** h Mesec maj — mesec mladosti, Titova štafeta — spomin na najdražjega graditelja preteklosti, sedanjosti in vizije bodočnosti, sprejem 500 pionirjev v mladinsko organizacijo, svečanosti in kulturne manifestacije, srečanje delovnih ljudi in občanov ob 45-Ietnici 1. konference KPS, misli, besede, želje: in obljube so napolnile in obogatile praznik mladih za njihov in naš lepši jutri. Osrednji sprejem štafete v Preboldu in v drugih krajih je bil nadvse slovesen. I------------ Celje - skladišče D-Per III 5/1983 ! 11198309945 rapali ■■H Ètmi MBL 3B| jSlP^llla ! HHj COBISS o Leto VI Številka 5 Maj 1983 „SAVINJSKI OBČAN" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec. Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Elza Golob, Franc Izlakar, Franc Ježovnik, Kristjan Markovič, Cveta Mikuž, Irena Terglav, Lojze Trstenjak, Breda Verstovšek, Marjan Vidmar, Nevenka Žohar in Milan Žolnir. Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka. PEPCA KARDELJ SPET PRI SMIGL0VI ZIDANICI Med številnimi uglednimi gosti, ki so se udeležili prvomajskega srečanja pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, je bila tudi udeleženka I. konference KPS Pepca Kardeljeva. Med ogledom zidanice je z njo nastal tudi naslednji pogovor. — Prav gotovo se še spominjate prve konference KPS, ki je bila pred 45 leti. Po čem vam je še posebej ostala v spominu? P. Kardelj. „Ne bi sedaj govorila o samih sklepih, ki smo jih takrat sprejeli, ker je bilo o njihovih pomenih izrečenih in napisanih že precej besed. Poudarila pa bi rada, da je konferenca bila pomembna predvsem zato, ker je Komunistična partija že takrat dala dokaj jasno oceno, kakšne so politične razmere v svetu, kaj se bo nujno moralo zgoditi in kakšna bo vloga komunistov in vseh naprednih ljudi. Sicer pa je konferenca pri Šmiglovi zidanici znana tudi po tem, da se je je udeležil Tito. Za večino je bil to takrat pravzaprav res še neznanec, za tiste, ki so z njim sodelovali, pa prav gotovo ne. Z mojim možem sta se spoznala že v Sovjetski zvezi.” . . — Se spominjate dogodkov po konferenci? P. Kardelj: „Dobro so mi ostali v spominu. Vem, da sem bila po tistem nekaj mesecev zaprta in tega se bom vedno spominjala. No, kasneje se je vse dobro izteklo.” — Kaj menite o Šmiglovi zidanici danes? - i P. Kardelj: „Vidim, da je to postal kraj, kjer se za prvi maj množično zbirajo ljudje Savinjske doline in pohvalno je, da svojemu namenu služi tudi ob drugih priložnostih. Današnja Šmiglova zidanica je dostojen spomenik, ki je velikega pomena za vzgojo mladih. Sama pa obljubljam, da bom sem še prišla.” Zbrani množici je spregovoril predsednik OK ZKS Franc Kalšek. Med gosti sta bila tudi Andrej Marinc in France Popit. jv Foto: L. Korber DOBRODOŠLI GOSTJE IZ SR SRBIJE OBČINSKI SVET ZSS ŽALEC DOBITNIK PRVOMAJSKE LISTINE Bogoljub Nedeljković, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, je v Domu sindikatov v Beogradu podelil prvomajske listine. Iz Slovenije je to visoko priznanje prejel Občinski sind, svet. Žalec za uspešno delo pri razvoju samoupravljanja,povečanju proizvodnje in produktivnosti dela, utijevanju načela delitve po delu in rezultatih dela, za skrb za življenjski standard, izobraževanje in kulturno ustvaijanje delovnih ljudi, varstvo pri delu, za razvoj inventivne dejavnostij za zaposlovanje, razvoj SLU in DSZ ter ustvaijanje pogojev za humanejši položaj delavcev na delovnem mestu in v družbeni skupnosti. Koje priznanje v imenu Občinskega sveta sprejel predsednik Branko Povše, je poudaril; da imajo največ zaslug za to priznanje osnovne organizacije sindikata, sindikalni aktivisti, samoupravni organi, organi Občinskega sveta, predvsem pa delovni ljudje žalske občine. Z iskreno dobrodo&lpo in večno zahvalnostjo pričakujemo goste VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI. Junija 1983 bo vlak v SR Slovenijo pripeljal 1400 udeležencev, od tega 45 gostov v našo občino. Goste bomo ob 14. uri množično pričakali pred hotelom Golding-Rubin v Žalcu. Med nami bodo ostali tri dni, si ogledali zgodovinske in naravne znamenitosti ter nekatere tovarne, zlasti KIL in SIP. Priredili jim bomo tudi nekaj manifestacij, osrednja prireditev pa bo_ v soboto, 4. junija, zvečer v osnovnošolskem centru v Žalcu. Domovi naših nekdanjih pregnancev bodo odprti in gostoljubni tako, kot so bili v najtežjih časih naše zgodovine odprti domovi v južni Srbiji, v katerih šo naši ljudje varno našli zatočišče. T ako se je v času N O V skovalo trdno bratstvo in enotnost, trajne družinske vezi, ki se danes spletajo že s tretjim rodom. Občane in delovne ljudi naše občine vabimo, da se pridružijo nekdanjim pregnancem, da sprejmemo in počastimo naše drage goste VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI kot se to iz zahvalnosti in spoštljivosti spodobi. Občinska konferenca SZDL Žalec POSNETEK SPREJEMA GOSTOV IZ SRBIJE LETA 1981 FERRAUT ŽALEC težja, oz. izpostavljena dela. Livarna je bila v omenjenem obdobju nekoliko pod planom, kar pripisujejo dejstvu, da so lani delali vse sobote, letos pa ne. Nekoliko manjši je tudi fizični obseg proizvodnje v Strojnem obratu, kar pa je posledica pre-struktuiranja. Z novo delitvijo dela V SOZD Agros so se namreč usmerili na proizvodnjo gonil (reduktorjev) za kmetijske stroje. Delo je zahtevno, vanj vlagajo več znanja in so zato tudi izdelki više ovrednoteni, med tem koje tonaža manjša. Poleg tega, da še vedno nimajo dovolj delavcev, imajo največji problem še vedno na področju oskrbe z reproma-teriali. Da bi si zagotovili osnovne surovine, o primorani obvezno združevati devizna sredstva, ne'glede na to, ali te izdelke izvažajo ali pa jih dajejo domačim kupcem za dinarje. Izvoz je nekoliko večji od lanskega, čeprav se na zapadnem trgu spoprijemajo z veliko konkurenco, dejstvo pa je tudi, da zaradi krizne situacije zanimanje upada. Glede naložb bi omenili predvsem priprave za sanacijo livarne in prestavitev strojnega obrata, kar pa bo prišlo na vrsto pnhodnje leto. »Delovni kolektiv Feralita seje kljub težavam v zaostrenih pogojih gospodarenja dobro znašel, saj jev minulem letu uspešno gospodaril, še boljše rezultate pä pričakujejo letos. Uspeh je rezultat prizadevanja kolektiva, le-ta se trudi doseči kar najboljše rezultate in boljše pogoje zadelo in večjo varnost,« je med drugim ob prazniku Feralita zapisal direktor JtT. Savor-gnani. Ker je preteklo eno leto od združitve Feralita v SOZD Agros, smo ing. Savorgnanija pobarali, kako ocenjuje to združitev, pa tudi, kakšna je delitev dela med članicami SOZD, in ne nazadnje, kakšen jé pri tem delež Feralita? Ravno tu pa se zapleta in to neredno plačevanje kolektivu povzroča težave. » Dohodek je bil glede na vse to večji za 22 odstotkov pa tudi plan dohodka so presegli za en odstotek. Glede osebnih dohodkov pa jim očitajo, da so ^izplačali preveč oziroma da se niso dosledno držali družbenega dogovora. Z osebnimi dohodki res niso med najnižjimi, vendar je treba upoštevati, da delo v livarni in drugih TOZD ni lahko. To bi sklepali že po. tem, da ne dobijo novih delavcev. Zato menijo, da bo treba delavce še bolj stimulirati in to še posebej velja za Dejal je, da so se v tem razmeroma kratkem času po združitvi že pokazali prvi ugodni rezultati. Ob spletu še nerešenih vprašanj so se domenili za delitev proizvodnih programov, urejajo pa tudi dohodkovne odnose in to še posebej velja za SIP Šempeter. Res pa je, da to vprašanje urejajo tudi z ostalimi članicami v SOZD. Pridobitev je tudi skupno nabavljanje reprodukcijskih materialov in skupno načrtovanje naložb. Minuli trije meseci tekočega leta so bili za Feralit kljub težavam uspešni. Celotni dohodek je v primerjavi z istim obdobjem lani porastel za 18 odstotkov (planirali so 20 odstotkov). Sedaj ugotavljajo, da bi bili dosežki še večji, če bi jim kupci redno plačevali naročeno in dobavljeno blago. DOBRO ZASTAVLJENA DELITEV DELA V SOZD AGROS r; v< .v. ... wimm OD NOVE NALOŽBE Sl VELIKO OBETAJO Direktor Ferralita ing. Tr .e Savorgnani nam je na zastavljeno vprašanje, kaj si obetajo od nove naložbe (rekonstrukcija livarne in prestavitev Strojnega obrata) takole odgovoril: (Objavljamo povzetek.) »Nadaljnji razvoj Ferralita smo začrtali v smeri posodobitve tehnologije oz. proizvodnje. Z omenjeno investicijo bomo dosegli povečan obseg proizvodnje ob minimalnem povečanju števila zaposlenih, boljšo kakovost in ugodnejše delovne pogoje. Po rekonstrukciji naj bi livarna proizvajala 5000 ton ulitkov iz sive litine, 240 ton aluminijevih zlitin in 140 ton ulitkov iz bakrovih zlitin. Proizvodnja kontinuirano vlečene sive litine pa se bo po osvojitvi novih zahtevnejših profilov povečala na 4500 ton letno. Investicija bo zajela novo pripravo peska, drugo elek-tropeč, rekonstrukcijo čistilnice in jedrame, zamenjavo žarilnih peči, nabavo avtomata za brezokvirno forma-nje ter • kompleksno rešitev eneregetike. Za celotno investicijo bo treba zagotoviti okoli 400 milijonov dinarjev. TOZD Strojni obrat še edini deluje na stari lokaciji, to je v starem delu Žalca. Lokacija ni ustrezna in onemogoča nadaljnji razvoj, močno dotrajani pa so tudi prostori. Obrat bomo preselili na kompleks livarn. Za potrebe Strojnega obrata bo treba Anton Savorgnani zgraditi nove proizvodne prostore v velikosti 5000 m2. Ob tem bo treba urediti tudi energetske vire in zamenjati staro strojno opremo z novimi, produktivnejšimi stroji. Ta naložba bo stala okrog 350 milijonov dinarjev. Pridobitev bo vsestranska. Strojni’ obrat bo lahko obdelal večino odlitkov, ki so namenjeni za proizvodnjo kmetijskih strojev. izdeloval bo sklope in podsklope za to proizvodnjo ter osvojil program kmetijskih strojev, ki je po samoupravnem sporazumu namenjen Ferralitu. Za navedene investicije so že izdelani idejni projekti, skupaj s strokovnimi delavci SOZD Agfos pa smo začeli pripravljati investicijski program, ki bo gotov še v letošnjem letu.« LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA SVETA SIDNIKAT0V »Sindikat ima ne samo vso svobodo, ampak ima na razpolago tudi vsa sredstva, kijih potrebuje, da bi se lahko vztrajno bojeval za samoupravne pravice delavcev, za njihov# interese in za skupne oziroma dolgoročne interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.« Predsednik občinskega sindikalnega sveta Branko Povše je na letni konferenci v uvodnem referatu o oceni dela sveta v preteklem letu poudaril citat Edvarda Kardelja. Delo organov občinskega sveta je bilo v preteklem letu pestro in prepleteno z mnogimi problemi. Kolektivno delo v predsedstvu se dobro uveljavlja. Najpomembnejše pa je uspešno delo osnovnin organizacij in konferenc osnovnih organizacij, kar pomeni da delo občinskega sveta ni forumsko. Torej ni slučaj, da je občinski svet prejel prvomajsko listino, najvišje priznanje Zveze sindikatov Jugoslavije; Franci Je-žovnik in OO sindikata delavcev pri samostojnih o-brtnikih pa zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Aktivnost pri obravnavi zaključnih računov je z leta v leto večja, zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in vedno težjega položaja delavcev so le-ti bolj kritični. Marsikje pa delavci s formalnim prikazom in z obravnavo brez temeljite analize stanja in rešitev niso zadovoljni. Delavci imajo ob poplavi samoupravnih sporazumov vedno manjši vpliv na delitev dohodka, saj je le-ta z njimi že vnaprej razdeljen. Tudi na nekatere administra- tivne ukrepe je veliko pripomb. Na področju delitve po delu se razmere izboljšujejo, delavci prihajajo do spoznanja, da si lahko le z več in boljšim delom zagotovijo višji osebni dohodek. Branko Povše je v nadaljevanju opozoril na zaostrene gospodarske razmere v nekaterih delovnih organizacijah v občini, kamor je bilo potrebno poseči tu^j z ukrepi družbenega varstva; s podobnimi političnimi akcijami pa bodo ukrepali tudi tam, kjer že dalj časa slabo gospodarijo. Gospodarstvo naše občine se vse .premalo povezuje, s tem pa slabi socialna varnost delavcev. Ob vsem tem bo potrebno več pozornosti namenjati kadrovski problematiki in na odgovorna mesta postaviti sposobne ljudi. Precej kritičnih besed je bilo izrečenih na račun združevanja in organiziranja skupnih služb SIS, o čemer bo občinski svet razpravljal na naslednji seji. Z razreševanjem problemov zaposlovanja pa v sindikatu niso zadovoljni. Branko Povše je opozoril še na vrsto problemov, s katerimi se je in se bo tudi v bodoče spoprijemal sindikat. Konferenco so strnili s podelitvijo srebrnih znakov Zveze sindikatov. Prejeli so jih: Srečko Čater, Hmezad, Drago Erjavec, Hmezad, Milan Golavšek, Ingrad GO-Gomilsko, Silva Grum, Ljubljanska banka, Ljubica Hlade, Gradnja, Jože Krulc, Galicija, Jožica Ojdanič, Hmezad, Jože Zajc, Juteks, Miro Žagar, KIL, Ivan Žohar, Aero, OO Garant Polzela in konferenca OO SIP. ŽALEC TRETJE NAJBOLJ VARNO MESTO Kako smo v žalski občini poskrbeli za varnost v cestnem prometu in kaj bo treba ukreniti v naslednjih letih, da bomo ohranili čim več človeških življenj — to so bila vprašanja, na katere so iskali odgoyore na letošnji problemski konferenci o varnosti v cestnem prometu. Kljub temeljitemu strokovnemu delu vseh, ki'skrbijo za varnost udeležencev v cestnem prometu, so lani ceste ponovno zahtevale svoj davek. Pohvalimo se lahko z nič kaj razveseljivimi številkami: 204 prometne nesreče, v katerih je izgubilo življenje 16 ljudi, skupna materialna škoda pa znaša kar 8.046.250- dinarjev. V primerjavi s prejšnjimi leti je število nesreč približno enako, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da v zadnjih letih narašča število nesreč s smrtnim izidom. Kje so vzroki? Vse prevečkrat so krivi udeleženci sami, saj seje lani zgodilo kar41,1 odstotek prometnih nezgod zaradi neprimerne hitrosti. Svoj delež pa imajo tudi drugi, takoimenovani ‘ objektivni vzroki. Npr.: pred leti smo kot črno točko v naši občini razglasili žalsko obvoznico, lani pa si je takšen nič kaj laskav naziv prislužil novi del ceste v Vinski gori. Cesta še danes nima uporabnega-dovoljenja, rezultat tega pa je 11 prometnih nezgod in eno-človeško življenje manj. Močno se povečuje tudi število prometnih nesreč na lokalnih cestah in v mestnih središčih. V razpravi so udeleženci nanizali cel kup težav, ki bi jih morali odpraviti v cestnem prometu in že pri sami vzgoji o njem. Precej dobro smo poskrbeli za naše najmlajše v večjih naseljih, premalo pa smo razširili programe o vzgoji otrok v prometu na obrobje. Največ težav je povezanih s tem, da v občini stalno zmanjkuje denarja za gradnjo novih in varnejših objektov. Nujno bo treba urediti del magistralne ceste v Šempetru, kjer so lani izgubili življenje trije ljudje, in ki sodi med najmanj varno cesto v občini. Po obnovi in drugačni ureditvi kličejo tudi železniški prehodi, ki povzročajo zelo velike zastoje v prometu in še bi lahko naštevala. Če si ne moremo privoščiti novih in dragih avtocest, pa se bo najbrž našel kakšen dinar vsaj za kolesarsko stezo. Doslej namreč v občini nismo zgradili ni tiene. Čeprav bo treba v občini storiti še marsikaj za večjo varnost udeležencev v prometu, pa smo v primerjavi z ostalo republiko dosegli precejšne uspehe, kar dokazuje tudi plaketa za tretje najbolj varno mesto v Sloveniji. -Ü- Zlati znak Franciju Ježovniku RAZREŠITEV ZARADI NEDELAVNOSTI Na seji občinskega sindikalnega sveta so zaradi neaktivnosti in neopravičene odsotnosti s sej razrešili nekatere člane organov in namesto njih izvolili nove. To je znana slaba praksa, ki se je nekateri prav s pridom poslužujejo. Zakaj gre? Posamezniki se želijo rešiti obveznosti na ta način, da enostavno brez opravičila in opravičljivega razloga ne pridejo na sejo*, ker vedo, da jih zato nihče ne bo poklical na odgovofnost. Žal se tako nekateri, med njimi tudi komunisti, izmikajo vsaki obveznosti in odgovornosti, kaj hitro pa so v prvih vrstah kritikov o slabostih v naši družbi. Takšni posamezniki jemljejo voljo tistim, ki si veliko prizadevajo in žrtvujejo svoj prosti čas za razvoj družbe. Prav nerazumljivo je, da družbenopolitičnih aktivnosti ne opravljajo tisti posamezniki, ki bi jo morali že po službeni dolžnosti. Kje je torej odgovornost odgovornih. jk Franci Ježovnik je dobitnik zlatega znaka Sindikatov Slovenije. Lahko zapišemo, da je to visoko priznanje prišlo v prave roke, saj ima Franci za seboj trideset let požrtvovalnega dela v sindikalni organizaciji. Začel je leta 1951 in potlej vso dolgo dobo opravljal razne funkcije in dolžnosti, med drugim je bil vrsto let predsednik sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Sedaj je predsednik komisije za zbiranje gradiva o delavskem giba- nju, eno mandatno dobo je bil predsednik zbori krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec, njegovo delo ,pa cenijo tudi v krajevni samoupravi. Z veseljem naj pripišemo, da je Franci Ježovnik od vsega začetka naš dopisnik, ki je s svojimi sestavki veliko prispeval k rasti našega časnika. Sedaj je član našega uredniškega odbora, že vrsto let deluje tudi v planinski organizaciji, skratka; priznanje je zaslužil. Čestitamo! PODELILI DRŽAVNA ODLIKOVANJA ŽALEC, 26. aprila — Predsednik občinske skupščine Viljem Petek je v prostorih iaiske NAME podelil drlavna odlikovanja petindvajsetim delavcem iz naie ob- « čine. Odlikovanja predsedstva SFRJ so prejeli: red dela z zlatimjgncem: Kristijan BOBOVNIK red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Viljem VYBIHAL; red dela s srebrnim vencem: Danica BRENKO, Zlatko JERIČEK, Anica KAPELARI, Zlatka KOREN, Anica STERGAR, Leopold ŠKAFAR, Janez ŠKETA, Pepca VIDMAR, Hermina ViRJENT, Jožef ZAGODE, medaljo zaslug za narod: Ivan GABRŠEK, Marija KAPUS, Ida ZAVRŠNIK, Marija ŽAGAR; medaljo dela: Emilija CENCELJ, Marija DOLINAR, Marija GRUŠOVNIK, Štefka KAMPUŠ in Slavka TISELJ in medaljo za vojaške vrline: Karel DOSEDLA, Friderik KAJBA, Marian ŠTEFANČIČ, Boris VOH. Obdobje treh mesecev je sicer kratko za ocenjevanje gospodarskih rezultatov, vendar pa je na osnovi posameznih ekonomskih pokazateljev že mogoče ugotoviti nekatere značilnosti. Tako izkazujejo posamezne ekonomske kategorije v prime-navi s prvim trimesečjem preteklega leta relativno visoke stopnje rasti. Ta porast pa je bolj odraz višjih cen kot pa povečane produktivnosti ter gospodarnejše izkoriščenosti produkcijskih dejavnikov. Zaradi te značilnosti in dejstva, da so bili rezultati gospodaijenja v lanskem kvartalu precej slabi, so izkazane stopnje rasti dokaj nerealne. V nasprotju s kvantitativnimi kazalniki, ki kljub omejeni neprimerljivosti izkazujejo določeno dinamično rast, pa kazalniki uspešnosti gospodaijenja upadajo. Ekonomičnost poslovanja je upadla za en odstotek, medtem ko seje rentabilnost znižala za 12 odstotkov. Zaskrbljujoče narašča tudi število organizacij združenega dela, ki poslujejo nerentabilno oz. na meji rentabilnosti. Z negativnim finančnim rezultatom je prvo trimesečje zaključilo pet organizacij združenega dela, katerih skupni znesek izgub znaša 24.492.101 dinarjev. Pri tem znaša delež izgub žalskega gospodarstva v skupnem znesku izgub celjske regije dva odstotka. Nekoliko ugodnejši pa so bili doseženi rezultati na področju mednarodnih ekonomskih odnosov, čeprav je tudi tu opazno zaostajanje za opredeljenimi cilji v resoluciji o izvajanju družbenega plana za leto 1983. Skupni izvoz gospodarstva je znašal v prvem trimesečju 555.702 dinarjev, kar je za devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. uvoz pa je bil dosežen v višini 360.102 tisoč dinarjev in je bil za tri odstotke nižji kot v enakem lanskem obdobju. Podatki o regionalni usmeritvi izvoza Kažejo, da je bilo na konvertibilno področje izvoženih za 415.020 tisoč dinarjev blaga in storitev, kar je v primeijavi z lanskim enakim obdobjem za 29 odstotkov več.' Posebej pozitivno so se v skupnih izvoznih prizadevanjih odrazili doseženi rezultati v panogi industrije, ki je skupni izvoz povečala za 19 odstotkov, izvoz na konvertibilno področje pa kar za 80 odstotkov. Ob takšnih gibanjih izvozno-uvoznih tokov znaša skupna stopnja pokrivanja uvoza z izvozom 154 %, medtem koje izvoz na konvertibilno področje presegel uvoz za več kot enkrat (stopnja pokrivanja 208). Žal moramo pri tem ugotoviti, da je tako visoka stopnja pokrivanja bolj posledica uvoznih omejitev kot pa realnega povečanja izvoza. Na koncu velja poudariti, da tudi v letošnjem letu ni pričakovati bistveno boljših pogojev gospodarjenja. Na osnovi trimesečnih gibanj v gospodarstvu je moč sklepati, da se pogoji še zaostrujejo, saj se težavam v blagovnih tokovih pridružujejo še motnje v denarnih tokovih, kar potrjuje naraščajoča nelikvidnost. Franci Vouk TEKM0VAN JF KOVINARJEV NA 3. TEKMOVANJU KOVINARJEV SODELOVALO 59 TEKMOVALCEV — POKROVITELJSTVO LETOS PREVZEL SOZD AG ROS Od 21. do 23. aprila je v p- orih šempetrskega SIP-a potekalo 3. občinsko tekmovanje kovinaijev. Med 59 tekmovalci si je kar dvanajst naših delavcev priborilo vstop na republiško tekmovanje, ki bo potekalo od 27. do 29. maja na Jesenicah in v Kranju. Med njimi je letos ponovno lanskoletni zmagovalec med orodjarji in tretje uvrščeni na zveznem tekmovanju Anton Zupanc, zaposlen v SIP-u. Ostali naši predstavniki na republiškem tekmovanju pa so: Maijan Kuzman, Franc Povše, Oto Zagoričnik, Franc Lopan, Ivan Rat — vsi zaposleni v SIP-u; Alojz Weichardt in Janez Groznik iz Tekstilne tovarne Prebold; Anton Šinkovec in Ferdinand Novak, zaposlena v Ferralitu; Silvo Križnik iz Zarje in Marjan Tratnik, zaposlen v zasebni obratovalnici Milana Kosa. Letošnje tekmovanje je ponovno dokazalo, da takšna delovna srečanja kovinaijev in livaijev niso zgolj tekmovanja, temveč tudi izmenjava IN LIVARJEV izkušenj in delovnih uspehov kovinsko predelovalne industrije v žalski občini. Doseženi rezultati so plod dobrega dela osnovnih organizacij sindikata in vseh sodelujočih, ki so pripravili in omogočili tekmovanje. Posnetek z letošnjega tekmovanja kovinaijev KAKO IZBOLJŠATI PRESKRBO Z VODO? Že nekaj let se po ceveh osrednjega žalskega vodovodnega sistema pretaka veliko manj vode, kot pa je potrebujemo. Nove soseske na obrobju mesta in zgrajeni industrijski objekti zlasti mlekarna, bodo še povečali vsakodnevno porabo. Da bo vode dovolj za vse uporabnike, bomo že letos pričeli z izgradnjo in razširitvijo vodovodnega omrežja, kar bo veljalo štiri stare milijarde. V pogovoru o razmerah pri oskrbi z vodo v žalski občini sta sodelovala Ervin Janežič, predsednik izvršnega sveta, in Franc Radišek, sekretar SIS za komunalo in ceste. NESKLADJE MED GRADNJO STANOVANJ LN VODOVODNIM OMREŽJEM Hitremu gospodarskemu razvoju v občini ni sledil tudi enako hiter razvoj vodovodnega omrežja. Kritične so nastale razmere zlasti v zadnjem času na osrednjem vodovodnem sistemu, ki pokriva potrebe 15000 uporabnikov od Ločice do Levca in Liboj. Ker je to hkrati področje industrije in živinskih farm, so potrebe toliko večje. Dodatne težave pa bodo povzročili novi stanovanjski objekti na obrobju in mlekarna v Aiji vasi. Mlekarna je sicer imela predvideno lastno oskrbo z vodnjaki, vendar je že lani postalo jasno, da se bodo morali priključiti na javno vodovodno omrežje. To je hda hkrati tudi spodbuda za 'eineljitejšo analizo in pripravo študije o tem, kako zagotoviti kvalitetno oskrbo z vodo do leta 2010? Okrepitev in dograjevanje vodovodnega omrežja, izgradnja vodore-zervoaijev in zajemanje dodatnih virov vode — to so ukrepi, s katerimi naj bi postopoma zagotovili potrebne količine vode. PRVI CEVOVODI ŽE LETOS O novem vodovodnem sistemu so razmišljali že ob zadnjem referendumu in že takrat namenili pol milijarde sredstev za njegovo izgradnjo. Vendar vsi možni viri še zdaleč ne bodo zadoščali, zato naj bi delovne organizacije-upo- rabniki dodatno združile tri in pol stare milijarde. Trenutno so delovne organizacije zbrale že 58 odstotkov dodatnih sredstev, njihovi delež pa znaša od 10 do 700 starih milijonov, kolikor naj bi prispevala mlekarna. Letos je načrtovana izgradnja cevovoda s premerom 40 cm od Žalca do Ple-vnega. kjer bo zgrajen rezervoar za 1000 nr vode. Med najpomembnejša dela letos sodijo še izgradnja cevovoda Ložnica—Arja vas, Šešče-—Roje ter nova zajema vode v Vrbju in Matkah, S tem naj bi vsaj delno rešili oskrbo na osrednjem vodovodnem omrežju v naslednjih nekaj letih. Preskrba z vodo pa je le ena izmed komunalnih težav v naši občini. Na še resnejše težave opozaijajo pri kanalizaciji. Le-ta je že zdavnaj odslužila svojemu namenu, zato se bo v prihodnje treba odpovedati tudi kakšnemu novemu stanovanju in denar porabiti za urejanje kanalizacije in drugih komunalnih težav. * Irena Jelen Vanda Hafner KS« Tone Repnik Milan Mimik POTREBE NAREKUJEJO VEČJO PROIZVODNJO MLEKA v. j »Izgradnja nove mlekarne v Aiji vasi je v polnem razmahu in ker dela napredujejo po zastavljenem časovnem planu, lahko pričakujemo pričetek obratovanja v začetku prihodnjega leta. Gradbena dela, razen zunanje ureditve, so že v glavnem končana,« ugotavlja v majski štev. Hmeljarja Jože Janše. Je pa tudi že zadnji čas, kajti mlekaiji delajo v stari celjski mjekami v nemogočih razmerah. Tolažijo se le z mislijo, da ni več daleč dan, ko se bodo preselili v nove prostore. Nova mlekarna bo dnevno predelala 150.000 litrov mleka in ob tej številki imajo nekateri pomisleke, češ da živinoreja ne more zagotoviti tolikšnih viškov mleka in da bo nova mlekarna obratovala s polovično zmogljivostjo. Ko smo se o tem pogova-ijali z direktoijem celjske mlekarne Tonetom Repnikom, s tehnologinjo Vando Hafner in z vodjem odkupa Milanom Mirnikom, so nam ti zagotavljali, da bo nova mlekarna v Arji vasi imela zadostne količine mleka. Seveda ni pričakovati, da bo mlekarna lahko že prvo leto obratovala s polnimi kapacitetami... Mlekarji presegajo zmogljivosti stare mlekarne Celjska mlekarna v tem času dnevno odkupi in pripravi za trg okoli 90.000 litrov mleka, z mlekarno v Šmaiju pa znaša dnevni prevzem že krepko nad 100 tisoč litrov mleka. Mlekarna tolikšnih količin mleka zlepa še ni prevzemala. Poleg tega pa so še vedno odmaknjeni kraji zlasti na Šmarskem, v manjši meri pa tudi v Savinjski dolini (obrobje), kjer odkup mleka še ni utečen. Pomeni, da bo možno z novimi odkupnimi linijami tudi ob sedanji mlečnosti krav povečati dnevni odkup mleka. Vendar pa so največje možnosti večjega odkupa mleka v boljšem krmljenju oziroma večji pridelavi dobre krme, v selekcijski odbiri in v drugih izboljšavah, menijo strokovnjaki. Tone Repnik: »Čeprav mlekaijem v sedanjih razmerah (neurejenih cenovnih odnosih) usiha dohodek, še ve- dno vlagamo izdatna sredstva za gradnjo in opremljanje novih zbiralnic mleka, regresiramo nakup plemenskih telic, vodimo akcijo za urejevanje mini farm pri združenih kmetih, odpiramo nove odkupne proge itd. V ta razvojni program sodi tudi nov hlev za 230 krav molznic v Zalogu.« »Polovico dnevnega odkupa odpremimo na trg kot konzumno mleko, drugo polovico pa predelamo v smetano, sire, jogurte pa tudi v maslo. Tistim, ki nam očitajo, da ne predelujemo mleka v maslo, naj povem, da celjska mlekarna dnevno odpremi na trg 400 do 500 kg masla, pred minulimi prvomajskimi pra- zniki pa smo ga dali na trg celo 3500 kg. Res pa je, da večji del masla porabi gostinstvo (hoteli, restavracije) in drugi, ki nudijo gostom hrano. Ob večjem odkupu mleka bi moralo biti masla več tudi za široko potrošnjo.« Celjska mlekarna je bila leta 1962 zgrajena za takratne, rekli bi trenutne potrebe, saj je lahko dnevno prevzela in predelala največ 12.000 litrov mleka. Potlej so objekt trikrat rekonstruirali in razširjali in prostore tudi na novo opremljali s sodobnimi stroji. Kljub vsem tem vlaganjem pa obstoječi prostori že dolgo nazaj ne ustrezajo. Ko ie v kriznem obdobju leta 1979 dnevni prevzem mleka v »špici« dosegel skoraj 100 tisoč litrov, je bilo treba mleko ponujati na pol zastonj, da so ga lahko sploh prodali. Mlekarno in njen kolektiv sta hudo prizadeli dve poplavi — leta 1976 in 1980 —, saj sta povzročili veliko škode pa tudi zavrli proizvodnjo. Odkup mleka v številkah Zanimivo je primeijati, kako sta v celjski mlekarni naraščala proizvodnja in odkup mleka: leta .1960 so letno odkupili vsega 1,2 milijona litrov mleka, odkup v lanskem letuje znašal nad 36 milijonov litrov, letošnji pa je planiran že na 42 milijonov litrov. K temu naj zapišemo, daje na območju celjske oziroma nove mlekarne 89.132 goved, od tega 36.900 krav molznic. Letni odkup po kravi dosega komaj 1875 litrov, od tega v kmečkih hlevih (kooperacija) 1671 litrov. Veliko pove tudi podatek, daje zajetih v odkup vsega 53,6 % krav molznic. Ce bi pri obstoječih kravah dnevni odkup povečali le za dva litra, bi novi mlekarni pripravili dovolj mleka za nemoteno obratovanje. Možnosti pa so kajpak še večje, zlasti če primerjamo proizvodnjo v družbenem sektoiju (Hmezad), kjer so lani namolzli 5700 litrov mleka na kravo, v farmi Podlog pa celo 6000 litrov. Šibka stran kmečke živinoreje je še vedno velika razdrobljenost, saj ima kar 70 odstotkov kmetov v hlevu od l do 3 krave. Sicer pa si veliko obetajo od mini farm združenih kmetov. Nekaj takih farm že obratuje v naši dolini in domala vse dosegajo zavidljivo proizvodnjo mleka in mesa. Pogoj je predvsem dobra in količinsko zadostna krmna baza. Živina mora imeti skozi vse leto (tudi pozimi) izdatne krmne obroke, sicer ne bo dajala mleka. Nasploh bo treba preprečiti prevelika nihanja v proizvodnji mleka, ki nas še pestijo. Po vsem tem lahko zapišemo, da mleko za novo mlekarno bo in tako ni bojazni, da bi se pri tej sicer dragi investiciji ušteli. Škoda le, da mlekarne nismo zgradili že vsaj deset let poprej. Lojze Trstanjak PREMALO VODE NA POLZELI Polzela se oskrbuje v večji meri z vodo iz vodovoda Tabor, v manjši meri pa tudi iz vodnjaka na Bregu in Polzeli. Zaradi znatno povečane porabe vode, je tlak v omrežja občasno znižan, pri tem pa so ob konicah nekatera stanovanja v višjih stavbah (stanovanjski bloki) brez vode. Večje pomanjkanje vode se pojavlja v Domu oskrbovancev, ki se napaja z vodo črpališča na Bregu. Zaradi sušnih razmer in nižje gladine vode v Strugi, količina vode v vodnjaku na Bregu upada. Posledica tega je moteno redno obratovanje črpalk in pomanjkanje vode v omrežju. Ker so razmere kritične, je DO Komunala Žalec opozorila porabnike, da omejijo potrošnjo vode. Hkrati pa bodo na cevovodu iz Tabora vgradili dodatno črpalko, ki naj bi predvsem v nočnem času zagotovila zadostne količine vode. Črpalka bo v omrežju vgrajena do 26. tega meseca. Poleg tega pa DO Komunala tudi predlaga, da se poveča pretočna količina vode v Strugo, saj je Vpliv le-te na izdatnost vodnjaka dokazana. , ■ • ' DO KOMUNALA ŽALEC Pri financiranju nove mlekarne v Arji vasi sodeluje 78 sovlagateljev iz devetih občin celjske in koroške regije, naložbo pa podpirajo štiri domače in štiri inozemske banke. Da bo nova mlekarna usposobljena za polno obratovanje v predvidenem roku, bo treba zagotoviti še nadaljnjih 208.511.786 dinarjev. Naj večji delež v tem znesku predstavljajo interkalarne obresti v višini 55.000.000 dinarjev, ki v prvotni finančni konstrukciji niso bile zajete. Med gradnjo so se obresti povečale za trikrat, aku-mulativnost obstoječe mlekarne pa je padla na mejo uspešnosti. V letu 1982 so se namreč odkupne cene dvignile za 77 odstotkov, prodajne pa le za 11 odstotkov. Druga velika postavka v predvidenih prekoračitvah je izgradnja priključka za plinovod — v znesku 20.000.000 dinarjev. 4 SAVINJSKI OBČAN - Maj 1983 Z oplom med ustaše Maribor je bil maja 1945 prej osvobojen kot Celje, ker so se Nemci zaradi zavezniške zasedbe Gradca na hitro umaknili. V mesto so najprej prišle enote VDV (vojska državne varnosti) in razni organi naše oblasti. Bolgari so ob prihodu v Maribor že našli na poslopjih že naše partizanske zastave. Moja obveščevalna komanda me je določila, da s skupino oficirjev odpotujem v Celje. Dobili smo avtomobil znamke oppel kapitan in informacijo, da naša III. armada podi sovražnika proti zahodu in že zaseda Celje. V oppel smo se 8. maja 1945 v Mariboru vkrcali: Milan Venišnik-Sa-vinc, Jože Kladi var-Leon, Franci Kramžar (Venišnikov spremljevalec). Šofer je bil Branko Conradi. Do Slovenske Bistrice smo se pripeljali hitro, brez ovir. Na poslopjih so visele zastave, znak, da partizani zasedajo mesto. Naše patrulje so nas seznanile, da v Konjicah divjajo vlasovci, ropajo in požigajo. Do noči smo ostali v Bistrici. Proti jutru smo dobili informacije, da so se vlasovci umaknili. Pot proti Celju je bila prosta. V Konjicah smo našli prestrašene prebivalce. Niso verjeli, da se bomo peljali naprej proti Celju. Odpotovali smo. Cesta je bila prazna, tu in tam je ležala odvržena vojaška oprema. V Stranicah smo na desni strani zagledali gomilo z nekaj šopki. Drevesa ob cesti so cvetela, kot da se tu ni nikdar zgodilo toliko hudega. Februarja so tu obesili sto talcev v maščevanju za ustreljenim celjskim kreisfürerjem Dor-fmeistrom. V gomili so bili večinoma ujeti partizani in ranjenci partizanske bolnišnice Pod volov j ek v Savinjski dolini. Tedaj še nisem vedel, da je bil med njimi tudi moj partizanski tovariš Lovro Polan-fifi’Na vešala so ga nesli, saj s prestreljenimi koleni ni mogel hoditi. Razmišljali smo o tragični usodi tovarišev, sami pa niti slutili nismo, kaj nas še čaka. Na križišču v Višnji vasi, kjer se cesta odcepi proti Dobrni, smo nenadoma zagledali kolono. Mislili smo, da smo zadeli na kolono naše IH. armade. Brankove šoferske oči so najprej posumile, da nekaj ni v redu. Na obraz mu je silila rdečica. Tudi meni je zaledenela kri, ko smo se približali koloni in na kapah uniformirancev zagledali „U”. Zapeljali smo torej med ustaše. ,.Konec je z nami,” mi je švignilo skozi možgane. „In ravno sedaj, na pragu svobode!” Svojo avtomatsko pa ra belo steyer san stisnil med kolena. Nekaj trenutkov je bilo vse mirno. Ustaška kolona se je počasi pomikala naprej v smeri Dobrne. Kazalo je, da nas ustaši niso opazili, saj je imel naš avtomobil še nemško registracijo. „Kdo bi se menil za Nemce, ki tudi bežijo?” Nek oficir pa je moral opaziti, da imamo v avtu različne barve uniform. Dva ustaša s „Šarcema” sta se ustavila in orožje uperila proti nam. Nek oficir se je približal našemu avtu in Branku ukazal, da odpre okence. Najprej nas je presenečeno opazoval. Pogled je ustavil na Sa vincu in na njegovih trdi zvezdi- šilja naša komanda. V tistem trenutku še nismo vedeli, da naši aktivisti in obveščevalci IV. cone vodijo v Celju razgovore o predaji Nemcev in ustašev. Nemci so na nekatere pogoje pristali, med tem ko ustaši niso hoteli predati orožja in so se še vedno spopadali s partizani. Ustaška vojaška komanda je imela načrt: čimprej priti na Koroško in se tam predati Angležem. In prav ta načrt je bil odločilen, da smo v Višnji vasi ostali živi. Ustaški kapetan se je napotil proti avtomobilu z višjimi oficirji. Po vsej verjetnosti jim je pojasnjeval, kam smo namenjeni. Dobili smo znak, da se jim približamo, nakar nam je eden izmed njih razložil, da ne bodo uporabili orožja, če jih naše brigade ne bodo napadale. S tem so nam dali znak, da imamo odprto pot proti Celju. Počasi smo se potem prebijali mimo ustaških kolon. V Celju so bili ustaši še vedno oboroženi. Prihajale so nove kolone iz smeri Zidanega mosta. Grozili so z požigom Celja, če bi jih poskušali razorožiti. Med tem so se Celju približevale enote 1. bat. VDV brigade, deli kamnSko-zasavskega odreda, kozjanskega odreda in Slan-drove brigade. Kapetan Savine iz našega oppela, okrožni načelnik OZNE, je vzpostavil stik z vsemi štabi. Svetoval je, da je treba ustaške kolone presekati. Sporočili so jim, da bodo razstrelili most čez Savinjo, če ne oddajo orožja. Kmalu se je na „kapucinskem” mostu kopičilo orožje, katerega so enote Narodne zaščite pridno odnašale. Ko danes gledam zemljevide in grafikone vojaških zgodovinarjev, kjer opisujejo akcije III. in I. armade JLA, so mi mnoge stvari bolj jasne. Šestnajsta in sedemnajsta divizija HI. armade naj bi po teh podatkih prišle v Celje 12.maja. Nato sta skupaj z 11. in 5. cah na rokavu. Vprašal je, kdo pravzaprav smo. Savine mu je odgovoril, da partizani. Nato se je lotil Savinca zaradi njegovega čina. Radoveden je bil, kaj pomeni. Pojasnil mu je, da je kapetan. V šali mu je vrnil, da ima prav takšen fin kot on. Nato se je naslonil na avtomobil in nekaj premišljevaL Verjetno ni mogel doumeti, zakaj smo se nenadoma pojavili med njimi. Ponovno je zahteval, da mu pojasnimo kdo smo in kam gremo. Pojasnili ano mu, da gremo v Celje, kamor nas po- di vizijo I. armade prodirali proti Vojniku in Slovenskim Konjicam. Štirideseta divizija DI. armale je v bližini Slovenske Bistrice obkolila sovražno skupino Fischer. Tja naj bi skozi Kcmjice prodirali 6. in 11. divizija. Vsa ta prodiranja in akcije so se izvajale na ozemlju in na cesti, kjer smo se z opplom vozili nekaj dni prej. Da se je vse izteklo tako kot se je, ano poleg dolžnosti in hrabrosti za uresničitev ciljev imeli tudi obilo sreče. Ivan Jurčec-Tomo V mesecu aprilu je 15 borčevskih organizacij v občini izvedlo volilne konference. Pestrost problemov je obravnavalo skoraj dva tisoč borcev. Povsem napačno bi bilo zaključiti, da jih je zanimala izključno njihova problematika. Prednost je imela skrb za družbenoekonomski položaj in izvajanje stabilizacije. Člani krajevnih organizacij ZB so namreč preko svojih delegatov pri občinskem odboru ZB od neposrednih kreatorjev gospodarske politike tekoče seznanjeni z družbenoekonomskimi gibanji občine. Zato je njihovo razumevanje za vse težave še večje, izvzete pa so tudi zlonamerne kritike. K temu nedvomno pripomore tudi dejstvo, da v občini prevladuje kmečki živelj, ki v svojem standardu trenutno še ni močneje prizadet. Ugodno vpliva tudi dejstvo, da upravni organ občine dovolj dobro skrbi za socialno varnost borcev; kljub zaostrenim pogojem delovanja so bili finančni plani za varstvo borcev v preteklem letu zagotovljeni, pa tudi v letošnjem letu ne bo večjih odstopanj. Tako je 413 borcem zagotovljena stalna mesečna priznavalnina. Priznavalnine se ne izplačujejo linearno, temveč se usklajujejo z dohodki prejemnika. Urejeni so'tudi odnosi v dodeljevanju enkratnih priznavalnin in pomoči, brezplačnih letovanj borcev z minimalnimi dohodki v počitniškem domu v Banjo-lah in sprotno reševanje težav, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Dispanzer za borce v Zdravstvenem domu Žalec je v preteklem letu pričel s sistematičnimi pregledi borcev. Nastale pa so težave zaradi izjemne fluktuacije zdravnikov, tako da je bila uprava Zdravstvenega doma prisiljena zmanjšati tudi ordinacijske dneve za borce na tri dni v ted- nu. Tako stanje se bo nadaljevalo do meseca septembra, ko bodo dela in naloge prevali štipendisti Zdravstvenega doma. Glede na gospodarnost takega načina nastavljanja zdravnikov, ki bodo imeli interes ostati v domačem kraju, so borci trenutne težave sprejeli z razumevanjem. Precejšnja pa je čakalna doba v zobozdravstvu, kar je razumljivo, saj borci v glavnem uporabljajo protetike. V preteklem letu je zdravniški konzilij Zdravstvenega doma Žalec poslal 80 borcev na brezplačno zdravljenje v klimatska zdravilišča. Zaradi močno okrnjenih sredstev za zdravljenje invalidov in spomeničarjev, je bOov preteklem letu zavrnjenih na komisiji večje število kandidatov. Na enake težave naletijo tudi borci — invalidi, ki se jim je zvišal procent invalidnosti. Nesporne so ugotovitve, da je iniciator ohranjanja in razvijanja tradicij NOB kljub spremenjenim oblikam dda Se vedno borčevska organizacija. Moto je in ostane: krepitev bratstva in enotnosti, varovanje naše neodvisnosti in suverenosti, prizadevanje za neuvrščenost in mir v sveto. Trden most povezanosti med borci in občani je tndü mesečnik Savinjski občan. Monografije krajevnih skupnosti, ki so bfle izdane ob raznih priložnostih in vsebujejo tudi razvoj delavskega in narodnoosvobodilnega gibanja, bodo služile kasnejšim zgodovinopiscem kot pomembni viri. Niso tako redka tndü pobratenja med krajevnimi organizacijami ZB naše občine z borčevskimi organizacijami v sosednjih občinah, kar nedvomno koristi obojim pri pridobivanju izkušenj. In fe mar niso smučarski skoki za pokal partizanskih Dobrovelj primer čvrstega sodelovanja mladih z borci? Pri tabornikih, učencih osemletk, predaji Kurirčkove pošte, Titove štafete in komemoracijah ob dnevu mrtvih so hord stalni in nepogrešljivi gostje. Kljub močno okrnjenim sredstvom za ohranjanje spomenikov ih spominskih obeležij so borci optimistični, saj še niso pozabili na dotavo staro udarniško delo. Javne razprave o invalidsko pokojninskem zavarovanju so se mdetežiB tudi borci. Predlogov' za razširitev borčevskih pravic ni büo, saj borci dobro vedo, da at stabilizacijska načela tudi njihova načela. Iz razprav na konferencah je bilo zaznati, da so borci dobošem did vsakdanjega dražheraopohtičnega življenja na vasi in v mestu. Ete so važna vzmet v SLO in DSZ, ker vedo, da mora to postati vsesplošno gibanje delovnih ljudi, občanov in mladih, vsakodnevna naloga pri odkrivanju in odpravljanju družbi škodljivih pojavov. Poudarili so tudi velik pomen samoupravljanja v združenem debi. Menijo, da visoka zavest delavcev in dobro informiranost zmanjšujeta mnoge težave. Mlade samoupravlj alce je treba v ddo resno uvajati, saj raume prekinitve dela kažejo mašo veliko notranjo slabost. Važna se jim zdi tudi vzgoja detegotov. . V nobeni krajevni organizaciji ZB pa niso mogli mimo dejstva, da članstvo zaradi visokega procenta smrtnosti usiha. Kljub neizmerni volji do dela in ustvarjanja, ki je pogojena s preteklo borbo za žvrijjjenje in obstanek, pa bolezen najaktivnejšim ne prizanaša, kar pa ni ovira, da ne bi izpeim! smelo zastavljenega programa. Celotno članstvo pa je ostro obsodilo pripetljaj v Preboldu in od sodnih organov zahteva, da storilce najstrožje kaznujejo. Cveta Mikuž Dolg dan zmage Marenka je stopila k oknu. Z očmi je objela sadovnjak pred hišo. Drevje je odcvetalo, na bujno zeleno travo je sijalo toplo majsko sonce. Natanko tako kot pred osemintridesetimi leti, ko je prvikrat videla ta kraj. Le da na kraju, kjer je stala, ni bilo okna in hiše. Kvišku je štrlelo počrnelo ožgano tramovje, med njimi pa kot nem opomin — ožgan dimnik krušne peči, ki je dajala toplo zavetje kdove kolikim rodovom. Sem jo je pripeljal Jošt; njen tovariš v borbi, kasneje mož in oče njenih, sedaj že odraslih otrok. Zaprla je oči. Velikansko polje pšenice njene rodne Ukrajine je valovalo v rahlem vetru. Zlatilo se je klasje in obetalo dobro žetev. Hrum letal, tankov in neznanski ogenj sta v hipu uničila delo ljudi in prastare narave. Dim je zagrnil polje, hiše, ljudi. Kriki starcev, otrok in žena so bile žetev brutalnega sovražnika. Strpali so jih v tovornjake. Le nekaj izmed njih se jih je Sé živih znašlo v nemškem taborišču. Po čudno zavitih poteh ji je z nekaterimi Jugoslovankami uspelo pobegniti iz taborišča. Dolga trnova pot, ki je danes ne bi več zmogla, jo je pripeljala v partizansko enoto. Tovarišem je bila blizu po jeziku in čustvovanju. Sprejeli so jo za svojo in ji olajšali življenje med njimi, kolikor je bilo pač mogoče. Sredi n vjslajšega spanja jih je zbujala s strahovitimi kriki, ko je sanjala o svoji ukrajinski kalvariji. Toda navadili so se tudi na to in jo razumeli. Čestokrat se je med pohodom oglašal njen stalni neuradni spremljevalec Janez: „Kdo tam spredaj pa tako uspešno preklada svoje parklje?” Seveda je to ktdona Jošta, ki je v resnici zelo bino hodil. Ne toliko iz potrebe, bolj iz navade. Sledilo je hahljanje. To je prava solidarnost Lenze Briški, Matjan Lenarčič in Ivan Melik 90 se pogovarjali s predstavniki občinskega odbora lim NOV Žalec. V daljšem razgovoru so se predstavniki republiškega odbora seznanili z gospodarskimi in političnimi razmerami, z dejavnostjo in položajem borcev v občini Žalec. Položaj borcev, še zlasti tistih, ki prejemajo nizke osebne dohodke ali pokojnine, ni zadovoljiv, kar dokazuje tufi podatek, da prejema priznavalnine 413 borcev. » Borci se sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer zavedajo in jih z razumevanjem sprejemajo, hkrati pa opozarjajo na subjektivne slabosti,« so opozorili predstavniki občinskega odbora. Posnetek z razgovora jk Na obronkih Slapov pod Menino planino v vranski krajevni skupcosm najbolj oddaljena in do sedaj najbolj pozabljena Jeseničmkova domačija, res katMij živi šest ljudi. Domačija nima vode niti elektrike niti dovozne ceste. V potwmiÄ mesecih nosijo vodo tri kilometre od izvira, pozimi pa uporabljajo deževnike» affi topijo sneg. Tudi živino vodijo napajat šest kilometrov v obe smeri. Z Vranskega je do domačije poltretjo uro hoda, ki jo morajo iolioiotovezBiii otroci in odrasli dnevno prehoditi ob vsakem vremenu. V času NOB je «fenmačija nudita varno zavetje partizanom kar dokazuje tudi SDomeniea v hiši. Krajevna skupnost je že dalj časa opozaijala na ta problem, saj stanovaki domačije vsemu niso bili kas sami. Potrebna je bila širša družbena akcija. Na praznik OF Tl. je 72 krajanov KS Vransko prostovoljno odšlo na delovno akcijo k Jeseničnikov mu katerim so se pridružili še nekateri posamezniki. S skupnimi močmi so izkopat«dva kilometra vodovodnega jarka na trasi treh kilometrov, položili so vodovodne cevi in opravili zasutje. Cevi je prispevala SKIS občine Žalec, potrebne meritve je opravijo Komunalno podjetje Žalec, traso pa so postavili krajani z Yransàega. Čeprav je 26 krajanov V ranskega akcijo ponovilo v začetku maja. bo poneteci še ena akcija tridesetih ljudi da bo delo zaključeno. Nato bo treba zgradili voda*» zajetje in rezervoar, nakar bodo Jeseničnikovi na svoji domačiji dočakali vodo. Za obstanek in razvoj kmetije pa je to šele prvi korak, saj se bo treba lotiti ìe ceste im elektrike. Ponujena roka in pomoč pomenita Jeseničnikom novo življenje, lepše, svetlejše. Cena zanj je res visoka, toda s humanostjo in solidarnostjo borno nidi tema kos. * LB. saj je bàio vsem jasno, kako je s stvarjo. Janez, ki mu je Jošt prav®, da je žepna izdaja človeka, pa je imel po srečnem naključju normalno veliko srce in pomet, je M Marenkin najboljši tovariš. Opazno pa je bilo, da je Jošt metal oči za Marenko in da m» prijateljevanje z Janežem m bilo v preveliko zadovoljstvo. Janez pa je iz kljubovanja ogovarjal Jošta: „Nu, kak, tovariš komandir Jošt?” Za soborce je Janez kmalu postal kar ,jsu lat”, v veselje vseh, tudi Jošta m Janeza samega, ki je imel dovolj smisla za humor in ki je «fini vede), da se Jošt kuja brez haska. Imel je namreč dekle, pa ma je ušla z Italijani. Grenka izkušnja mu je bila dovolj za vse življenje. In pa — Joštu, robusta, kakršen je bil, je privoščil màio dekle, kakršna je bala Marenka. Pot do njune sreče pa jebäa še dolga in to je Janeza zelo težilo. Vrstile so se borbe, padali so tovariti, porazom je sledila zmaga. Dnevi neskončne morije so se iztekali. Kot osvoboditelji so se v Ljubljani znašli tudi Joštovi fantje m dekleta. Z neskončnim hrepenenjem so pričakovali ta dan, ko bodo lahko stisnili roke svopm bližnjim, jih objeli in dokazal, da so prevarali smrt. Ob Marenki se je znašel Janez: „Punčka, ti nimaš doma, pa tudi naš Jošt ne. Nu, kak bi bito, če bi si zgradila skupnega? NSa jabolčnik bomo že prišli, & ne bo prekisel. Nu, kak?” To pot ni bđo čuti običajnega hahljanja. Sreči mnogih se je pridružila še ena majcena, ki je prerasla v srečo in zmago osemintridesetih let. Marenkina in Joštova pšenica pa v vetru valovi tako 'kot ona v Ukrajini. Pa tudi jabolčnik ni prekisel, tako pravi Janez, ko pride na obisk. Cveta Mikuž Poslovno sodelovanje — DA, združitev za zdaj - IME O tesnejšem sodelovanju (združitvi) Savinjskega magazina Žalec s sozd Hmezad se je zvrstilo že več razprav, na ta račun so bile izrečene različne pobude, vendar dlje od tega niso prišli. Ko so pred nedavnim razpravljali na nivoju občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij žalske občine o problemih preskrbe oz. njenem izboljšanju, so ponovno predlagali tesnejše sodelovanje občinskega preskrbovalca (Savinjskega magazina) s SOZD Hmezad. V zvezi s tem nam je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Ervin Janežič dejal: „Na področju družbeno-ekonomskih odnosov v proizvodnji in trgovanju usklajujejo republiški tokovi usmeritve za izboljšanje preskrbe, ki zadnji čas ni najboljša. Vsi skupaj smo odgovorni, je dejal tovariš Janežič, da bi ta problem odpravili z najboljšimi globalnimi rešitvami. Menimo, da o preskrbi ni možno govoriti brez proizvodnje, kajti na dlani je, da bomo preskrbo izboljšali le z večjo proizvodnjo in z boljšo povezanostjo in dohodkovno odvisnostjo.” V žalski občini sicer ni upadanja proizvodnje, kar ugotavljajo na drugih področjih Slovenije in Jugoslavije, vendar preskrba tudi na našem območju večkrat zašepa. Zato si prizadevamo za pristnejše tokove (blagovne) med proizvajalci, to je med kmetijstvom in trgovino. Ti tokovi morajo biti konkretnejši, zato smo že pred leti razpravljali o tesnejšem sodelovanju Savinjskega magazina (kot občinskega oskrbovalca) z večjim sistemom. Savinjski magazin in Hmezad sta se že nekajkrat povezovala, žal brez pravih družbeno-ekonomskih in samoupravnih tokov in tako ni prišlo do zaželenih rezultatov. Ugotavljamo, da je Savinjski magazin kot trgovsko specializirana organizacija v zadnjih letih napredoval, $aj je z združevanjem sredstev zgradil dva nova trgovska objekta in razširil poslovanje. Sozd Hmezad ima v svojem sestavu že dve trgovski organizaciji in tako je v okviru njegovega razvojnega koncepta prišlo do predlagane vključitve Savinjskega magazina v sozd Hmezad. Sicer pa se za tak predlog v žalski občini že nekaj let ogrevamo in je tudi najno-"vejši predlog integracije iz samoupravnega, družbenoeko: nomskega, zlasti pa preskrbovalnega vidika naletel na širšo podporo. Predlagali smo, da je treba izdelati izhodišča z vsemi študijami, da bi ugotovili umestnost te integracije. Integracija bi morala biti seveda kvalitetna in sprejemljiva za delavce obeh organizacij in seveda tudi za potrošnike. V nobenem primeru pa ne siliti v integracijo, če zato ne bo družbeno-ekonomske osnove.” Se bolj odločni so v Savinjskem magazinu, kjer menijo, da njihova organizacija ni nikoli zapirala vrat tesnejšemu sodelovanju na temeljih samoupravnih dogovorov. To. pa velja tudi za Hmezad. Ne sodijo pa za potrebno iti v fizično integracijo s sozd Hmezad, zlasti še, ker imajo slabe izkušnje. Savinjski magazin je samoupravno povezan že s šestimi sozdi na širšem področju Slovenije in Jugoslavije, zlasti še z Merxom Celje (kot enim osrednjih oskrbovalcev na tem področju Slovenije). Takšno sodelovanje z osrednjimi oskrbovalnimi centri je že zajeto v republi- škem konceptu, zato ob takšni povezanosti ne vidijo potrebe po fizični združitvi s sozd Hmezad. Opozarjajo, da se je treba otresti strahu, da je vsako združevanje dela in sredstev že fizično spajanje posameznih organizacij, kot so med drugim ugotovili na nedavnem posvetu direktorjev nekaterih slovenskih ozdov v Ljubljani. Tam je bilo tudi rečeno, da je zaradi nekaterih primerov nelogičnih integracij iz preteklosti, ko so prevladali vsi drugi interesi, razen ekonomskih, nastalo nekaj papirnatih sozdov, ki so ostali neučinkoviti.” Čeprav o tem, da je samoupravno združevanje dela in sredstev gospodarska nuja, ne kaže več dvomiti, pa v velike gospodarske sisteme vendarle ne bi smeli biti tako zaverovani, da v njih ne bi videli nevarnosti monopolov, zapiranja in samozadovoljstva, je bilo rečeno na posvetu.” Ob vsem tem so v Savinjskem magazinu skeptični glede fizičnega združevanja oziroma predložene integracije s sozd Hmezad. Pravijo, da so še druge poti sodelovanja in naj se o njih izrečejo delavci. Tk. L. S sladtkovodnimi ribami obogatena preskrba O razvojnih možnostih sladkovodnega ribištva v Savinjski dolini^smo se pogovarjali z dr. Borisom Skalinom. Dr. Boris Skalin, ki v SOZD Hmezad vodi oddelek za investicije, je priznan strokovnjak s področja sladkovodnega ribištva in tako nismo presenečeni, da je pred kratkim uspešno zagovarjal doktorsko dizertacijo na zagrebški univerzi s področja sladkovodnega ribištva. Znanstveno je obdelal obstoj sulca (kralj sladkovodnih rib) v slovenskih vodah. Ob tem naj povemo, da je dr. Boris Skalin tudi inovator. S Svojimi tehničnimi izboljšavami je razvil proizvodnjo po- strvi — od ikre do vseh kategorij — z modernim načinom Boris Skalin valjenja iker in vzreje mladic. Da gre za pomembno pridobitev, kaže podatek, daje nov način vzreje ribjih mladic kar za 20-kovedali prihod tričlanske delegacije, ki se bo v žalskem inštitutu in v Hmezadu seznanjala s tehnologijo pridelovanja hmelja. , Tk. L. BILO JE KOT V PARTIZANIH Kruh se je lepo zapekel, borci bodo veseli Dan se je šele umikal jutru in globače je zastirala megla, ko se je skozi hosto pomikala partizanska skupina. Terenska vozila so premagovala strmo makadamsko cesto kilometer za kilometrom vse do Marija Reke, kjer je bil njihov cilj. Vse se je odvijalo tako kot v partizanih, štab TO Žalec je storil vse. da bi njegovo delo potekalo brez presenečenj: postavil je straže, naročil intendantom in kuharjem, da pripravijo kaj za pod zob, in šele za tem se je v zastraženih prostorih doma začelo delo. Budnim očem stražarjev ni ušla nobena malenkost in v njihove roke sva prišla tudi novinarja. No, med tem so kuharji'potrkali na vrata najbližje kmetije in poprosili gospodarja in gospodinjo, če lahko v njuni peči spečejo kruh. Le široko sta se nasmehnila in povabila kuharje v hišo. »Če so naši predniki z veseljem odpirali vrata partizanom, radi storimo to tudi sedaj, ko ni vojne,« sta rekla. Fantje so v peči podnetili ogenj in kmalu se je dim vesele sukljal skozi dimnik. Kuharji pa so pripravili moko in zamesili kruh, ki je potlej hitro vzhajal, čeprav je bilo v njem več koruzne moke kot pšenične. Tisti, ki je nabavljal moko za kruh, je v temi najbrž spregledal, da sije nabasal v bisago namesto moke koruzni zdrob. Gospodinja je zmajevala z glavo, fantje pa so se široko smejali in menili, da bo kruh kljub temu pravšen. *■ In je bil zares okusen in ko so hlebec še vroč razrezali in poskusili, so se obrazi vsem razlezli v nasmeh. Povejmo še, da se je k vročemu kruhu imet nino prilegel »tovkovec«, ki ga je gospodar polno majoliko postavil pred fante. Bilo je to zanimivo doživetje tudi za nas novinarje, predvsem pa je treba pribiti, kako živa je vez med prebivalstvom in našimi obrambnimi enotami. Rudi Kronovšek Varčevanje z energijo v stanovanju Med interesenti za uporabo sončne energije je presenetljivo močno razširjeno mišljenje, da lahko »s štirimi ali petimi kolektorji poleg potrošne sanitarne vode ogrevajo tudi delno stanovanje. To prepričanje pa je popolnoma napačno. Zato je potrebno poudariti, da je v naši klimatski zoni uporaba sončne energije smiselna in opravičljiva le za segrevanje sanitarne (potrošne), vode. Ogrevanje prostorov s klasičnimi kolektorji je slej ko prej še utopija, kajti za dobro izolirano manjšo enodružinsko hišo bi potrebovali 20Ò do 300 ktib. metrov kolektorske površine, poleg teh pa še ogromne akumulatorje toplote. Segrevanje potrošne vode s sončno energijo pa je vsekakor zanimivo tudi pri nas. Zato danes nekaj več o ekonomičnosti, praktičnih izkušnjah in o možnosti nabave sestavnih delov. V nadaljevanju je prikazan računalniško izdelan diagram, ki prikazuje delež sončhe energije v skupno potrebni letni energiji za segrevanje potrošne vode. Vrednosti veljajo v poprečju za Evropo. Iz njega je razvidno, da je sončna energija'sposobna pokriti približno 2/3 letne potrebe po energiji. Vendar to velja pri idealnih pogojih (nagib, smer kolektorjev itd.). Drugi viri zopet navajajo, da je delež sonca 80 % v poletnih mesecih in približno 20 % v zimskem času, celoletno pa okrog 50 %. Izvleček iz lastnih raziskav, ki so bile opravljene na našem področju v normalnih (ne laboratorijskih) pogojih delovanja, daje realno sliko upravičenosti segrevanja potrošne vode pri nas. Meritve so bile opravljene v stanovanjski hiši z južno orientacijo in 20-stopinjskim nagibom kolektorjev. Sistem ima štiri kolektorje (6 kv. metrov) in 300 1 bojler. Iz tabele in diagrama enoletnih meritev, je razviden dejanski prispevek sonca pri segrevanju vode in znaša, celoletno blizu 50 %. V letu dni je sistem deloval 740 ur. Dobljena ^energija je znašala 1760 kWh ali 45 %. Količina segrete vode 82 kub. metrov, temper. 40 stopinj Celzija do 50 stopinj Celzija. Najvišja dosežena temperatura je bila 68 stopinj Celzija. Enoletno preizkusno delovanje je pokazalo, da je sistem dovolj učinkovit in enostaven za uporabo. Montaža pa je nekoliko zahtevnejša, ker naši domači kolektorji v večini še nimajo rešenih načinov pritrditve na streho. TO pomeni, da je potrebna precejšnja iznajdljivost pri montaži. Drusi problem je polnilno sredstvo (toplotni medij). Eni uporabljajo kar vodo, drugi antifriz, ki pa je strupen. Nestrupeno polnilo se dobi le v tujini, je pa zelo drago. V Jugoslaviji je že precej proizvajalcev naprav za uporabo sončne energije, vendar kompletnega sistema pravzaprav ni mogoče kupiti. Najbolj priznana proizvajalca kolektorjev v Sloveniji sta IMP Ljubljana in LTH Škofja Loka. Cena je 15.000 do 20.000 dinarjev komad (1,5 kv. metra). Specialne bojlerje za sončne sisteme izdeluje Gorenje-Tiki in TVT Boris Kidrič (Lenart). Prvi stane približno 60.000 dinarjev (boljše opremljen), drugi pa okoli 35.000 dinarjev. Kupec lahko računa, da bodo stroški za celotni sistem skupaj z montažo znašali 120.000 do 150.000 dinarjev. V razdobju petnajstih let bi s takšnim sistemom privarčevali dobrih 26000 kWh energije. Pri stopnji rasti električne energije npr. 20— 30 % letno (kar je za naše razmere malo) se kupcu investicija povrne v 8 do 10 letih. mesec J F M A M J J A S 0 N D skupaj skupno potroš energijafkWh] 380 560 3*3 315 305 310 287 3*5 305 310 .355 365 3980 delež sonca [kWh] 26 25 112 165 210 228 275 300 278 90 *2 19 1760 dodat, energija [kWh] 35* 335 231 150 95 82 12 *5 27 220 313 3*6 2220 delež sonca [•/.] 6 7 32 52 68 73 95 91 30 12 5 *5 Zaradi zanimanja nekaterih občanov za tovrstno problematiko uporabe sončne energije in tudi za toplotne črpalke za ogrevanje prostorov, si interesenti vse to lahko ogledajo pri avtorju člankov v soboto, 4. junija, popoldne, v Orli vasi pri Braslovčah! OGREVANJE BAZENA S SONČNO ENERGIJO Dolgoletne želje kopalcev v bazenu na Vranskem se bodo letos končno uresničile. Zaradi mrzle vode so se v bazenu kopali le najpogumnejši. Turističnemu društvu in krajevni skupnosti je uspelo s pomočjo SOZD-a Gorenje urediti ogrevanje s pomočjo sončne energije. Ob bazenu so na- mestili cevne kolektorje, v katerih se bo voda ogrela za 6 stopinj dnevno. To je prvi primer ogrevanja bazena s pomočjo sončne energije v Jugoslaviji, ki pa zagotovo ne bo ostal osamljen. Prednost takšnega ogrevanja namreč ne zahteva posebnih strpškov obratovanja, kar je še posebej pomembno, pa še podaljšuje kopalno sezono. Turistično društvo Vransko je tako zopet obogatilo turistično ponudbo, ki je ob graščini Podgrad in avtokampu pri bazenu zelo bogata. Bazen bo lahko sprejel prve kopalce že naslednje dni. jk PONOVNO OPRAVLJENI IZPIT IZ SOLIDARNOSTI Z urejanjem cestnih povezav višinskih domačij z doiino bomo nadaljevali Delegati vseh zborov občinske in skupščine komunalne skupnosti so konec novembra lani na skupnem 'zasedanju ugotovili, da je potrebno nadaljevati in zaključiti urejanje cestnih povezav višinskih domačij z dolino. Sprejeli so tudi priporočilo za podaljšanje solidarnostne akcije združevanja sredstev osebnega dohodka enega dne za dve leti. Po poteku razprav in odločanja v delovnih kolektivih je štab, ki že šest let v okviru OK SZDL usmerja in usklajuje vse aktivnosti na tem področju, pred dnevi ugotovil, da je pretežna večina delavcev predlog podprla. Solidarnostna akcija se bo torej nadaljevala še v letošnjem in v naslednjem letu. Ponovno je obveljalo spoznanje, da smo ljudje v dolini dolžni pomagati našim sodelavcem in kmetom v hribih z obrobja občine pri izboljšanju osnovnih življenjskih in delovnih pogojev, ker sicer tega sami ne bi zmogli. Po programu del za letošnje leto naj bi povezali 48 domačij s 15 kilometri dostopnih cest v vrednosti preko osem mio dinarjev. Od tega bi združeni osebni dohodek enega dne znašal 3.73 mio dinarjev. Dela bodo potekala v krajevnih skupnostih Braslovče, Galicija, Gomilsko, Liboje, Ponikva, Prebold, Šempeter, Tabor, Vinska gora in Vransko. Podoben obseg in vrednost del je predviden še v naslednjem letu. S tem, da je štab pozitivno ocenil vse dosedanje delo, združevanje sredstev in odločitev za podaljšanje solidarnostne akcije še za naslednji dve leti, je pozval k poravnavi obveznosti tudi nekatere zamudnike. Predlaga tudi, da bi združitev sredstev za letošnje leto izvedli kar najhitreje, saj bi s tem omogočili pravočasno izvedbo predvidenih del, kajti v hribih se zima pogosto začenja že oktobra. * F. Radišek V kamnolomu imajo vse manj dela SKOPO ODMERJEN DINAR V GRADBENIŠTVU JE 50-ODSTOTNO ZMANJŠAL POVPRAŠEVANJE PO MINERALNIH SUROVINAH IN ASFALTU V KAMNOLOMU PIREŠICA — ZMANJŠANA PROIZVODNJA ZAHTEVA PRERAZPOREDITEV DELAVCEV Še pred nekaj leti so strokovnjaki ocenjevali, da bo gradbeništvo v celjski regiji potrebovalo okrog 1,5 milijonov kub. m kamna kot osnovnega gradbenega materiala. Kamnolom v Veliki Pirešici, ki se po svoji dosedanji proizvodnji uvršča med pet največjih kamnolomov v regiji, naj bi letno zagotovil poprečno 500 tisoč kub. m mineralnih surovin in okrog 250 000 ton asfalta. Tako so načrtovali strokovnjaki, današnja podoba v kamnolomu pa je drugačna: 100 odstotno zmanjšan fizični obseg proizvodnje mineralnih surovin ter dvainpolkrat manjše povpraševanje po asfaltu. Na vprašanje, zakaj tako močno upada njihova proiz- vodnja, je direktor temeljne organizacije Aleksander Kerstein povedal naslednje: „V zadnjih letih se je močno zmanjšal obseg dejavnosti v gradbeništvu, naša proizvodnja pa je močno odvisna ravno od njihovih potreb. Težave nastajajo pri obeh naših dejavnostih: pri. proizvodnji mineralnih surovin, predvsem apnencu, in pri proizvodnji asfalta. Od 587 000 kub. m je že lani padla proizvodnja na 420 000, letos pa predvidevamo 225 000 kub. m — torej za 100 odstotkov zmanjšan fizični obseg. Podobno je pri asfaltu — od nekdaj 180 000 do 250 000 ton se letos sprašujemo, če bomo lahko proizvedli 100 000 ton.” Poleg vse bolj skopo odmerjenega dinarja v gradbeništvu, delavcem v kamnolomu povzroča velike težave tudi ozka specializacija. Proizvodnja asfalta, ki zajema dve tretjini dejavnosti, pa je močno odvisna od betumena — naftnega derivata,Tcaterega ce-. na stalno raste. „In še tretja zadeva, ki je . pomembna — temeljna organizacija je polovico svoje dejavnosti doslej plasirala znotraj delovne organizacije (Cestno podjetje Celje), ki pa trenutno nima dčnarja niti za popravila cest, kaj šele za gradnjo novih.” Kljub takšnemu stanju, v kakršnih so se znašli danes, ima organizacija na razpolago dovolj zalog in že raziskano področje ter s tem vse pogoje za razvoj, hkrati pa je glavni vir tega gradbenega materiala za celotno celjsko regijo. Manjša proizvodnja in s tem dohodek je postavil vprašanje kako zagotoviti socialno varnost delavcem, še zlasti potem, ko so ukinili dvoizmensko delo? „Že od vsega začetka se držimo načela — problem je treba reševati znotraj delovne organizacije,” meni A. Kerstein. „Zaposlenih imamo 74 delavcev, prerazporediti bomo morali 14 delavcev, katerim bomo poskušali zagotoviti vsaj približno enako delo, kot so ga opravljali doslej. Upoštevati pa moramo potrebe delòvne organizacije, usposobljenost delavcev in njihovo 'angažiranost v organizaciji.” Irena Jelen SIP ŠEMPETER NOVE INVESTICIJE ZA NADALJNJI RAZVOJ Slovenija je v zadnjih letih najbolj zmanjšala vlaganja, kar se odraža tudi v naši občini. Tako smo v Sloveniji lani povečali vlaganja za 9,5 °7o, največ v BIH 45,4 °7o v občini pa 25 %. To pa je že zaskrbljujoč naložbeni padec, še posebej, če upoštevamo inflacijsko stopnjo. Te nevarnosti so se zavedali tudi v SIP-u Šempeter, zato so še bolj zavzeto pripravljali investicijske projekte, da bi si tako zagotovili nadaljnji razvoj. Trenutno imajo pripravljene tri projekte, ki jih želijo kar najbolj učinkovito uresničiti. O vlaganjih v SIP-u smo se pogovarjali z direktorjem Rafkom Končinom, ki nam je povedal naslednje: „Investicijska vlaganja so podvržena mnogim zahtevnim kriterijem, družbene institucije dajejo prednostno soglasja le tistim, ki so izvozno usmerjene in ki prispevajo k povečanju proizvodnje hrane. Med slednje prav gotovo sodijo proizvodi SIP Šempeter. „Investicija TOZD TKS, v celotni vrednosti 386 milijonov din. je namenjena za halo grobega izreza: v izmeri 4000 kv. m in za opremo. Pretežni del investicijskih sredstev (okrog 80 <7o) namenjamo nabavi opreme. Z novimi stroji bomo odpravili ozka grla v proizvodnem procesu in dvignili tehnološko raven obvladovanja zahtevnejših obdelav. Bistveno se bodo povečale tudi kapacitete in na novo bomo zaposlili okrog 100 delavcev, kar je v sedanji situaciji tudi pomembno. Naj še povem, da smo kandidirali za mednarodni kredit v višini 1,5 milijona dolarjev in vse kaže da ga bomo tudi dobili, saj so ameriški strokovnjaki ugodno, ocenili investicijsko konstrukcijo. Ta kredit bomo namenili za nakup najsodobnejše opreme za povečanje proizvodnje, za spremljanje, merjenje in kontroliranje kvalitete proizvodnje ter za izvajanje ključnih faz proizvodnega in informacijskega procesa. Tretji del investicijskega projekta je usmerjen v razširitev proizvodnih zmogljivosti tovarne v Sežani. Tudi tu gre za nabavo opreme za proizvodnjo tehnološko zahtevnejših kmetijskih strojev.” Investicijska dejavnost je v SIP-u torej v polnem razmahu. Vlaganja v nove, sodobnejše in produktivnejše stroje so izrednega pomena za hitrejši razvoj in prodor na tuja tržišča, ki zahtevajo predvsem kvalitetne proizvode. Ker načrtujejo povečanje izvoza, tudi ne bo vprašanje odplačila tujega kredita. jk KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC 20 let naporov in odrekanj Leta 1963 je bilo kot pravni naslednik komunalne uprave pri Občinskem ljudskem odboru Žalec ustanovljeno Cestno-komunalno podjetje. Sedanja delovna organizacija Komunala Žalec je v teh dvajsetih letih doživela vrsto organizacijskih sprememb, pa tudi dejavnost širšega družbenega pomena, pa je bilo to obdobje prepleteno z napori za stabilno gospodarjenje, potrebna so bila velika odrekanja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorjem Komunale Vilijem Koren-tom: „Ob ustanovitvi je Cestno komunalno podjetje skrbelo za vzdrževanje cest III. reda, kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Po večkratnih reorganizacijah posluje sedanja delovna ' organizacija kot enovita DO za izvajanje komunalne dejavnosti. Od leta 1970 do 1974 smo z združitvijo stanovanjskega gospodarstva skrbeli za vzdrževanje družbenih stanovanj. Vseskozi pa smo se srečevali z veliko fluktuacijo kadrov, predvsem pa s pomanjkanjem delavcev, čemur so gotovo bili vzrok tudi nizki Osebni dohodki in slabi delovni pogoji.” Z izgradnjo komunalnih ob- Vili Koreni jektov, cest, vodovodov, kanalizacije in zelenic se je obseg dejavnosti povečal, potrebna pa je bila tudi ustrezna tehnična usposobljenost. „Za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov imamo organizirane, štiri enote združenega dela in sicer Vodovod, Ceste, Gradnje in Zelenice. Enota Vodovod skrbi za vzdrževanje 160 km dolgega vodovodnega omrežja, za njegovo razširitev in nova zajetja pa zadnja leta namenjamo vedno več sredstev. Poraba Vode se je v zadnjih petnajstih letih potrojila, potrebe po vodi pa so vedno večje. Enota Ceste opravlja gradnje in vzdrževanje cest, za kar je vedno premalo sredstev, saj so potrebe večje od možnosti. Predvideno je, da bo to dejavnost prevzelo Cestne podjetje Celje. Vedno več sredstev namenjamo za izgradnjo kanalizacije, kmalu bo zaključena izgradnja čistilne naprave v Arji vasi, gradi se kolektor v Preboldu. Enota - Zelenice urejuje 28540 kvad. m parkovnih in rekreacijskih površin in izvaja ogrevanje mestnega jedra v Žalcu. Zaradi visokih materialnih stroškov izvajanja nekaterih komunalnih dejavnosti, smo lani poslovali z izgubo, le-to pa pokrili z deli po naročilu in pogodbah. Ostanek dohodka smo morali nameniti za razvoj elektrogospodarstva, tako da nam ni ostalo skoraj nič.” Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, cenovni neskladnosti in zmanjšanju investicij so delavci Komunale pripravljeni za napore in odrekanja tudi v prihodnje, saj se zavedajo, da opra vij aj opornem bno družbeno dejavnost. Za njihov jubilej, ki ga bodo proslavili skromno in delovno, jim čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov. jk / BESEDO IMAJO MLADI • BESEDO IMAJO MLAD! • BESEDO IMAJO MLAD! • BESEDO IMAJO MLAD! SEBI IN SVOJEM DELU Biti mlad pomeni biti vpet med svet otroštva in svet odraslih. Ce velja otroštvo za obdobje brezskrbnosti, pa je mladost tisto obdobje, ko se mladi začenjajo srečevati s takšnimi in drugačnimi navadami, z mišljenjem in težavami. Kako razmišljajo danes mladi o naših vsakdanjih težavah, o sebi in svojem delu — o tem so nanizali nekaj svojih misli: Milena Križnik, OO ZSMS Tabor; Vladka Gorišek, OO ZSMS Juteks; Uroš Ločniškar, predstavnik Kluba študentov; Milan Vogrinc, sekretar OK ZSMS Žalec; Danilo Basle, predsednik OK ZSMS Žalec in Janez Uplaznik, OO ZSMS Hmezad. Mladinsko organizacijo ocenjujemo po posameznikih Starejši očitajo mladim nedelavnost in nezaiteresiranost za dogajanje okrog sebe — kako pa bi opredelili podobo mladih ti, ki z njimi tesneje sodelujete? So takšne trditve upravičene? M. VOGRINC: „Starejši ljudje ponavadi istovetijo pojma mladina in mladinska organizacija. Povsem napačno bi bilo pričakovati, da se bodo v delo. mladinske organizacije vključili prav vsi mladi. Tisti, ki nam očitajo nedelavnost, pozabljajo eno: mladi ljudje najdejo svoj interes tudi drugje, npr. v društvih. Sport, kultura to so dejavnosti, ki jih mladi v glavnem gojijo.” D. BASLE: „V mladinski organizaciji je dolgo časa obstajala dilema: ali naj bo mladina organizirana frontno in naj povezuje vso mladino ne glede na interese ali pa organiziramo mladino po principu SKOJ-a. Upoštevati moramo eno: noben mladinec ne more biti hkrati v petih organizacijah, gre tja, kjer se dogaja tisto, kar ga zanima. V- kulturnih društvih deluje 80 odstotkov mladih, poglejmo, koliko mladine vključujejo gasilska društva, ki imajo cele desetine in ponekod celo mladinske aktive. Vsako društvo deluje na določenih temeljih, vsako društvo po svoje vzgaja ih oblikuje mladega človeka. Pomembno je, da je mlad človek nekje prisoten, ni pa toliko pomembno, kje. Zavedati pa se mora- mo tega, da na vsaki njivi zraste tudi nekaj plevela, in tudi med mladimi je nekaj takšnih, ki nikjer ne sodelujejo. Narobe pa je, da se po tistih ocenjuje delo ZSMS.” V. GORIŠEK: „Tipičen primer tega, kako ocenjujemo delo vseh po posameznih primerih, so delavci iz drugih republik. V Juteksu imamo 70 odstotkov mladih od drugod in za te mladince v večini primerov velja, da so marsikdaj pripravljeni storiti več kot katerikoli mladinec v naših vrstah.” Med mladimi večkrat slišimo takšno razmišljanje: čas revo-, lucije je bil tisti, ko so se mladi ljudje imeli za kgj bojevati. Ali to pomeni, da so danes časi res tako idealni, da ni potrebno storiti ničesar več? M. KRIŽNIK: „S tem se sploh né strinjam. Poglejmo samo usmerjeno izobraževanje, kjer ugotavljamo, da je bilo sicer dobro mišljeno, vendar slabo izvedeno. Danes se sprašujemo, kaj bomo s.temi mladimi ljudmi. To so stvari, kjer bi se morali še kako boriti.” U. LOČNIŠKAR: „Po mojem mnenju bi se morali za probleme izobraževanja, zaposlovanja, štipendiranja zanimati zlasti študentje. Prvi bi se morali vprašati študentje, zakaj ni nobene gospodarske investicije, ker bodo ravno študentje tisti, ki bodo najbolj občutili pomanjkanje delovnih mest. Pa vendar ne storimo ničesar.” J. UPLAZNIK: „Zanima me tole: kje sploh lahko mladi od-m ločamo? Tu bi morala mladina nekaj storiti, pri tem pa se povezati z ostalimi organizacijami. Npr. v delovni organizaciji sprejme delavski svet sklepe, v resnici pa se dela popolnoma drugače. Ljudje postanejo nezaupljivi in nimajo nobene volje do dela. Dosegli smo, da se lahko uddeležujemo sej in imalho člane v različnih organih, toda, kaj dosežemo?” D. BASLE: „Morda, ravno zato v krajevnih skupnostih delujejo mladinske organizacije veliko boljše kot v delovnih organizacijah. V krajevnih skupnosti ni nobenih profesionalcev in vodstvenih struktur, ki bi odločale po svoje.” M. KRIŽNIK: „Ravno v manjših krajevnih skupnostih bi se morale mladinske organizacije boritj za to, da jih upoštevajo kot družbenopolitično organizacijo. Čeprav mladina boljše dela v krajevni skupnosti kot v delovni organizaciji, pa smo vse prevečkrat servis za posamezne akcije, nihče pa nas kot organizirano -sila ne vpraša, kakšnoje naše mnenje o tem ali onem problemu.” V. GORIŠEK: „Da mladinska organizacija ni upoštevana kot druženopolitična organizacija, smo najbrž krivi tudi sami. So primeri, ko je mladina rešila določene probleme, vprašanje pa je, koliko in kje zna biti mladina dovolj prodorna in uveljaviti svoje interese.” Kaj pa je OK ZSMS kot profesionalni predstavnik mladine storila za to, da bi pritegnila mlade oziroma pomagala pri reševanju problemov? M. VOGRINC: „Mladega človeka poskušamo pritegniti v glavnem s prireditvami. Pripravljamo akcije za vse osnovne organizacije po posameznih dejavnostih. Priznam, da smo precej togi. Tradicionalne prireditve, kot so štafeta, brigade in druge akcije, nam vzamejo Milena Križnik Janez Uplaznik veliko preveč časa. Samo za organiziranje brigad porabimo vsako leto dva do tri mesece. So določene prireditve, ki pritegnejo mlade, npr. Naša beseda, vendar to ni dovolj. Več bi se morali ukvarjati z vsebino in kvaliteto, bolj bi morali izkoristiti razna društva in se povezati'z njimi. Mladina išče svoje oblike kulturnega izražanja in zabave, čeprav te oblike včasih v javnosti naletijo na različen odmev. Menim pa, da tudi organizacija zabavne prireditve IJroš Ločniškar zainteresiramo mladega človeka za delo, bo uspešen ne le v mladinski organizaciji, ampak tudi kasneje. Doslej smo izbirali za mentorje takšne ljudi, ki so imeli najmanj pouka, nismo pa iskali človeka, ki bi mlade resnično vodil. Ne obsojam učiteljev, ker je pri njihovem delu in takšnih dohodkih, kakršne imajo, razumljivo, da nimajo volje še za karkoli drugega. Ne razumem pa, zakaj ne damo za mentorja človeka iz krajevne skupnosti, Vladka Gorišek zahteva delo in marsikatero uro prostega časa, hkrati pa je to tudi vir dohodkov mladinskih organizacij.” V nekem razgovoru z mia-, dinci smo ugotavljali, da so največje napake stoijene pri samem vstopu v mladinsko organizacijo. Osnovnošolcem podarimo mladinsko izkaznico, ne damo pa mu človeka, ki bi ga usmerjal. M. VOGRINC: „Začetek je resnično najpomembnejši. Ce ki bi res znal živeti z mladimi.” U. LOČNIŠKAR: „Tu gre tudi za odnos ostalih učiteljev do mentorja. Ob proslavah je mentor tisti, ki mora poskrbeti za vse, nihče pa mu ni pripravljen pomagati. Učitelj-mentor tudi vse prepogosto nehote ustvarja občutek prisile, kajti učenci ga vidijo •bolj kot učitelja in ne kot človeka, ki naj bi jim pomagal pri njihovem delu.” Nova delovna mesta odpirajo le večje investicije Med konkretnimi težavami, ki pestijo mlade, najbolj izstopa zaposlovanje. Vemo, da ni novih delovnih mest — ali so odhod v pokoj, odpravljanje pogodbenega dela, umetno zaposlovanje pripravnikov tisto, v čemer mladi vidijo rešitev težav? M. VOGRINC: „To je samo eden izmed načinov reševanja stvari, bistveno pa je nekaj drugega — samo večje investicije lahko zagotovi nova delovna mesta. Tudi če bomo odpravili vsako uro pogodbenega dela, bomo imeli še vedno težave pri zaposlovanju. Morda ne jutri, čez pet let pa zagotovo.” D. BASLE: „V krizni gospodarski situaciji je treba vlagati v gospodarstvo, se na- slanjati na lastne vire in razvijati gospodarstvo — vse ostalo je le tek na kratke proge. Gospodarska stabilizacija ni v omejevanju investicij, ampak samo v večji izgradnji. Reševanje problemov zaposlovanja brez investiranja ■— tega ne pozna nobena ekonomija na svetu.” Kmetijstvo je tista dejavnost, kjer je prostora za mlade še zmeraj dovolj. Znamo to dovolj izkoristiti? J. UPLAZNIK: „Naj „ odgovorim s konkretnim primerom: preko zavoda za zaposlovanje v Žalcu in Celju smo v Hmezadu iskali delavce za hmeljišča. Vendar ni bilo niti enega od tistih, ki so prijavljeni na zavodu kot iskalci zaposlitve. To jasno kaže, da stare miselnosti o kmetijstvu kot manjvredni dejavnosti še zdaleč nismo spremenili. Opozoril bi še na en problem —• kako povezati ZSMS in mlade zadružnike. Tu že nekaj let ne najdemo pravega stika.” Kot ena izmed oblik zaposlovanja so včasih bile tudi mladinske delovne brigade. Danes so sicer postale tradicija, slišati pa je tudi drugačna mnenja — delovne ak- Milan Vogrinc cjje so breme, kjer se naredi več škode kot koristi. D. BASLE: „Brigade so po vojni res zaposlovale višek delovne šile. Danes je njihova vloga drugačna, še vedno pa ostaja vprašanje, kako jih organizirati? V Srbiji npr. so akcije organizirane tako, da je celo brigadirska malica odvisna od ekonomskih učinkov njihovega dela, na Goričkem pa bi s strojem v nekaj urah opravili tisto, kar delajo brigadirji teden dni. Vprašanje je tudi, kakšne ljudi pošiljajo delovne organizacije — namesto, da bi delo v brigadi bilo nagrada najboljšim, dobivamo ljudi, ki se jih v delovni organizaciji poskušajo rešiti.” M. VOGRINC: „Delovne akcije so določena šola, kjer se navadiš kolektivnega dela, kar je danes, ko se zapiramo med štiri stene, še toliko bolj pomembno. Je določeno zadovoljstvo, še zlasti če pri delu dosežeš tudi uspehe. Tako smo npr. žalski brigadirji letos dobili republiško priznanje 16. november, ker smo bili lani najboljša brigada v Kruševcu. Brigade da ali ne — to najbrž ne bi smelo biti vprašanje, res pa je, da bo treba razmisliti MLADINSKI KLUB NE ZASLUŽI LE CRNIH PIK »Ne, v mladinski klub pa že ne boš zahajal,« je dejal oče svojemu sinu, ko si je le-ta zaželel preživeti večer v družbi svojih vrstnikov v mladinskem klubu. Da se v klubu zbirajo le razgrajači in tisti, ki nimajo pametnejšega dela, je še dodal.« So takšne trditve staršev upravičene? Nemalo očitkov in kritičnih besedje izrečenih na račun tistih mladincev, ki preživljajo svoj prosti čas v žalskem mladinskem klubu. Mnenja o življenju in (ne)delu kluba so različna, v branje in pomislek pa vam ponujamo ugotovitve in vtise iz razgovora z mladimi. Pisani splet dejavnosti Pred dobrimi petimi leti so dobili žalski mladinci na razpolago prostore, kamor zahajajo še danes. Neurejenih in neprimernih prostorov so se lotili po načelu naredi sam, zavihali rokave in počasi oblikovali klub po svojih zamislih. Ne le njegovo zunanjo podobo, temveč tudi njegov vsakdanji utrip. Že od vsega začetka so razmišljali takole: klub ne sme le zapolnjevati prostega časa mladih, poka- zati mora tisto, kar mladi danes znajo in kar so sposobni pokazati. Zato so razvili bogat program, ki zajema cel kup dejavnosti. V klubu stalno delujeta dramska in ritmična skupina, kdaj pa kdaj zaigrajo namizni tenis ali partijo šaha, ülijpa si skunai ogledajo oddajo na televiziji. Klub je prostor, kamor mladi lahko pridejo, se pogovorijo, poslušajo glasbo — skratka preživijo večer malce drugače kot ob kozarcu v gostilni. Prostor uporabljajo tudi za vaje različnih skupin in za organizacijo likovnih razstav. Ob teh njihovih stalnih dejavnostih pa ne smemo pozabiti na množico drugih: javno radijsko oddajo, ki so jo pripravili lani, prostovoljnih ur v Titovem in mestnem parku, priprav na kresovanje in SDreiem štafete, ki er opravijo levji delež, čeprav se potem pohvalijo drugi, pa številnih proslav in prireditev, med katerimi izstopa zlasti koncert akustične glasbe. Letos ga bodo pripravili že četrtič zapovrstjo, da pa fantje in dekleta delo dobro opravijo, najbrž ni treba posebej dokazovati, saj festival poznajo že v širšem slovenskem prostoru. Marsikdo jim očita, da mladim ponudijo le zabavo, pozabljajo pa, da tudi zabava* zahteva delo, priprave in marsikatero uro prostega časa. Ob vsem tem najbrž ni treba posebej poudarjati, kako jim stalno zmanjkuje denarja. Samo organizacija festivala akustične glasbe jih velja deset starih milijonov, kulturna skupnost pa jim je za letos odobrila tri stare milijone. Pa se zaradi tega niti ne pritožujejo, zadovoljni so s tem, da jim krajevna skupnost plača .ogrevanje in najemnino, ka-kščn dodatni dinar pa znajo zaslužiti tudi sami. Bolj jih jezi dejstvo, da se nihče ne zanima za njihovo delo, ob strani jim stoji le OK ZSMS. Pred leti šo tesno sodelovali z borci, danes pa še tega hi več. Tu se zavedajo tudi svojih napak in pomanjkljivosti — bili so premalo prodorni, premalo so pokazali javnosti, kaj znajo in s čim se ukvarjajo. Služi klub le pijančevanju? V razgovoru smo_se dotaknili tudi vprašanja, kije naj: večkrat trn v peti tistim, ki imajo o klubu povedati le najslabše. Je res, da služi klub le'pijančevanju in pridobivanju slabih navad? Najbrž že kratek zapis njihovih dejavnosti dokazuje nasprotnoLV klubu ni ha razpolago pijače. niti brezalkoholne, pivo in sokove je moč kupiti le na plesnih prireditvah. Tudi tisti tovariši, ki skrbijo za red in mir, niso imeli nobenih pripomb na delo in obnašanje mladih v klubu. Nasprotno — pravijo, daje veliko več težav z mladimi na obrobju kot v samem Žalcu. Tudi če so kdaj prišli v klub tisti, ki so delali nered, to še ne pomeni, da tja zahajajo le razgrajači in nihče drug. Žalski mladinci gradijo na tem, da se v klubu dogajajo stvari, kijih mladi sprejemajo za svoje oziroma tisto, kar mladi izražajo kot svoj interes. In če je njihov interes bliže rocku ali akustični glasbi kot pa narodno zabavnim melodijam, jim tega ne gre šteli v zlo. Tistim tridesetim mladim ljudem, ki redno zahajajo v klub, bi naredili veliko krivico, če bi jim očitali nedelavnost. Res pa je, da si vso kritiko zasluži ostalih 450 žalskih mladincev. Žaradi njihovega nedela leti kritika tudi na tiste, ki jim ni vseeno, kaj se v klubu dogaja. Irena Jelen J KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA I IZŠEL PET» SAVINJSKI ZBORNÌk Dosedanjim štirim izdajam Savinjskega zbornika se je pridružila še peta številka. Že ob izdaji prve številke je bilo dogovorjeno, da bomo v posameznih izdajah predstavljali politične, gospodarske, kulturne, zgodovinske in druge dogodke, vezane predvsem na Savinjsko dolino, njene ljudi, preteklost in sedanjost. Tej osnovni nameri smo sledili v vseh dosedanjih številkah in lahko trdimo, da so vsi zborniki izročilo o dogajanjih v našem prostoru, predvsem pa o tistih, ki so bila najpomenbnejši in aktualni. Ce smo v prvi številki obravnavali predvsem kulturno dejavnost in dogodke naše preteklosti, smo v kasnejših izdajah priključili tudi druga področja; vse od gospodarskega razvoja, urbanizma, stanovanjske izgradnje, razvoja družbenih dejavnosti in številna dru- ga. Glede na to predstavljajo vse dosedanje izdaje določeno celoto in so odraz ne le preteklega, marveč tudi sedanjega družbenoekonomskega in kulturnega utripa naše doline. Peta številka zbornika je predvsem posvečena 800-letniči Žalca, zato številni prispevki obravnavajo dosedanji razvoj mesta in njegov današnji ritem življenja in dela. Vendar ne ostaja zgolj pri tem. Poleg številnih literarnih prispevkov naših vidnih kulturnih delavcev, kot so Meta Rainer, Dane De-bič in Drago Kumer, se vrstijo tudi prispevki znanih strokovnih in znanstvenih delavcev: Janka Orožna, Ivana Stoparja, Milana Natka, Ceneta Kolška, ki dajejo tej številki zbornika še posebej pomemben pečat. Ob teh njihovih prispevkih pa vrsta drugih zapisov pregledno in kvalitetno prikazuje dogodke iz preteklosti, gospodarskega in družbenega razvoja, napredek posameznih organizacij združenega dela ter delovanje družbenih in družbenopolitičnih organizacij. To ni zgolj slučajnost, ampak je posledica izredno hitrega razvoja, doseženih uspehov in rezultatov. Prispevki, razen z nekaterimi izjemami, so vsebinsko bogati in tudi grafično lepo urejeni. Prikazana so tudi številna likovna dela naših likovnih umetnikov: Jelice Žuža, Adija Arzenška, Rudija Spanzla in Dareta Zavška ter kiparja Edvarda Salesina. Pod predsedstvom Janeza -Megliča in uredniškim delom Vilija Vibyhala je uredniški odbor uspešno opravil svoje delo, zbornik pa pomeni svetel delček mozaika naše pestre preteklosti in sedanjosti. Jože Jan Tudi letos so se elani pihalnega orkestra ljubljanskega armadnega območja pod vodstvom Ladislava Leska In Ludvika Velikonje uspešno predstavili žalskemu občinstvu z bogatim koncertnim programom. Koncert sta obogatila solista Dragica Čarman in Franc Javornik, povezoval ga je Tilen Skubic. Kje je naša Aprila in maja je pri nas veliko raznih prireditev in manifestacij. Tudi letos jih je že bilo precej, še več kot prejšnja leta. Med organizatorji so družbenopolitične organizacije, razna društva in njihove zveze, osnovne šole, krajevne skupnosti in druge organizacije. Večina prireditev je izredno dobro organizirana. Pripravljeni so bogati kulturni programi, v katere udeleženci vložijo veliko truda in prostega časa. V mnogih nastopajo zlasti mladi iz VVZ, šol in osnovnih organizacij ZSMS. Občasno povabimo tudi poznane poklicne kulturne skupine in umetnike iz naših kulturnih centrov. zavest In kakšna je odzivnost? Kakšen je naš obisk na teh prireditvah, na političnih manifestacijah, bodisi proslavah ali jubilejih? Včasih je zadovoljiv, marsikdaj pa sramoten. Zato vprašujemo, kje je naša zavest? Marsikdaj pogrešamo najodgovornejše ljudi iz delovnih in družbenopolitičnih organizacij, ki bi morali dajati zgled vsem drugim. Na Šmiglovi zidanici je bil lep obisk, vendar smo pogrešali mnoge vodilne delavce in funkcionarje iz delovnih organizacij. V Žalec dobimo le enkrat letno vrhunski pihalni orkester Ljubljanske garnizije s priznanimi solisti.' Koncert je bil posvečen štafeti mladosti, ki je potekala ta dan skozi našo občino. A žal ni bilo veliko ne mladih, ne starejših. Kje so bili tisti, ki delajo po obrambnih nalogah in bi naj bili med prvimi na prireditvi? Podobnih primerov bi lahko našteli #še več. Na nekaterih prireditvah je bilo že več nastopajočih kot pa gledalcev oziroma poslušalcev. Te vrstice smo zapisali, da se skupno zamislimo nad opisanim stanjem- Nekaj je potrebno storiti in spremeniti. Končno je čas, da se le poboljšamo, da se številneje udeležujemo prireditev, ne glede na to ali še dobimo osebno vabilo. Janez Meglič Kulturno zabavno društvo „Golding”, ki deluje v Preboldu že dobro leto dni, povezuje v svojo dejavnost tudi moški pevski zbor. yodi ga Jože Škorjanc. V nedeljo, 8. maja 1.1., se nam je predstavil na koncertu, ki je bil v telovadnici osnovne'šole v Preboldu. V programu je sodeloval pod vodstvom Valerije Dolar tudi številni mladinski pevski zbor tamkajšnje osnovne šole. Telovadnica jè bila, lahko bi rekli, nabito polna. Med obiskovalci so bili tudi številni predstavniki krajevne skupnosti in občinski funkcionarji. Koncert je vse navdušil. Posebno slovesen pa je bil zaključek koncerta, ko sta oba zbora zapela skupno pesem in sicer Pesem sužnjev iz 3. dejanja Verdijeve opere Nabucco. Koncert je povezovala Jožjica Ocvirk. Vabimo «as V uredniškem odboru smo se ,odločili za novo rubriko VABIMO VAS, z njo vas želimo obveščati o prireditvah v občini, ki bodo potekale v mesecu po izidu časopisa. Zato prosimo organizacije in društva, zlasti pa krajevne konference SZDL, da nam do desetega v mesecu posredujete informacije o prireditvah. RAZSTAVA V petek, 27. maja, bo v Sa-vinovem razstavnem salonu Žalec odprtje razstave likovnih izdelkov učencev osnovnih šol naše občine. Risali so na temo MOJ KRAJ, ki ga bodo predstavili v različnih tehnikah. Razstavo pripravljata aktiv likovnih pedagogov in Zveza kulturnih organizacij. V kulturnem programu bo sodelovala Barbara Lesjak iz Žalca. P LA NINSKA ROŽA Svoboda Žalec bo v Domu krajanov Gomilsko gostovala z opereto Radovana Gobca Planinska roža v nedeljo 29. maja, ob 17. uri. POMLAD 83’ V PREBOLDU Komisija za šport in rekreacijo pri KS Prebold vabi na svečano akademijo POM LA D 83’ ob 25. letnici ŠŠD z otvoritvijo športno rekreacijskega gaja. V soboto, 28. maja, ob 19. uri bo štafeta mladih ob spomenikih NOB, nato pa taborni ogenj in ognjemet pri bazenu. Osrednja svečanost bo v nedeljo, 29. maja, ob 10. uri s povorko, akademijo, otvoritvijo objektov in razglasitvijo najboljše krajevne skupnosti SRS v športni rekreaciji. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V GRIŽAH Svoboda Griže bo letos prvič pripravila POLETNE KULTURNE PRIREDITVE, ki bodo potekale vse do zaključka praznovanja občinskega praznika. Poletne kulturne prireditve se bodo pričele 4: junija z lutkovno igrico PEKARNA MIŠ—MAS, mladinska dramska skupina pa se bo predstavila s pravljično igro ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK in z ŽUPANOVO MICKO. POJO NAJ LJ U D J E, najmnožičnejša glasbena prireditev, na kateri bo sodelovalo okrog 600 pevcev, bo v soboto, 11. junija, v letnem gledališču. Občinska revija godb na pihala bo J8. junija, mariborski operni umetniki pa se bodo predstavili z opero ERO IZ ONEGA SVETA 26. junija v letnem gledališču. Ostale prireditve bomo objavili v naslednji številki. KONCERTI Koncert otroškega in mladinskega zbora osnovne šole Peter Sprajc-Jur Študentskega zbora, Savinjskega okteta in MPZ Svoboda Žalec v počastitev Vlaka bratstva in enotnosti bo 4. junija ob 19. uri v atriju osnovne šole. Šamostojni koncert Moškega pevskega zbora Svoboda Žalec bo v torek, 7. junija, ob 20. uri v Kino dvorani Šempeter. Ob praznovanju 30-letnice krvodajalstva v Žalcu bo 10. junija svečanost s kulturnim programom, v katerem bo sodelovalo Kulturno zabavno društvo GOLDING iz Prebolda. ŽALSKA NOČ Turistično društvo Žalec bo skupaj z gostinskimi organizacijami pripravilo kulturno zabavno prireditev ŽALSKA NOČ, ki bo 25. junija. Prireditev se bo pričela ob 15. uri z odprtjem gasilskega avtomobila in s prikazom gasilske dejavnosti na stadionu. Ob 17. uri bo po ulicah Žalca krenila povorka, v kateri bodo sodelovali Mladinski pihalni orkester in mažuretke iz Žalca, konjeniški klub Gotovlje, folklorne skupine iz občine in obiralke hmelja s Štangarji. Pred N amo in hotelom Golding Rubin bo skok padalcev aero kluba Ptuj. V noč pa bomo zakorakali ob zvokih narodno-zabavnega ansambla iz Kruševca in Nočne izmene s solisti in s humoristom Čkaljo pred Namo in hotelom, narodnozabavnim ' ansamblom Mužinič in z Jakom Šraufencigerjem pri Gasilskem domu, z Veselimi hmeljarji in solisti na tržnici, z Vokali in Andrejem Šifrerjem pa pri gostišču Marjola. Organizatorji pa so poskrbeli za novost, to je 'sejem storitvene obrti v starem delu Žalca. PRVI KONCERT SAVINJSKEGA OKTETA Savinjski oktet z umetniškim vodjo Milanom Lesjakom se je po dveh letih delovanja prvič predstavil s koncertnim programom narodnih in umetnih pesmi. Skupaj z Zagorskim oktetom so pripravili lep kulturni dogodek in navdušili občinstvo. Koncert je povezovala Anka Krčmar. Sicer pa se Savinjski oktet vse bolj uveljavlja predvsem zaradi kvalitetne rastj. V oktetu prepevajo Rudi Pilkò, Milan Šmid, Leon Metelan, Karli Gojznikar, Matjan Lebar, Zdravko Lokan, Dušan Banko in Jože Flere. jk REVIJA MLADIH PEVCEV V nedeljo, 15. maja, in v petek, 20. maja 1.1., je v Preboldu in Žalcu potekala tradicionalna revija pevskih zborov osnovnih šol žalske občine. Predstavilo se je šestnajst otroških in mladinskih pevskih zborov. Njihovo izvajanje je poslušal in ocenil prof. Egon Kunej. Organizatorji revije so bili Zveza kulturnih organizacij Žalec in osnovni šoli Prebold ter Žalec. Razveseljivo je, da na revijah vsako leto nastopa vse več pevskih zborov podružničnih osnovnih šol, ki skupaj z zbori centralnih šol dosegajo vedno boljše rezultate. . „ S knjiznjih polic Mladinska knjiga tokrat ponuja svojim bralcem naslednja nova dela: F. Šaleški Finžgar: Gospod Hudournik, Franc Milčinski: Zgodbe Fridolina Žolne; Slavko Pregl: Geniji v kratkih hlačah; Henry James: Dedinja; Samo Kušier: Sa bi, Dr. Pavle Bohinc: Slovenske zdravilne rastline; Miroslav Zei: Morski ribii tre: Štefka Petek: Skrivne vezi; Joži Munih-Petrič: Sovraštvo ni večno in James A. Michener (zbirka Zaliv): Krotilec sužnjev, Velika reka, Domoljubi in Zavetišče Najbolj brane knjige v preteklem mesecu pa so bile: Wili Heinrich: Sam proti Palermu, Irwin Shaw: Dva tedna v drugem mestu, Jean Plaidy: Umori nj. veličanstva, Michael Deon: Zeleni mladenič, Francoise Sagan: Razdejana postelja, Hans Hellmut Kirst: 08/15 v stranki, Ernest J. Gaines: Življenje Jane Pittmanove, Hellen Keller: Zgodba mojega življenja in Ivan Kreft: Spori in spopadi. Številni nastopi Moški pevski zbor Svobode Žalec, ki letos praznuje 15-letnico delovanja, se je pred dnevi predstavil s samostojnim koncertom v Železnikih pri Škofji Loki in v Narodnem domu v Celju. V začetku junija bo nastopil še v Šempetru ob praznovanju krajevnega praznika in v Žalcu, ko bodo skupaj z zbori iz Žalca zapeli udeležencem Vlaka bratstva in enotnosti. Tako bodo uspešno zaključili jubilejno sezono, jk Planinska roža zopet gostuje Opereto R. Gobca Planinska roža, ki so jo v žalski Svobodi naštudirali preteklo leto za praznovanje 800-letnice Žalca, bi si radi ogledali tudi drugi ljubitelji te zvrsti širom Slovenije. IJspele predstave so bile v tem mesecu v Mozirju ob 90-letnici Planinske zveze Slovenije, na letnih igrah v Domžalah, naslednja predstava pa bo 29. maja na Gomil-skem. Vsi tisti, ki si doslej tega dela še niste ogledali, prisrčno vabljeni na Gomilsko. J. O. Pri rojakih v Salzburgu V začetku maja so se zbrali naši delavci, ki so na začasnem delu v Salzburgu in okolici in ki so organizirani v slovenskem kulturnošportnem društvu Oton Župančič, na redni letni skupščini. Ocenili so uspehe in težave delovanja v zadnjem letu. Društvo deluje že pet let. Z ličnimi priznanji so se zahvalili dosedanjemu vodstvu društva in vsem sodelavcem. Ob letni skupščini so proslavili tudi dan OF in praznik dela. Učenci, ki obiskujejo dopolnilno slovensko šolo, so pod vodstvom tovarišice Majde pripravili prijeten kulturni program. Za popestritev in dobro voljo pa je poskrbel naš ansambel Hmeljarski instrumentalni kvintet s pevko. Prireditev je obiskal tudi _ generalni konzul SFRJ v Salzburgu. Predstavniki žalske občine pa so bili: Danica Ocepek, Franc Lenko, Ervin Janežič in Janez Meglič. Otroke in društvo so obdarili s knjigami in izdelki obeh žalskih osnovnih šol ter KIL. Janez Meglič m PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK r ■ I I I I I I I I I I I I I I I I I I L Razmišljanje o TH« Letos mineva že tretje leto od žalostnega trenutka, ko je nehalo biti srce velikega človeka, pravega revolucionarja, neomahljivega borca za mir in pravične odnose med ljudmi — Josipa Broza Tita. Človek, ki ni nikoli priznal nemoči niti izgubil upanja. Vselej je namreč znal pretehtati položaj, postaviti cilje, organizirati akcijo. 2e v mladosti je občutil razliko med posameznimi sloji ljudi in nenehno izkoriščanje, kar ga je v poznejših letih privedlo k odločnemu boju. Vedno je bil v prvih vrstah za uresničitev boljšega položaja delavskega ljudstva, zaradi česar pa je bil tudi pogosto zaprt. Toda to mu ni zlomilo odpora. Se bolj odločno in še z večjo vnemo je reševal probleme ljudstva. Med NOB je bil on tisti, ki je združeval narode v trden in odkrit boj proti okupatorju, in tisti, ki nas je vodil od zmage do zmage ter nam vlival pogum in vero v lepšo prihodnost. Po hudih petletnih bojih nam je zasvetila luč svobode in množice borcev in ljudstva so z Titom na čelu zakorakale v novo življenje. Tito pa ni bil le revolucionar in politik, marveč je bil tudi velik prijatelj mladine in je leto navduševal za številne delovne akcije. Mladi so se teh akcij množično udeleževali in v veliki meri pripomogli k izgradnji nove Jugoslavije, kije s Titom na čelu stopila na pot napredka in miru. Narodi Jugoslavije in tudi ostali ne bomo nikoli pozabili tistega usodnega majskega dne, ko nam je mesec mladosti in cvetja vzel našega ljubljenega maršala Tita. Čeprav so minila že tri leta, se še vedno spominjam žalosti in bolečine ob njegovi izgubi. Za vse je našel prave besede, nikdar se ni uklanjal velesilam. Odločno je vodil boj za neodvisnost Jugoslavije in ostalih nerazvitih narodov. Tito je eden izmed ustanoviteljev tega gibanja — neuvrščenosti. Preproste besede na belem marmorju oznanjajo, da tam počiva človek, ki se je v življenju boril za pravice .narodov, človek, ki je s svojimi deli in mislimi začrtal daljnosežno pot Jugoslavije, naših narodov in narodnosti, človek, ki kljub temu, da ga ni več med nami, živi v nas, človek, ki je vzornik vseh nas in simbol jugoslovanskih narodov JOSIP BROZ-TITO. Trudila se bom, da bom vredna učenka in državljanka Titove Jugoslavije. Alenka 2gank, OŠ Peter Šprajc-Jur, 2alec OBRAMBNI DAN V soboto sem šla v šolo. Deževalo je in v razredu sem s sošolci dočakala alarm. Hitro smo stekli v zaklonišče. Tam smo zapeli pesmico Janez, kranjski Janez. V telovadnici smo si ogledali razstavo partizanskega orožja, nato smo malicali. Na proslavi smo poslušali pripoved tovarišev, ki sp bili med vojno kurirji. Ogledali smo si še igrico in nato odšli domov. Spoznala sem, da partizanom in kurirjem ni bilo lahko. Ponosna sem nanje. Vesna Turičnik, OŠ Miroslav Širca, Petrovče OBISKALI STA NAS PESNICI Mladi novinarji smo ob podelitvi bralnih značk pripravili srečanje s pesnico in novinarko Nežo Maurer. Povabili pa smo tudi našo staro znanko in pesnico Meto Rainer. Vsi smo se navdušeno pripravljali na prireditev. Z veliko tremo smo izvedli krajši program. Zavedali smo se, da nas spremljajo budne oči in ušesa dveh strokovnjakinj na kulturnem področju. Bili smo presenečeni nad preprostostjo Neže Maurer. Med proslavo je na tihem pomagala učenki, ki je pozabila verz v pesmi. Ob koncu programa pa nam je podelila bralne značke in za vsakogar našla duhovito in spodbudno besedo. Spregovorila nam je o knjigi kot o našem najboljšem prijatelju. Ko smo jo povprašali o njeni mladosti, nam je začela zanimivo pripovedovati, sprva o brezskrbnem otroštvu v Podvinu nad Polzelo, nato pa še o težkem življenju pod Nemci. Razgovorila se je o svojem mladostnem prijatelju, ki ga je opisala v knjigi Čukec. Pripovedovala je o pomembni vlogi kmetov med NOB, o heroizmu ljudi v hribih. Opisala jih je v svoji knjigi, v literarnem in hkrati novinarskem delu Zveza mora ostati. Prikazala nam je tudi svoj poklic — delo novinarja- Povedala je, da je zelo naporno, hkrati pa tudi zelo zanimivo. Pogovor z njo se je razživel. Kar ponosni smo bili na Nežo Maurer, posebno še, ker je „naše gore list”, saj izhaja iz našega kraja. Ob koncu smo zvedeli še za novo zbirko naše druge gostje — Mete Rainer — katere urednica je Neža Maurer. Njen naslov je prav zanimiv: MIHAHA. Magda Novak OŠ Vera Šlander, Polzela (združitev delavske univerze in cm ^ Z uvedbo usmerjenega izobraževanja so poskušali družbenopolitični dejavnike odvzeti delavskim univerzam vse šolske oblike in jih priključiti matičnim šolam. Razvoj usmerjenega izobraževanja pa je pokazal, da to ne bo mogoče, ker izobraževanje ob delu zahteva takšne izobraževalne oblike, ki bodo čim bliže delavcu in občanu, tega pa redne šole ne morejo zagotoviti. Zakon o usmerjenem izobraževanju je za tiste občine, ki nimajo rednih šol,. predvidel, da je delavska univerza lahko izvajalec rednih oblik, predvsem pa oblik izobraževanja ob delu. Tako so tudi naši Delavski univerzi ostali določeni programi izobraževanja za pridobitev izobrazbe. V zadnjem času so močno upadle razne oblike družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja za samoupravljanje, kar nam je povzročilo dodatne težave. Delavska univerza bi morala razvijati tudi nove programe za dopolnilno in funkcionalno usposabljanje delavcev in občanov, kar pa zahteva posebne kadrovske in materialne zmogljivosti, ki jih Delavska univerza trenutno nima. Zato vidi naša organizacija edino možno rešitev v tem, da prevzame dejavnost sedanjega Centra za usmeijeno izobraževanje. Tej organizaciji je po razvoju mreže šol usme-ijenega izobraževanja ostalo le organiziranje dislociranih oddelkov kovinarske usmeritve. kar pa ni dovolj za obstoj samostojne šole. Ker Delavskim univerzam zakon o usmerjenem izobraževanju daje možnost organiziranja rednih šol tam. kjer ni drugih izobraževalnih ustanov, je mogoče, da dislocirane oddelke kovinarskega izobraževanja izvaja v Žalcu delavska univerza. S prenosom dejavnosti CUI-ja na DU bi pridobilo izobraževanje ob delu neprimerno boljše pogoje za izvajanje programov, saj bi lahko uporabljala vse specializirane učilnice in opremo. Poleg teh vsebinskih prednosti, ki niso edine (možne .skladno s potrebami združenega dela je tudi odpiranje in zapiranje dislociranih objektov drugih usmeritev) so tudi organizacijsko tehnične prednosti oziroma racionalizacija, saj bi z enotno organizacijo zmanjšali režijo, pridobili prostore od sedanjih pisarn za učilnice in bolje skrbeli za vzdrževanje in amortizacijo stavbe in ostalih osnovnih sredstev. Ne nazadnje bi oba, sedaj ločena kolektiva, imela večjo socialno varnost, boljše bi si lahko delila delo, v občinski izobraževalni skupnosti pa bi dosegli enakopravnejšo obravnavanje izobraževanja ob delu. S predlogom o združitvi so delavci seznanili družbenopolitične organizacije v občini. svet za vzgojo in izobraže-vànje pri OK SZDL je predlog tudi podprl. Povezavo je treba preko občinske skupščine kot ustanovitelja obeh organizacij izpeljati še po samoupravni poti, zadnjo besedo pa bodo morali izreči delegati. Stefan Simončič Mladi so pokazali svoje znanje Pred dnevi je bilo v Taboru občinsko tekmovanje mladih s področja SLO in družbene samozaščite občine 2alec. Tekmovali so v streljanju z zračno puško, orientaciji, protipožarni in cestno prometni varnosti, v poznavanju dogodkov iz NOB, prvi pomoči in poznava- nju puške 1148. Med 21 ekipami je prvo mesto osvojila ekipa osnovne šole Vlado Bagal iz Braslovč, ki je zbrala 1731 točk, sledi druga ekipa OŠ Vere Šlander Polzela — 1715, tretja je bila rezervna dupa (sestavljali so jo učenci iz vseh osnovnih šot) 1652, četrta prva ekipa OŠ Braslovče 1644, peta prva ekipa OŠ Griže, ki je zbrala 1634 točk. Zato, da so mladi pokazali primerno znanje, gre predvsem zahvala njihovim mentorjem na osnovnih šolah. T. TAVČAR MLAD! IZ ZABUKO VICE -MmMnìIn Ne le na plesišča Pred nedavnim se je mladinsko delo v Zabukovcih pričelo prebujati. Nekdaj so bili mladi v tem kraju zelo aktivni, sčasoma pa je njihovo delo zamrlo. Z ustanovitvijo mladinskega aktiva poskušamo ponovno pritegniti mlade, da bi s svojim delom koristili družbi, pa tudi kraju, v katerem živimo. Vemo, da je vsak začetek težak, vendar upamo, da bomo deležni pomoči. Poudarek smo dali predvsem delovnim akcijam, v katere želimo vključiti tudi ostale krajane in si s tem pridobiti njihovo zaupanje. Prvo akcijo smo izvedli v manjšem obsegu. Priskrbeli smo si drva za ogrevanje prostora, v katerem imamo ples. Precej je pikrih na račun, da se mladi zgolj zabavamo, ne naredimo pa nič koristnega. Še bolj smo se zavzeli za prostovoljno delo, da dokazano nasprotno. Naša druga delovna akcija je imela že širši obseg. Potekala je na cesti od Tomažiča do bifeja pri Poldki Miklavc. Čistih in obnavljali mio obcestne jarke. V dvodnevni akciji je sodelovalo enajst mladincev in mladink. Enaka akcija je potekala na cesti Minerva—Križ, vendar le-te še nismo dokončali zaradi priprave kresa ob 1. maju. Pred kratkim smo priskočili na pomoč mladincem iz Zagreba in teritorialcem pri kopanju jam za telefonske drogove. Tako torej. Dokazali smo, da ne poznamo le plesa, marveč tudi žuljave roke. Naše prve akcije so dokaz za to in odločili smo se, da ne bo ostalo zgolj pri njih. Irena Hlačar Komu koristi takšno obnašanje Leta 1978 so mladi iz Pari-želj ustanovili svojo osnovno organizacijo ZSMS, le-ta je do septembra 1979 delovala aktivno. Od takrat pa do konca januaija letos se v vsakdanjem, neustvaijalnem življenju mladih v Parižljah ni nič dogajalo. Prišla je nova generacija, ki želi, da bi bil njihov vsakdan drugačen: vesel in ustvaijalen. Na pobudo OK ZSMS Žalec so se v januarju letos zbrali mladi iz Pariželj in si zastavili program delovanja ter v organizacijo vklj učili vs e mlade. Šestdeset evidentiranih članov je pozdravilo prizadevanja novega predsedstva z željo, da tokrat ne bi ostalo samo pri besedah. Že na začetku so si zastavili takšen program dela, da daje možnost sodelovanja z OO ZSMS Braslov- če. ki prav tako deluje v okviru KS Braslovče. Predsedstvo si je tudi zastavilo cilj, da se bodo sestajali najmanj enkrat tedensko. Tu pa so se pričele težave. Prvi sestanek so imeli na dvorišču gasilskega doma, ker jim nihče od gasilcev ni zaupal ključa od doma, v katerem naj bi poleg sestankov gasilskega društva in vaškega odbora bili tudi sestanki družbenopolitičnih organizacij. Upali so, da se bodo gasilci na občnem zboru odločili in jim omogočili, da bi imeli sestanke pod streho. Njihova odločitev je bila drugačna: »To si izbijte iz glave.# Niso se zavedali, da je v njihovih vrstah veliko mladincev, katere bodo še potrebovali; daje gasilski dom namenjen ljudem in da bi z drugačnim odnosom gasilci v svoje vrste privabili več mladih. Krajevna skupnost Braslovče in tamkajšnje družbenopolitične organizacije pa so jim celo očitale, da je dovolj ena OO ZSMS v kraju in da se z željo po svoji organizaciji, zapirajo. Najbolj pa mlade moti to, da nekateri vodilni funkcionaiji KS Braslovče živijo v Parižljah in ne sodelujejo pri zastavljenem programu, ampak želijo prenesti njihovo delovanje v OO ZSMS Braslovče. Mladi iz Braslovč in Pariželj so se sporazumeli; akcije skupno načrtujejo, njihovo delo je usklajeno. Ostali so sami, voljo za delo še imajo, toda kako dolgo še? Sprašujemo se tudi, kakšni so interesi starejših, komu koristi takšno obnašanje?! I. Terglav KONFERENCA IN KVIZ Na letni konferenci so se sestali mladi iz SOZD Hmezad, ocenili so opravljeno delo, sprejeli program dela in za predsednika konference izvolili Robija Mlinarja. Pripravili pa so tudi kviz, v katerem so odgovarjali na vprašanja o organiziranosti SOZD Hmezad, o aktualnih dogodkih, kulturi in športu. Zmagala je ekipa Vrtnarstva, pred Minervo in Export Importom. Sodelovala je tudi ekipa vojakov iz garnizije Celje. Po kvizu so mladi poskrbeli še za tovariško srečanje. T. Tavčar PRAZNOVANJE V PETROVČAH Zaslužnim tudi priznanja GRADIJO CESTO IN VODOVOD Za krajevni praznik otvoritev Konec prejšnjega meseca so v krajevni skupnosti Petrovče zaključili enotedensko praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 24. april leta 1942, ko je večja skupina krajanov odšla v partizane. Na slavnostni seji skupščine in družbenopolitičnih organizacij KS Petrovče je bil slavnostni govornik predsednik skupščine Zoran Razboršek, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja ter o razvoju krajevne skupnosti v zadnjih nekaj letih, nazadnje pa je spregovoril še o letošnjih pridobitvah. Med najpomebnejše sodijo odsek ceste od konca Petrovč do mosta čez Savinjo pri Kasazah ter novi prostori krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Podelili so tudi priznanja OF, ki so jih prejeli Drago Mirnik za družbenopolitično delo, Franc Oglajner za aktivno delo v SLO in DS, Marjan Klinc za delo na področju SLO in DS ter za odgovorno delo načelnika narodne zaščite, Konrad Podbregar za aktivno delo na področju kulture, Ivan Vok za aktivno delo pri TVD Partizan, Bojan Pevec za aktivno delo pri mladini (mentor), Danica Špacapan za uspešno delo pri Društvu prijateljev mladine in KO Rdečega križa, Marjan Jelovšek za 30-let no aktivno delo v KS in na področju kmetijstva, in Društvo prijateljev mladine Petrovče za prizadevanja, da bi mladini nudili čimboljše pogoje za nemoten in vsestranski razvoj, ter za organizacijo vrste prireditev. Priznanje KS pa je prejel Gorazd Pirnat — predsednik mladine v KS Petrovče. Pod njegovim vodstvom je mladina zelo aktivna, saj sodeluje v raznih akcijah. Na sliki: S podelitve priznanj OF v Petrovčah. Priprave na praznovanje krajevnega praznika KS Šempeter so v teh dneh v polnem teku. Praznujejo ga vsako leto 13. junija. Tako kot leta nazaj, ga bodo tudi letos praznovali delavno. V teh predprazničnih dneh je posebno živahno na dveh deloviščih. Tako krajani zaselka Zgornjih Grušovelj in Zaloga (Mrtjak) gradijo cesto v dolžini 900 m, v zaselku Grče pa vodovod za okrog 20 uporabnikov. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Šempeter Viki Cilenšek, je na obeh deloviščih zelo živahno. Povsod bi radi, do praznika opravili vsa dela. Največja pridobitev je vsekakor cesta za krajane Zaloga. Pri tem je treba pohvaliti gradbeni odbor s predsednikom Vinkom Hlebom na čelu. Tudi krajani so se izkazali, saj so opravili več sto udarniških ur. zbrali veliko denarja. Skratka — s svojim delom in zbranim denarjem bodo gradnjo pocenili po predračunu za polovico. Poleg ceste je tu še zgrajen nov most čez Ložnico. Pri izgradnji ceste pa so denar prispevali tudi SKIS Žalec, kra- jevna skupnost in organizacije združenega dela. Tudi vaščani Grč in delno Kal se prizadevajo in upam, da jim bo uspelo. Delež teh je bil tudi zelo velik. Poleg tega bomo pripravili ob praznovanju krajevnega praznika še več športnih in kulturnih prireditev. Naši gostje ob prazniku bo delegacija KS Bela voda iz občine Kruševac, ker smo z njimi pobrateni. Svoboda Šempeter bo praznovala 25-letnico uspešnega delovanja. Ob 25-letnici se bodo člani Svobode Šempeter predstavili s komedijo Jara Meščanka. gostoval bo moški pevski zbor Svobode Žalec, svoj koncert bo imel Slovenski oktet; folklorne plese pa bosta prikazali tudi Svoboda Šempeter in foklorna skupina iz Laškega. Gasilci bodo prikazali, kako se gasi objekt, v katerem je trgovina, in razvili pionirski gasilski prapor. Tudi ribiči se bodo vključili v praznovanje in sicer s tradicionalnim tekmovanjem na jezeru v Presarjah. Prireditve bodo potekale tako od 4. do 12. junija. TONE TAVČAR TONE TAVČAR KRAJEVNI PRAZNIK V LIBOJAH i . Gradnja ceste Zgornje Grušovlje — Zalog PRAZNIK KS BRASLOVČE Pohoda se je udeležilo 400 pohodnikov______ Krajani Liboj praznujejo vsako leto 3. maja svoj krajevni praznik v spomin na leto 1944. ko sta v noči iz 3. na 4. maj druga in tretja izmena rudarjev (preko 70) zapustili rudnik in odšli v partizane. t udi letos so za praznovanje pripravili vrsto prireditev, ki so potekale od 27. aprila do 5. maja. Med pomembnejšimi velja omeniti pohod ob mejah krajevne skupnosti, kjer so obiskali spominska obeležja ter povsod pripravili krajše kulturne programe. O dogodkih iz NOB pa je govoril prvoborec Ivo Zupanc-Lud-vik. Pohoda se je udeležilo okrog 400 udeležencev. Med tednom so se zvrstile kulturne in športne prireditve, praznovanje pa so zaključili s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Osrednji govornik je bil predsednik skupščine Jernej Koštomaj, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa še o delovnih zmagah, ki so jih dosegli v letošnjem letu. Pri tem velja omeniti, da so v zaselku Bmica dobili vodovod, v zaselku Zagreben pa cesto v dolžini 3 km. Krajani so se pri obeh delih izkazali z udarniškim delom in z denarnim prispevkom. Podelili so tudi priznanja skupščine krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: Albin Šanca. Marinka Ba- loh. Jerica Čretnik. Albina Zeme. Martin Lenarčič. Marija Oblak. Jože Avsec. Ivan Toplak. Venčeslav Bauer. TV D Partizan. T. TAVČAR 88 let gasilskega društva V krajevni skupnosti Gomilšku so zaklaučili praznovanje krajevnega praznika in na svečani seji podelili priznanja OF. Med tednom so se zvrstile športne in kulturne prireditve. Dekliški in mešani pevski zbor ‘pod vodstvom Tanje in Draga Cehneija sta pripravila samostojni koncert. Gasilsko društvo je obeležilo 80-letnico delovanja. Foto: E. Majerič Od 5. do 12. junija bodo v Braslovčah v okviru krajevnega praznika v spomin na prve ustreljene talce in prihod štajerskih partizanov na Do- brovlje potekale kulturne in športne prireditve. Praznovanje bodo zaključili s svečano sejo in z odprtjem asfaltiranih cest v Podvrhu in Rakovljah. Varujmo divjad Divjad, kot sestavni del narave, je v zadnjih nekaj letih izgubila svoj normalen, življenjski prostor, mir in krmo. Imamo le še 20 odstotkov nekdanjega staleža zajcev, fazanov; jerebice pa so skoraj že povsem 'izginile. Precej pa seje povečalo število srnjadi, ki se je iz hribovitih in gozdnih področij preselila tudi v ravninske predele. Zato lovska društva pozivajo vse občane, da jim priskočijo na pomoč v boju za ohranitev divjadi. Lovci sami sicer namenijo krmljenju in gojitvi divjadi 5 do 6 tisoč ur. vendar je to še vse premalo. Občani lahko lovskim društvom pomagajo predvsem s tem. da ne vznemirjajo divjadi, ‘ne poškodujejo krmišč in ne uničujejo gnezd ali celo mladičev. Le tako bomo obvarovali divjad in ji omogočili normalno življenje v naravnem okolju. K. Koren Zatirajmo metljavost Metljavost je nevarna zajedavska bolezen prežvekovalcev. Povzroča jo veliki met-ijaj, ki se naseljuje v žolčevo-dih, zato jetra izgubljajo svojo vlogo pri presnovi hrane. Obolele živali shirajo, zmanjšujejo mlečnost za 200 do 300 litrov letno, pri pitancih pa rejci izgubijo okrog 50 kilogramov prireje. Metljave živali se težko obrejijo, zvrgujejo, postanejo slabokrvne in lahko tudi poginejo. Računamo, da je pri nas okrog 70 odstotkov vseh govedi starih nad eno leto, metljavih. Bolezen je razširjena na nižinskih območjih, po povodnjih rek in na poplavljenih področjih. Pri nas se bolezen širi predvsem pri pašnih živalih. Veliki metljaj potrebuje za svoj razvoj malega blatnega polža. V njem se ličinke tega sesača razmnožujejo. Ko dozorijo, zaplavajo v vodo, odvržejo repek in se obdajo z odporno ovojnico takoj po tem, ko se pritrdijo na travo. C Govedo, ovce in divji prežvekovalci se okužijo, ko požrejo opisano razvojno stopnjo (metacerkarijo) skupaj s travo ali celo s suhim senom ali z otavo. Trajno metljavost zatremo tako, da senožeti in pašnike uredimo tako, da na njih ni vode, da jih potoki in reke ne poplavljajo, se pravi jih hidro-melioriramo. Polže uničujemo z modro galico (6 kg na ha) in z nekaterimi drugimi pripravki (frescon, pentaklor-fenolat). Metljave živali zdravimo dvakrat letno. Travo, ki je sumljiva za širjenje metljavosti, lahko siliramo. V silaži se metacer-karije uničijo. Gnojevke ne uporabljamo na tistih travnikih in senožetih, kjer je ugotovljen mali blatni polž. M. Veber Ta dan varnosti je delavcem organov za notranje zadeve spregovoril predsednik občinskega komiteja za SLO in DSZ Ludvik Semprimožnik. Predstavnica uprave javne varnosti iz Celja pa je podelila spominske značke Maksu Venigerju, Petru Solarju in Janku Napotniku, Jože Pavlič in Drago Maček pa sta prejela pisno pohvalo za enkratni dosežek. Usposabljanje članov NZ V okviru letnih obrambnih in samozaščitnih aktivnosti so v tovarni nogavic na Polzeli pričeli z intenzivnim usposabljanjem pripadnikov narodne zaščite. Več o tem nam je povedal Franci Jelen, vodja službe družbenega varstva: „Cilj tega usposabljanja je, da se delavci seznanijo z lani sprejetimi določili zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Spoznavajo konkretne postavke pri zavarovanju družbene samozaščite ter orožja, ki ga bodo kot pripadniki narodne zaščite tudi uporabljali. Pri izvajanju usposabljanja dobro sodelujemo s Postajo milice Žalec in z Občinskim štabom za teritorialno obrambo Žalec. Udeleženci usposabljanja so do sedaj pokazali veliko zanimanja za osvajanje potrebnih znanj, s tem pa dokazujejo, da razumejo osnovne cilje naše OZD se torej resno lotevajo nalog v okviru aktivnosti NNNP 83. TONE TAVČAR Srečanje mladih zadružnikov Osrednji odbor za pripravo šestega srečanja mladih zadružnikov Slovenije je že sprejel program letošnjega srečanja. Srečanje, katerega organizatorji so Republiška Vlado Rančigaj, predsednik Turističnega društva Vransko konferenca ZSMS, Zadružna zveza Slovenije in Turistično društvo Vransko, bo 30. in 31. julija na Vranskem. Zopet se bo zbralo okrog 400 mladih zadružnikov. Dekleta se bodo pomerila v kuharskih veščinah, fantje pa v kmečkih opravilih. Najzanimivejše bo tekmovanje za najboljšega kosca. Organizatorji bodo pripravili tudi strokovno posvetovanje o socializaciji vasi. Tako kot lani bodo mladi kmetje z naše doline sprejeli goste na svoje domove. Seveda pa bo dva dni na Vranskem poskrbljeno tudi za zabavo in kulturne prireditve. Sicer pa Turistično društvo hiti z urejanjem prireditvenega prostora, kmetijskega muzeja in graščine Podgrad. Turistično društvo Vransko je letos za prizadevno delo prejelo tudi srebrni znak OF. jk Polzelani ZA samoprispevek V nedeljo so se krajani Polzele odločili za samoprispevek. Udeležba na referendumu je bila 91 odstotna; za samoprispevek pa se je odločilo 56.30 odstotka krajanov. Plačevali ga bodo pel let. Z zbranimi sredstvi bodo zgra- dili mrliško vežico, obnovili staro šolo, adaptirali dom Partizana, nekaj sredstev bodo namenili za izgradnjo gasilskega doma. cestnih odsekov in vodovoda. T. Tavčar KONRAD ZAJC 17. aprila smo sc na žalskem pokopališču poslovili od dolgoletnega člana Turističnega društva Žalec — Konrada Zajca. Čeprav je zadnjih nekaj let bival v Ce(ju, je vedno pripadal Žalcu, kjer se je pred 79. leti tudi rodil. Več kot pol svojega življenja je bil aktiven član TD, kjer je opravljal pomembne funkcije kot predsednik, blagajnik, gospodar in organizacijski tajnik. Poleg tega je bil tudi član številnih društev, v katerih se je z vso prizadevnostjo udejstvoval. Njegova zasluga pa je tudi v tem, da se je Turistično društvo Žalec obdržalo vse do danes. Bil je med prvimi pobudniki, da smo v Žalen dobili parkovne površine na Šbtndrovem trgu, pri železniški postaji in vzdolž Kardeljeve ulice. Vrsto let je dajal pobude za ureditev Žalca. Delo je opravljal prostovoljno in samostojno ohranjal TD pri življenju, kadar je zašlo v organizacijske težave. Za svoje uspešno delo je bil leta 1972 predlagan za nagrado občine Žalec. Leta 1976 je prejel priznanje dolgoletno delo na področju turizma od Krajevne skupnosti Žalec. Leta 1981 je dobO priznanje Gasilskega društva Žalec, spominsko medaljo in značko za 40-letno nesebično pomoč pri razvoju gasilstva v Žalcu, Turistično društvo pa ga je imenovalo za prvega častnega člana. Od njega smo se marsičesa naučili, še posebno vztrajnosti. Naše nadaljnje delo pa bo posvečeno njegovemu spominu. Srečo Meb 21. pionirsko Šahovsko PRVENSTVO V ŽALCU V Žalcu je bilo od 23. do 28. aprila 21. pionirsko prvenstvo Slovenije v šahu. V imenu pokrovitelja je prvenstvo odprl predsednik izvršnega sveta Ervin Janežič. Zaradi tega je v našem literarno-novinarskem krožku takoj nastal preplah in „triperesna deteljica” v sestavi Egon, Nataša in jaz, je dobila nalogo, da napiše kaj o tem. V akcijo smo stopili v torek, natančneje četrti dan tekmovanja. V dvorani je vladalo tisto napeto vzdušje, ki takoj pove, da se dogaja nekaj pomembnega. Kmalu smo ulovili glavnega sodnika tovariša Turka, ki je bil takoj pripravljen odgovarjati na naša vprašanja. Najprej je povedal, da tekmuje 26 pionirk in-32 pionirjev. Z opremo ni bilo problemov, ker Ervin Janežič predsednik IS SO Žalec, izroča pokal zmagovalcu Gregorju Rasporju iz Ilirske Bistrice Vojko Musil o prvenstvu Slovensko šahovsko prvenstvo pionirjev je spremljal tudi mednarodni mojster Vojko Musil, ki nam je o prvenstvu povedal: ,,Če primerjam lansko prvenstvo v Ilirski Bistrici z letošnjim v Žalcu, ugotavljam velik kakovosten napredek. Večina igralcev, ki nastopajo na letošnjem prvenstvu, je dobro teoretično podkovana, pokazala se je tudi ustrezna sposobnost v taktičnem igranju in igranju končnic. Sedanja generacija bo lahko zagotovila slovenskemu šahu kakovostne igralce, ki nas bodo lahko zastopali v jugoslovanskem in mednarodnem merilu. Nedvomno omogoča šah mlademu človeku pridobitev potrebnih navad, ki mu bodo koristile v življenju. Prav gotovo je letošnje prvenstvo eno izmed najbolje organiziranih tekmovanj v pionirski konkurenci in tudi marsikateri organizatorji večjih turnirjev bi se lahko učili pri prizadevnih žalskih šahovskih delavcih. To potrjuje turnirska dvorana, zgleden bilten in velika podpora celotne žalske občine. Vsem iskrene čestitke.” jk Tretje mesto smučarskega kluba Braslovče-Andraž Že drugič zapovrstjo je bila v Braslovčah zaključna slovesnost smučarske skakalne sezone, na kateri so podelili pokale in priznanja klubom in posameznikom. Predsednik odbora za smučarske skoke pri Smučarski zvezi, Slovenije Jože Kavčič je v pozdravnem govoru poudaril, daje bila ta slovesnost zaupana SK Braslovče-Andraž zaradi uspehov in prodora skakalcev tega kluba v jugoslovanski vrh. Lahko bi rekli, da se v Savinjski dolini poraja zibelka skakalnega športa. Žato imajo največ zaslug mladi skakalci s požrtvovalnim in strokovnim delom vodstva kluba. Omeniti pa je treba tudi pomoč vseh dejavnikov krajevne skupno- sti in občine. O uspehih skakalcev SK Braslovče-Andraž smo že pisali, na slovesnosti pa je klub prejel pokal za tretje mesto v Jugoslaviji, kar je doslej njihov največji uspeh. Jože Verdev je prejel zlato značko za skok 100 m. Po slovesnosti so na tovariškem srečanju kramljali o načrtih kluba za naslednjo olimpijsko sezono. Njihova naj večja želj a je izgradnja 70 m plastične skakalnice, ki je že v gradnji, primanjkuje pa sredstev za plastiko. Prav bi bilo, da bi jim pri tem priskočili na pomoč, saj lahko le tako pričakujemo razvoj in nove uspehe. Prizadevni delavci kluba to nedvomno zaslužijo. jk Jože Kavčič in Lojze Gorjanc izročata pokal predsedniku SK Ivu Hanžiču, predsedniku SK Braslovče-Andraž Foto: T. Tavčar Sandi Škoflek, Dušan Brinovec, Andrej Kampuš, Mitja Urisek, Nives -Grabner, Suzana Urisek in Martina Pajnkret so na prvenstvu uspešno zastopali našo občino. je tekmovanje podprlo jnnogo delovnih organizacij in obrtnikov. Na vprašanje, zakaj je Žalec organizator tako pomembne prireditve, je odgovoril: „Že leta 1976 je bilo takšno prvenstvo v našem mestu, in ker so se takrat naši pionirji dobro odrezali, smo še takrat prevzeli organizacijo. Eden od vzrokov pa je tudi, da imamo v občini pionirko, ki je v samem vrhu in smo se čutili dolžne, da ji omogočimo nastop.” Za konec smo povprašali še, kako je sedaj razvit pionirski šah: „Zelo razvit. Tudi na splošno je slovenski šah zelo dober, če ga primerjamo na primer z Nemčijo, Švedsko, Francijo, ki ima poleg dobrih pogojev še več prebivalcev.” Zahvalili smo se za razgovor in že izbirali novo „žrtev”, čeprav je Egon lepo popihal gledat eno izmed Številnih tekem, Nataša pa je samo hodila zra- ven. Izbrala sem Katarino Čampa, najmlajšo tekmovalko na prvenstvu, ki se je uvrstila na odlično 8. mesto. Ko sem jo povprašala o vtisih, je bilo vse „super” in „sploh naj”. Ozirala sem se naokoli in za pogovor naprosila še Suzano Urisek, ki je bila na koncu odlična peta, vendar to ni njena najboljša uvrstitev. Lani je bila četrta. „O tekmecih vse najboljše,” je rekla, „saj vsi pionirji takšno prvenstvo zelo resno vzamemo, naši mentorji pa ravno tako. Tudi organizatorji so se zelo potrudili. Pa še uvrstitve prvih petih pri dekletih: Andreja Kolenc, Jelka Sader, Alenka Kolenc, Suzana Lukša in Suzana Urisek. Med dečki pa: Gregor Raspor, Uroš Zalokar, Marko Novačan, Andrej Brcer in Matej Sušnik. Irena Orgajenšek, OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec, liter, novinarski krožek do* komunala *p.o. žaleč nade Cilenšek 5 objavlja po sklepu komisije za kadrovske zadeve prosta dela in naloge DVEH IZVAJALCEV MONTAŽNIH DEL NA CEVOVODIH (vzdrževalno-montažna dela, zamenjava vodomerov) Pogoji: poklicna (kovinarska) šola — ključavničar ali vodovodni instalater, praksa zaželjena, dvomesečno poskusno delo; IZVAJALCA GRADBENO-CESTARSKIH DEL Pogoji: PK delavec, praksa zaželjena, dvomesečno poskusno delo; IZVAJALCA ZIDARSKIH DEL Pogoji: KV zidar, praksa zaželjena, dvomesečno poskusno delo; IZVAJALCA ZA ČIŠČENJE ULIC IN CEST Pogoji: NK oz. PK delavec, dvomesečno poskusno delo; Stanovanj za zgoraj navedena dela in naloge ni na razpolago. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati dobijo vse potrebne informacije v splošno-kadrov-ski službi. ® Hmezad HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC TOZD Maloprodaja Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge 1. pomočnik vodje blagovnice 2. pomočnik vodje oddelka vodoinstalacije in toplotne tehnike 3. pomočnik vodje oddelka barve, tapete in kemikalije 4. pomočnik vodje oddelka kmetijske mehanizacije 5. prodajalec kmetijske mehanizacije 6. viličarist — delavec — 2 izvajalca POGOJI: Pod 1) končana poslovodska ali srednja komercialna šola in tri leta delovnih izkušenj s področja vodenja in organiziranja dela večje skupine delavcev Pod 2) in 3) končana poslovodska ali srednja komercialna šola in dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja dela manjše skupine delavcev v zahtevani stroki Pod 4) končana poslovodska ali srednja komercialna šola ali kmetijska srednja šola strojna smer in dve leti delovnih izkušenj s področja vodenja in organiziranja dela manjše skupine delavcev v zahtevani stroki Pod 5) končana srednja kmetijska šola ali šola za prodajalce in eno leto delovnih izkušenj pri prodaji kmetijske mehanizacije Pod 6) končana osemletka in opravljen tečaj za viličarista ter eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Delo je izmensko. V vseh primerih je poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od objave kadrovski službi DO Hmezad — Notranja trgovina Žalec, Celjsfca cesta 7. STANOVANJSKA ZADRUGA ŽALEC . Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske zadruge Žalec, 6. člena statuta stanovanjske zadruge Žalec, pravilnika o dodeljevanju parcel stanovanjske zadruge Žalec in sklepa skupščine z dne 7. 4. 1983 razpisuje • stanovanjska zadruga NATEČAJ za vlaganje prijav za evidentiranje interesentov za izgradnjo stanovanjskih hiš v okviru Stanovanjske zadruge Žalec na zazidalnem okolišu GRIČ-GRIŽE. 1. Lokacija zazidalnega območja GRIČ-GRIŽE: južno od občinske ceste Migojnice—Prebold. 2. Splošni pogoji za udeležbo na natečaju: Na natečaju lahko sodelujejo delovni ljudje in občani, ki a) so pripravljeni graditi v okviru družbeno usmerjene zadružne gradnje; b) imajo zagotovljena sredstva za komunalno ureditev soseske in gradnjo stanovanjske hiše; c) podpišejo izjavò, da bodo pri gradnji upoštevali pravilnike, samoupravne sporazume ter ostale akte stanovanjske zadruge Žalec. 3. Rok oddaje vlog: Vloge s popolnim naslovom ter mestom zaposlitve za evidentiranje interesentov je potrebno poslati na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec, Šlandrov trg 20, 63310 Žalec, Stanovanjska zadruga Žalec, za GRIČ-GRIŽE v roku 30 dni od objave natečaja. Za zadružni svet predsednik Janko Kač SIP STROJNA INDUSTRIJA, n. bi#, o. tozd, 63311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Izdelujemo nove linije sodobnih kmetijskih strojev in opreme, zato VABIMO NOVE SODELAVCE: strugarje, ključavničarje, varilce, ličarje, delavce brez poklica z izkušnjami ali brez njih za dela v proizvodnji. NUDIMO VAM: — delo na novih sodobnih strojih in v urejenih delovnih prostorih — pridobitev ustrezne kvalifikacije — stimulativno nagrajevanje — urejen družbeni standard. Vključite se v dinamično sredino! Pisne prijave pošljite v osmih dneh na naslov: SIP — Strojna industrija Šempeter. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. SIGMA ŽALEC.«., SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA TOZD Zabukovica vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1-. vodenje razvoja in trženja 2. samostojno projektiranje strojnih instalacij 3. več vodovodnih monterjev 4. več kleparjev 5. več stavbnih ključavničarjev 6. več strojnih ključavničarjev 7. več varilcev POGOJI: Pod 1 se zahteva visokošolska izobrazba strojne smeri s strokovnim izpitom ter 4 leta delovnih izkušenj. Pod 2 se zahteva visokošolska izobrazba strojne smeri s strokovnim izpitom in 2 leti delovnih izkušenj. Pod 3, 4, 5, 6 in 7 se zahteva ustrezna poklicna šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD, Vransko vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. več kleparjev 2. več ključavničarjev 3. več varilcev 4. dva strugarja POGOJI: pod 1, 2, 3 in 4 se zahteva ustrezna poklicna šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami. Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore, zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne prometne zveze do temeljnih organizacij. Osebni dohodki so v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke SIGME Žalec. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v desetih dneh po objavi na naslov: SIGMA Žalec, Pečnikova 1, 63310 Žalec — kadrovska služba. DS SKUPNE SLUŽBE objavlja prosta dela in naloge 1. KURJAČA VISOKOTLAČNIH KOTLOV Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri ter ustrezen izpit za kurjenje visokotlačnih kotlov. 2. MIZARJA Pogoji: poklicna šola in po možnosti praksa pri vzdrževalnih mizarskih delih. Nastop dela možen takoj. Ponudbe sprejema splošno-kadrov-ski sektor. DA NE POZABIMO Naši strelci na državnem prvenstvu v Beogradu Razvoj elektrike v nasi dolini 4. aprila je minilo sto let, odkar je na slovenskem zagorela prva žarnica. Tri leta zatem, ko je Thomas Alva Edison patentiral električno žarnico na ogljeno nitko, je lastnik mariborskega mlina Karl Scherbaum v svoje prostore napeljal električno razsvetljavo. Kako pa je bilo s tem v naši dolini? Na Žovneškem gradu v Podvrhu pri Braslovčah, katerega je bil baron Knobloch, je leta 1902 lastnik zgradil za potrebe svojega mlina majhno turbino, ki je gnala tudi dinamo moči 10 kW in 220 V. Napravo je opremil celo z akumulatorsko baterijo, zaradi nestalnosti dotoka vode in povečanih potreb po pogonski sili pa je leta 1908 montiral še dieslov agregat z močjo dinama 30 kW, 220 V. Električni tok je uporabljal le zase. Drugo elektrarno pri nas zasledimo leta 1912 v Gotovljah, kjer je že od leta 1866 delovala keramična industrija. Pogon tovarne je bil urejen preko vodnega kolesa in parnega stroja na potoku Ložnica. Za razsvetljavo obrata so tako leta 1912 vgradili JO kW dinamo z akumulatorsko baterijo. Istega leta je dobtt elektriko tudi Žalec. O elektrarni v Žalcu smo že pisali, omenimo naj še, da je električna družba Elektrarna Žalec nabavila dieslov motor 30 kM z dinamom 20 kW, 220 V. Leta 1919 se je Žalec priključil na elektrarno v Vrbju, leta 1928 pa na elektrarno v Zabukovici, ki je bila pod upravo rudnika Velenje. V Preboldu so leta 1912 v tekstilni tovarni montirali tkalnico in so ob tej priliki elektrificirali tovarno. Namestili' so dva generatorja po 34 k VA, 220/127 V in 140 kVA 4OO/23I. Električne naprave so pričele obratovati leta 1913, od tega časa pa vse do leta 1938 so vasi okoli Prebolda prejemale elektriko iz tovarne. Na Polzeli so v tovarni meril leta 1917 za pogon novih obratov zgradili na potoku Struga elektrarno s turbino 60 KM in z generatorjem 65 kVA, 400/231. Poleg tega so postavili še dva parna stroja in en generator. Z električnim tokom so oskrbovali tudi okolico in več kot tri kilometre oddaljen grad Stravsenak pri Gomilskem. Elektrarna v Zabukovici V Zabukovici je leta 1918 novi lastnik elektrificiral rudnik. Zgradil je lastno elektrarno z dvema parnima strojema po 150 KM in generatorjem 360 kVA, 525V. Elektrarna je obratovala do leta 1932, ko so rudnik priključili na velenjsko elektrarno, poslej pa so jo uporabljali le kot pogonsko rezervo. Leta 1919 je Konvent usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu zgradil elektrarno z vodno turbino 68 KM in z generatorjem 64 kVA, 190/110 V. Elektrificirali so kraje: Vrbje, Griže, Migojnice in Petrovče, Dobrišo vas in Arjo vas. Leta 1920 so v Brodeh na Vranskem zgradili na Bolski hidroelektrarno s turbino 63 KM in z generatorjem 52 kV A, ki je oskrbovala z elektriko Vransko z okolico ter Tabor in Gomilsko. V Šempetru je leta 1922 Alojz šriber ustanovil Električno in industrijsko podjetje ter zgradil elektrarno v Sp. Rojah. Vodna turbina je poganjala generator 60 kVA, 5,25 5,25 kv. Elektrificiral je kraje v, okolici Šempetra ter Gotovlje in Zg. Ložnico. Leta 1925 je Keramična industrija Liboje modernizirala obrat keramike in zgradila elektrarno s parnim strojem -fj KADROVSKE VESTI Družbeni pravobranilec samoupravljanja Veno Sa^ tier je pfed nedavnim odšel na novo delovno dolžnost. Sedanjo pa opravlja še naprej neprofesionalno do reorganizacije te dejavnosti. Tako se lahko občani nanj obračajo vsako sredo in petek od 11. do 15. ure v istih prostorih kot doslej. Za komandanta Občinskega*štaba TO je bil imenovan Adi Vidmajer, znan družbenopolitični in telesno-kulturni delavec. Strelci naše občine se lahko pohvalijo z novimi uspehi. To še posebej velja za člane strelske družine iz Žalca ter za Darka Turnška iz griške strelske družine. Dosegli so namreč pomemben uspeh, saj so se uvrstili na državno prvenstvo, ki je bilo prejšnji mesec v Beogradu. Barve Žalčanov sta zastopala Mladen Melanšek in Franc Kotnik. Zapisati je treba, da je že sama uvrstitev med elito v državi pomemben uspeh, ki ga pri ocenjevanju športnikov v naši občini ob koncu leta nikakor ne bodo smeli prezreti. Franc Kotnik in Mladen Melanšek sta se na državno prvenstvo uvrstila prvič, Darko Turnšek pa že drugo leto. Na tekmovanju v Beogradu so se dostojno predstavili in osvojili dobre rezultate. Še največ smole je imel odlični Mladen Melanšek, ki je prvi krog streljal precej slabše, kot je sicer vajen, pa je na koncu kljub temu pristal na petnajstem mestu. V primeru, da bi bil prvi krog poprečno uspešen, pa bi lahko osvojil najmanj tretje mesto v državi. Očitno je trema na prvem tako velikem nastopu storila svoje. O strelski družini Žalec nam je pripovedöval Gusti Mastnak, tajnik te družine: „Sedaj šteje naša družina kakšnih štirideset članov,. obstaja pa šele nekaj mesecev. Kljub sorazmerno kratkemu času obstoja lahko mirno trdim, da dosegamo pomembne uspehe v občinskem in republiškem merilu. Pohvaliti moram tudi druge člane naše družine, ki prav tako dosegajo lepe rezultate in redno ter vestno trenirajo.” Na državnem prvenstvu v Beogradu je med člani tekmoval tudi Franc Kotnik. O delu in problemih strelcev pa je takole razmišljal: „Strelstvo je pravzaprav individualni šport, ki zahteva izjemno koncentracijo. Uspehi so v veliki meri odvisni tudi od strelišč, ki jih imajo posamezne družine. Zaenkrat vadimo še na starem kegljišču, vendar se bo treba od teh prostorov posloviti. Veseli me, ko vidim, da si v Žajpu sedaj le prizadevajo za to, da bi strelci dobili nove prostore oziroma novo strelišče. Sicer pa moram reči, da je strelstvo tudi drag šport. Problemov je precej. Primanjkuje tudi dobre municije. Poudaril pa bi rad, da ima za uspeh naše družine precej zaslug predsednik Janko Melan-• šek.” Mladen Melanšek je brez dvoma zelo talentiran strelec, ki lahko računa še na pomembne uspehe. Tudi v državnem merilu.: „Moram reči, da mi strelstvo vzame skoraj "ves prosti čas. Sploh pa smo zaradi različnih tekmovanj zasedeni skoraj vse sobote in nedelje. Kljub temu mi ni žal, da sem se odločil za ta šport, saj sem • na različnih tekmovanjih preživel nekaj lepih trenutkov. Na zadnjem tekmovanju, ki je bilo v Braslovčah, pa sem dosegel izredno dober rezultat, na katerega sem zelo ponosen. Od 100 možnih krogov sem jih nastreljal kar 96. Pred dnevi smo dobili tudi nekaj novih pušk in vsem, ki so nam omogočili nakup, se iskreno zahvaljujemo.” Darko Turnšek: Na letošnjem državnem prvenstvu sem imel še več treme kot lansko leto, ko sem se nanj prvič uvrstil. Kljub temu sem z osvojenim mestom zadovoljen, pa čeprav bi lahko bilo bolje.” Kakorkoli že: strelci naše občine so nas na državnem prvenstvu dostojno zastopali in na njihove rezultate smo zares lahko ponosni. Z nadaljnjim razvojem te športne panoge v naši občini pa lahko pričakujemo, da se bo v borbe na naslov najboljših v državi v prihodnje vključilo še več strelcev. Janez Vedenik 35.000 ljudi na tomboli Dva traktorja in osem avtomobilov, 32 glavnih dobitkov ter več sto drugih lepih nagrad je v nedeljo. 15. maja, privabilo kakšnih 35000 ljudi na avtopoligon v Ločici pri Polzeli na veliko tombolo, ki jo je že šesto leto zapovrstjo pripravilo ZŠ AM iz Žalca. Večina pa je tombolo izkoristila tudi za prijetno nedeljsko popoldne, piknike in srečanje s prijatelji in znanci, s katerimi se že dolgo niso videli. Organizatorji so si znova meli roke, denar pa bodo dobro izkoristili za svoje delovne načrte, kijih ne manjka. Seveda se nam v naši občini letos obeta še ena tombola: kmečka ' tombola na Vranskem, ki bo septèmbra inje že lani privabila prav tako mnogo !Ìud'- Foto: Jv E. Masnec METKA KOS Galvanizacija LOČICA PRI POLZELI takoj zaposli delavca za delo v galvaniki. Zaradi ugodnih vreme tiskih razmer je letošnja hitra rast hmelja presenetila hmeljarje in DO Kmetijstvo. Zlasti v družbenem sektorju zato niso imeli dovolj sezonskih delavcev in so bili prisiljeni poklicati na pomoč delavce skupnih služb SOZD Hmezad in skupnib služb posameznih delovnih organizacij SOZD-a. Odziv je bil zelo dober in opravljeno je bilo pravočasno „štrafanje” hmelja. Na pomoč so priskočili tudi učenci kmetijske šole iz Šentjurja, medtem ko se učenci kmetijske šole iz Medloga iz neznanih razlogov akcije niso udeležili. O povezanosti teorije s prakso bi v tem primeru težko govorili. Zelo slabo so se odzvali tudi upravni organi občinske skupščine in SIS. Morda pa smo za takšne in podobne delovne akcije premalo pripravljeni in slabo organizirani. Zab.ukovica se poleg opuščenega rudnika lahko postavi tudi z opuščeno zgradbo sredi kraja, ki jo prikažite naš posnetek. Zob časa jo je že pošteno načel in škoda je iz dneva v dan večja, lastnik pa se, kot vse kaže, ne zmeni zanjo. Kljub temu bi bilo treba nekaj ukreniti, saj daje določen pečat celemu kraju. Mar objestneži pri razbijanju Javnih svetil računajo, da bomo s tem prihranili kakšno kilovatno uro elektrike, ali pa izlivajo le svoj bes. Prvi koncert mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom Zorana. Kovača NOVO V PRODAJNEM CENTRU nama v levcu Poleg koles in motorjev so v NAMI poskrbeli tudi za dobro založenost z rezervnimi deli za kolesa in motorje