n vanka r ran ie 101 pri I8i palca vallkat
l Cena san.o 25 centov« £
Manjši vojni atlas
"obsega dcrvel raznih temljevidn*' »» II straaah, vsaka stran 8 rri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. Vri aamljevidi bo narejeni v raznih barvah, dan lahko spozna. Označena bo vaa večja mesta, število prebivalcev držav in poBameznih mest. Ravno tako Je povsod Indi označen obse£ površine, katero lavrem^io^poiaTnesat driave.
Pošljite 2Be. ali pa lBc. v snamkah !n Bilančen naslov li ml vam takoj odpošljemo zaželjen! atlat; Pri večjam •djama damo popuit.-
Slovenic Publishing Company ,
5 82 Cortlandt Street,	New York, N.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
1
ra POSEBNI KUPON Js vreden deset (18) MASS AN CIGARETNIH KUPONOV ako st ga predloži »kupno s devetdesetimi (80) ali ra4 rs* nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v s> tik HASSAN PEEMIJSKIH POSTAJ ali »rt
THE AMERICAN TOBACCO CO, Prasriasi Deot 49« B -mmr St Ven York, B I.
Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost J© 21 pri 2S paloIH Cena 15 centov.
5-0J AU WABOCAJTB 81 NA §LA& WABODA'A, NAJT36J1 DMSTKIK m *DM
Zadej Je natančen popis koliko obBega kaka driava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas Je dobiti tudi velike zemljevide poBameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
ZTNaročila in denar pošljite nai«
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street,
New York, N.
cmwxs^msmmmgmmacg«««**
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarje* |sorodnikom ia znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $15.50- s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.