•acw . VREME Pregovor Za april velja, da je še vedno veter bril. PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 Tudi aprila velika izbira vrtnega orodja, šote, zemlje za presajevanje, vijakov in okovja. lip bledZ lesna industrija ■ 64260 bled, ljubljanska c. 32 NOTRANJA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA ODLIČNA KAKOVOST, VELIKA IZBIRA V TRGOVINAH UP BLED NA BLEDU IN V MURSKI SOBOTI tel.: 0S4I77161 tel.: 069122 941,22 942 Ustvarjali beemveje, zaslužili oti vodijo y Vestnikov koledar 14. april, četrtek, Justin 15. april, petek, Helena 16. april, sobota, Boža 17. april, nedelja, Rado 18. april, ponedeljek, Jaka 19. april, torek, Leon 20. april, sreda, Hilda -I jeklo VTEHNA ^Pešno siovensko družino je še vedno ‘L*0* avto šeVž^ za nov avto. Če Poprečne dru*;*0 ve ‘k usPeh slovenske '^e, če bi toki6’, mar ^^ bdo res tako na' nekatere poslovn ° Z !Stim merilom izmerili ^ga 80sP°dars^Uatate P°mUrSke8a ‘n S‘°' Sp°darskih Dodh>cuP?Sleni v Pomurskih go-'udijonov iP Ž^ph. la.m ustvaril dobrih pet olarjev ali dvainosemdeset smo boljši od slovenskega povprečja? Razlika kaže prednosti za nas, čeprav ni bogve velika, samo za faktor 0,5. Bralec te statistike, ali ji res lahko verjameš? Števila so res popolnoma čista in izračuni natančni, vendar lahko še kako varajo. Slednji podatki o ustvarjenem prihodku pri zasebnikih so tako dobri, da so že skoraj neverjetni. Zvi-tejši je treba biti od zavite statistike, zato k zapisanemu preračunu prihodka na avtomobile le , Pa za polovico samare ^mark. T "j^Prečju SeVPpjmeni’ da !e s svojim delom, Went. ustvaril ™ nov BMW se-k^k nameninm°Znavalcem avtomobilskih visokega razreda°^aSn^°’ ^“ ^ ‘° avtomo' Slovenski ?“ je kre°VkreČ^- Prihodek na zaposle-wSkihPodjenih°kVt^’ S^.^e znašal v gospo-J.le delavec i milijonov tolarjev. To-Podjetni, aP°sien v slovenskih gospodarje ¡e ’ Ustvaril kar za boljši mercedes. v pomurskih gospodarskih niu^leni v u°Vjrečiu za beemveja, je Prihodka en L ni de!avnosti pri ustvarja-de^bni‘Savnah ^ Tak° le d^c Zaposie„S 1 ^^ri1.za dva beemveja, Zad?1 PretVarianh V družbenih podjetjih, pa bi Z dn^Pd »samo Prikodka v avtomobil moral str^0 °PremoZTO^m “V(1dem 80’ seveda Podatek o ,Ud‘ ^ko toreJ lahko ilu' dietSkPasienih v „ tem’ da ]e niti petnajstina dlak’ kolikor iih°?'iirskih gospodarskih polkih ar krtino r»ia pri zasebnikih, ustva-^dietij. otnega prihodka gospodar-^ZJ^P°datk°m Že lahko ponašamo, moramo dodati, da imajo zasebniki prijavljenih manj delavcev, kot jih dejansko dela in ustvarja. In če bi prihodek delili tudi nanje, izračun najbrž ne bi bil več tako neverjetno dober. Pri odhodku so za delodajalca pomembno breme plače. Koliko je moral delodajalec v povprečju lani odšteti za zaposlenega, ali, koliko ga je stala delovna sila? Delodajalec iz gospodarske, dejavnosti obmurske pokrajine je moral v povprečju za zaposlenega odšteti 870 tisoč, delavec pa je v povprečju lani pospravil v žep 513 tisočakov. Za ta denar bi si konec leta kvečjemu lahko kupil polovico samare, država pa je s prispevki od plače pobrala za tretjino samare. Pomurski delodajalci pa so za plače odmerili večji delež kot leto prej in več, kot je slovensko povprečja Izplačane plače v gospodarskih podjetjih so predstavljale dobro šestine) poslovnih odhodkov, v Sloveniji le osmino. Če bi tudi za ta denar, ki so ga pomurska gospodarska podjetja lani izplačala za plače, kupili avtomobile, bi se po cestah pokrajine ob Muri vozilo kar 3800 novih beemvejev. MAJDA HORVAT Akcijska ^prodaja obesnih dobrot SEŽANA 1.635,00 SIT 922,00 SIT 999,00 SIT 571,00 SIT 972,00 SIT i?0^^0 23- aprila 1994 Th^POSTRc^1 BLAGOVNICA potrošnik, Sn20p°LJE nŽaoCAŠ0P,NG’ PARK’ D0M’ b??°ta mai?u?elje in prehrana m. MORAVSKE toplice ter ^ICA BELTINCI VRA TA ZA VSE ŽIVLJENJE! Alije Elrad padel zaradi neporavnanih obveznosti krajevnih skupnosti? str. 4 Veter v soboškem zdravstvenem domu je nenadoma spremenil smer. Ali zakaj se ni izšel scenarij o odstavitvi direktoija o tem berite na strani 3. V drugi polovici tedna postopno izboljšanje in otoplitev Izenačen svetovni rekord Debevca V organizaciji SD Štefana Kovača Turnišče in pod pokroviteljstvom obrambnega ministrstva je bilo v Turnišču 3. državno prvenstvo v streljanju s standardnim orožjem. Sodelovalo je okrog 130 strelcev in strelk. Na slovesni otvoritvi je udeležence v imenu organizacijskega odbora pozdravil Jože Kuronja, v imenu KS Turnišče pa predsednik Jože Bence. Tekmovanje je odprl sekretar obrambnega ministrstva Slovenije Gorazd Vi-trih. Mladi Turniščani pa so pripravili priložnostni kulturni program, v katerem so sodelovali učenci glasbene šole in folklorna skupina. Na tekmovanju je sodeloval tudi naš najboljši strelec Rajmund Debevc (Olimpija) in v streljanju s puško izenačil svetovni rekord 596 krogov. Sodelovali so tudi pomurski strelci in strelke ter dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspeš- PETER veletrgovina • D. MAMET ŽIVLJENJE V TEATRU IGRATA: in TERNOVŠEK 15. april ob 20. uri Grajska dvorana M. Sobota nejši pri članih v streljanju s puško je bil Bukovec, ki je s 575 krogi zasedel deveto mesto, Ziško (oba Tišina) pa je z enakim številom krogov zasedel deseto mesto. Ravnikar je bil s 572 krogi 16, Markoja (oba Turnišče) pa s 569 krogi 22. Med članicami je Manuela Rudolf iz Ljutomera s 373 krogi zasedla deveto mesto in za las zgrešila finale, Jožica Verbančič iz Lendave pa je s 340 krogi zasedla 25. mesto. Med mladinci je bil najuspešnejši Horvat iz Ljutomera, ki je s 558 krogi zasedel dvanajsto mesto, Kocbek (Videm) pa je s 556 krogi bil štirinajsti. V ekipni konkurenci je bila najuspešnejša SD Koloman Flisarja Tišina, saj je s 1716 krogi zasedla četrto mesto. SD Stefana Kovača Turnišče je s 1702 krogoma zasedla šesto, Ljutomer s 1667 štirinajsto, Jovo Jurkovič Videm s 1664 petnajsto in SD MI Pomurka Murska Sobota s 1658 krogi šestnajsto mesto. Prvo tovrstno tekmovanje so strelski delavci Turnišča odlično izpeljali. Feri Maučec Z državnega prvenstva v streljanju s standardnim orožjem v Turnišču. Fotografija: N. Juhnov stran 2 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI LJUBLJANA - Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun in madžarski minister za mednarodno gospodarsko sodelovanje dr. Bela Kadar sta podpisala sporazum o prosti trgovini med državama. Veljati bo začel 1. julija in bo omogočal postopno sproščanje trgovine do preloma tisočletja, ko bodo odpravljene carine tudi za najbolj občutljive industrijske izdelke. ■ LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji se je mudila delegacija parla mentarnega odbora Evropskega združenja za svobodno trgovino. Poglavitni namen obiska je bil spodbuditi sodelovanje med Slovenijo in državami, članicami Efte. LJUBLJANA - Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je soglasno sprejel odločitev o izstopu stranke iz vladne koali- cije. Na svetu so razpravljali tudi o možnem programskem sodelovanju z drugimi strankami in bližnjih lokalnih volitvah. ■ LJUBLJANA - Na izredni seji slovenskega parlamenta, kjer so sprejeli odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin, je imel govor tudi predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Opozoril je na nekatere škodljive pojave v družbi, ti pa se izražajo v takšnem ali drugačnem nasilju nad poslanci slovenskega parlamenta. ■ RIBNO - Tu So pritekali dvodnevni pogovori z vodji slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev, ki jih vsako leto organizira zunanje ministrstvo. Pogovore je vodil zunanji minister Lojze Peterle. ■ LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je sprejel veleposlanika Republike Finske v Sloveniji Aleca Mikaela Aalta. Predsednik Kučan je veleposlaniku čestital za uspeh Finske pri povezovanju z Evropsko unijo in ga prosil, naj predsedniku Marttiju Ahtisaariju posreduje povabilo za obisk v Sloveniji. LJUBLJANA - Nekaj tisoč ljudi, ki je sodelovalo na sobotnem protikorupcijskem zboranju, je zahtevalo predčasne volitve v državni zbor in odstop predsednika države, organizatorji zborovanja pa so ob koncu pripravili seznam zahtev, ki zadevajo predvsem preglednost javnih financ in odgovornost vseh, ki so morda vpleteni v nezakonitosti ter neodgovorno večanje javnega dolga. — — Trgovinski sporazum z Madžarsko ogroža pomursko kmetijstvo? Trgovanje brez carine Že pred časom je Slovenija sklenila sporazum o prosti trgovini s Češko in Slovaško, 6. aprila pa sta slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun in madžarski minister za mednarodno gospodarsko sodelovanje dr. Bela Kadar podpisala tudi sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Madžarsko. Veljati bo začel 1. julija, razlika v primerjavi s prej podpisanima sporazumoma pa je, da bo uvoz in izvoz brez carine uveljavljen postopoma. Madžarska postaja pomemben trgovinski partner Slovenije šele v zadnjih letih. Čeprav je naša soseda, je po izvozu naše države na 11. mestu, po uvozu pa na 8. mestu; vrednost menjave v lanskem letu je 252,5 milijona dolarjev oziroma je Slovenija izvozila na Madžarsko za 87,7 milijona dolarjev in uvozila za 164,8 milijona dolarjev blaga. Industrijski izdelki so razdeljeni v tri skupine, odvisno od tega, kdaj bo zanje odpravljena ali zmanjšana carina. Za izdelke, ki predstavljajo 60 odstotkov slovenskega uvoza iz Madžarske in 63 odstotkov madžarskega uvoza iz Slovenije, bodo carine odpravljene 1. julija. Kateri izdelki spadajo v to skupino, bo objavljeno v prihodnjih tednih v Uradnem listu Republike Slovenije. V drugo skupino spadajo izdelki, za katere bo carina odpravljena postopoma do leta 1997 in predstavljajo 38 odstotkov Lubbers BOSTON - Predsednik univerze John Silber je razglasil predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška za častnega doktorja prava bostonske univerze. Slovenskemu premieru so podelili naziv med tradicionalnim forumom "svetovnih voditeljev. ATENE - S sporazumom o odpravi vizumov, ki sta ga podpisala slovenski in grški zunanji minister, Lojze Peterle in namesto Delorsa? Karolos Papuljas, bodo državljani Slovenije in Grčije po 6. maju letos lahko potovali iz države v državo brez vizumov. ■ ZAGREB - V predmestju hrvaškega glavnega mesta Sesve-tah je prišlo do vrste eksplozij in požarov v skladiščih streliva. Povsem je zgorelo 20 hiš, več kot sto pa je poškodovanih. Šest oseb pogrešajo, več deset pa je huje ali laže ranjenih. GORAŽDE - V nedeljo sta dve letali zveze Nato, ameriška lovca F-16, ki sta vzleteli iz vojašekega oporišča Aviano, napadli srbske položaje pred tem mestom v BiH. Pri tem sta zadeli najmanj dva srbska tanka, napad pa je terjal tudi več smrtnih žrtev. BRUSELJ - Evropska komisija je dala Grčiji teden dni časa za odpravo trgovinskega embarga proti Makedoniji. V nasprotnem primeru bo Grčijo postavila pred evropsko sodišče. Evropskemu komisarju De-lorsu bo letos potekel mandat na čelu Evropske unije. Zato v prestolnicah dvanajsterice že ugibajo, kdo naj bi bil njegov naslednik. Nenapisano pravilo pri imenovanju prvega človeka Evropske unije je, da naj bi ga izmenično imenovale velike in majhne države. Francoz De-lors je nasledil nekdanjega luk- semburškega premiera slovenskega uvoza iz Madžarske in 25 odstotkov madžarskega uvoza iz Slovenije. V zadnjo skupino spadajo najbolj občutljivi industrijski izdelki in za katere bo zmanjševanje carine najbolj dolgotrajno (do leta 2000). Ta skupina predstavlja le 2 odstotka slovenskega uvoza in kar 12 odstotkov madžarskega uvoza iz Slovenije. Znano je, da Madžarska močno ščiti svojo industrijo bele tehnike in se »boji« prevelike konkurence Gorenja Gospodinjski aparati. Največji slovenski izvozniki na Madžarsko so Nafta Lendava, Petrol Trgovina, Henkel Zlatorog, Krka Novo mesto in SCT Ljubljana, iz Madžarske pa največ uvažajo Petrol Trgovina, Nafta Lendava, IMPOL Slovenska Bistrica, Slovenske železarne ter ABC Pomurka. Jože Balaško (BALING) iz Lendave, ki ima kot zasebnik veliko izkušenj v gospodarskem sodelovanju z Madžarsko, je vesel ukinjanja carin, saj bodo tako na madžarskem trgu konkurenčnejši v tržnem boju z agresivnejšimi Italijani in Avstrijci. Podpis sporazuma je tako komentiral: »Če bo ta sporazum nekaj podobnega kot s Češko in Slovaško, bo v redu. Mi že iščemo izdelke, ki bodo po 1. juliju aktualni. Naši izdelki so imeli do sedaj previsoke cene prav zaradi previsokih carin. Izvažali smo zobniške črpalke, hidravliko in storitve inženiringa. Če bi bile carine ukinjene, bi bili konkurenčnejši, pri dobičku pa se konkretno ne bi poznalo. Zaradi tega bomo verjetno naš program dejavnosti razširili.« Tudi Franc Fujs (TEMPO) iz Murske Sobote ima že konkretne izkuššnje gospodarskega sodelovanja s sosednjimi madžarskimi pokrajinami. Njegov tesen poslovni partner je znani zasebnik Laci Do-miter iz Monoštra in prav temu bo ukinjanje carin dobrodošlo. Povedal je: »Ker Domiter uvaža nepo- sredno iz Slovenije, mu bo ukinitev carin pomagala, na primer v Var-stroju mu izdelujejo stroj, on pa izdeluje zbiralnike za vinske kleti. Ukinitev carin bo znižala ceno izdelkov na trgu, zaradi tega mi ne bomo več zaslužili, ljudje pa itak nimajo denarja, da bi veliko kupovali.« Kaj bomo v prihodnje uvažali ali izvažali na Madžarsko, bo predvsem odvisno tudi od tega, kateri izdelki bodo oproščeni carin. Do sedaj smo iz Madžarske uvažali največkrat svinjsko meso, naftna olja, odpadke in ostanke železa, aluminij, sončnično olje, koruzo ter les, na Madžarsko pa je Slovenija izvažala naftna olja, zdravila, kemične in lesne izdelke, toaletni papir, bombažne tkanine, avtomobilske gume in plašče ter aminokisline. Koloman Cigiit (Območna gospodarska zbornica za Pomurje) je prepričan, da si kmetijci in živilsko- predelovalna industrija lahko obetajo določene koristi, razočaran pa je, da pri pogajanjih niso bili uspešnejši tekstilci - madžarski trg bi namreč lahko bil zanimiv tudi za Muro. Sicer pa bo pomurska gospodarska zbornica kmalu organizirala posvet o možnostih prostoca-rinskega poslovanja s Češko, Slovaško in Madžarsko. V sporazumu z Madžarsko je na- menjeno posebno P0®^, 8 stvu, v katerem bodo veljale za P0'0 goliti’ rine le za dogovorjen b|effl agroživilskih izde,k°*U el^ pa je bojazen, da.j! • «(¡¡1^ preplavljen s cenejši® .(j izdelki, saj Madžarsk venijo precej več km kov kot Slovenija n Državni sekretar A Lji Ivan Obal zatrjuje, ^ odveč, saj bodo ^®e L UUVCV, ki jih imamo v sloV ’L naprej zaščiteni. sko kmetijstvo res ne ’ j( N vano, nevarnost P L kijti” kratko potegnil po® L p»* živi od lastnih kov. Na slovenski trg v okviru dogovorj ^.ii z nižjo carino P^j-ata,»^ koma pesa. nekater klobasni izdelki in.toSpol®’ proizvajalci bodo la ¡zvaž*:, carino na Madžarsko^ kove, rdeče v* ’ # J lano sadje in ze,®nJ iv0, Pti zerve, testenine in P ,s n* r varjanju je sode'^^ slovna skupnost za osle*' hrano. Kakšne bodo P pomurske kmetoV®ceT deli jeseni, ko bodo dati pridelek s polj’ Komisija je hkrati pozvala Makedonijo, naj vnovič prouči svoji odločitvi glede zastave in ustave, saj sta jedro spora med državama. KIGALI - V terorističnem napadu sta bila ubita predsednika Ruande in Burundija. Predsednika Habjariman in Ntarjamir sta se z istim letalom vračala s pogovorov v Tanzaniji. Letalo je tik pred pristankom na letališču v Ruandi zadela raketa. BUKUREŠTA 7 Srbski predsednik Slobodan Miloševič je med obiskom v Romuniji izjavil, da je priključitev bosanskih Srbov k hrvaško- muslimanski federaciji v BiH zelo malo verjetna. Vnovič pa je obtožil embargo OZN proti ZRJ. Za ukinitev le-tega se je zavzel tudi Miloševičev gostitelj, romunski predsednik Iliescu. VARŠAVA - Več kot šest tisoč Židov z vsega sveta je sodelovalo v Maršu živih na območju nekdanjega koncentra- cijskega taborišča Auschwitz- Birkenau. S tem so izrazili spoštovanje milijonom žrtev holokavsta in protestirali proti rasizmu in antisemitizmu. \ ■ MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je nepričakovano imenoval ruskega ministra za narodnosti Sergeja Šahraja za podpredsednika ruske vlade. PEKING - Namen obiska francoskega premiera Edouarda Balladurja v LR Kitajski je predvsem potrditi izboljšanje francosko-kitajskih odnosov po 18-mesečnem sporu zaradi prodaje francoskih bojnih letal Tajvanu. KAMPALA - Tu se je zbralo blizu 700 Afričanov z vsega sveta na sedmem panafriškem kongresu. Panafriški kongres je najstarejša afriška organizacija, saj je bila ustanovljena že leta 1900 v Parizu. ■ TOKIO - Japonski premier Morihiro Hosokava je odstopil zaradi finančnih nepravilnosti. Do njegovega odstopa je prišlo po enomesečni ohromitvi parlamenta zaradi vztrajanja opozicijskih liberalnih demokratov, da mora premier pojasniti domnevne čudne kupčije iz osemdesetih let. Tako je bil preprečen sprejem proračuna. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1994 je 1.200,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek Od prorheta proizvodov. Thorna, pred njim je bil komisar britanski minister Jenn-kins. Po logiki naj bi bil tako Delorsov naslednik iz manjše države Evropske unije. Najbolj resna kandidata sta nizozemski in belgijski premier Lubbers in Deanne. Še posebno Lubbers je veljal za prvega kandidata, kajti vsaj načelno ni bila proti njemu nobena od prestolnic dvanajsterice. V igro seje v minulih mesecih nepričakovano vključil komisar za gospodarske odnose Britanec Britten. Nekdanji minister v prejšnji britanski vladi se je proslavil z uspešnimi trgovinskimi pogajanji med Evropsko unijo in ZDA v okviru Gatta. Kot eden od najsposobnejših komisarjev bi bil na čelu Evropske unije v enem od najbolj kritičnih prehodnih obdobij vsekakor dobra izbira. Če pri tem odmislimo, da bi bila z Brittnovim imenovanjem prekinjena tradicija izmenjevanja majhnih in velikih držav, ostaja najbolj problematičen njegov potni list. Velika Britanija ima že od vsega začetka velike zadržke do evropskih združevalnih procesov in v najboljšem primeru pristaja na evropsko carinsko unijo. To je precej manj, kot so si zamislili pobudniki evropske ideje, in manj, kot predvideva Maastrichtski sporazum. Po nedavnem sporu Londona z Evropsko unijo o glasovanju v ministrskem svetu je ostala kandidatura Brittna zgolj simbolični poskus. V igri za Delorsovo dediščino torej trenutno ostajata le Nizozemec Lubbers in Belgijec Daenne. To pa seveda ne pomeni, da se v prihodnjih mesecih v kateri od članic Evropske unije ne bodo hoteli znebiti še kakega domačega politika. To pa bo pomenilo še večjo konkurenco za vodilnega moža Evropske unije. MILAN JERŠE = Z Dunaja piše BERNARD alo baza, opažam spremembo v srbskem obnašanju: ne pečejo več vola kot po ultimatu, ampak generala diča! M/a- »Neodvisni« tvorci javnega mneir Izkušeni mački popisovanja dunajskih dnevov in more ploskati socialdemokratom ‘n^valtju noči avstrijskega tednika z največjo naklado NEWS nn nhlnsti ter in nnAnirati nri Uf^^ \ M lahko še naprej verjamejo v svojo formulo uspeha. Veliki in za vsako ceno provokativni naslovi zavzemajo včasih tudi polovico strani tega časopisa, naravnost bombastične fotografije o krvavečih udih bojevnikov na katerem koli od svetovnih bojišč jemljejo sapo dunajskim gospem, popisovanje škandalov avstrijske izbrane družbe pa samo še potrjuje uspešnost tistega, kar v primeru televizije razumemo pod pojmom »reality TV«, v novinarstvu pa (tudi) »raziskovalno novinarstvo«. In če je bilo na začetku izhajanja tega časopisa še mogoče verjeti priseganju uredništva na kakovost informacije, je ostalo po dobrem letu od kakovosti bore malo, hektolitri krvi, sperme ali tone heroina na straneh tega tednika pa so dobili značaj salonskosti. Vendar - in to je ekonomsko najpomembnejše - ima NEWS danes dobrih 800 000 bralcev in 500 000 izvodov tedenske naklade ter — kar je politično najpomembnejše — sodi med pomembnejše usmerjevalce avstrijskega javnega mnenja. V tem grmu pa tudi tiči zajec. Medtem ko namreč avstrijski zunanji minister Mock že ponosno maha s šopom dogovorov, sklenjenih v Bruslju, ki naj bi Avstriji po letu 1996 tudi zagotovili enakopravno članstvo v Evropski uniji, pa vlada že sedaj trepeta pred junijskim referendumom, opozicijo in predvsem mediji. Od zadnjih dveh je namreč predvsem odvisno, ali bo več kot polovica polnoletnih Avstrijcev glasovala ZA članstvo v Evropski uniji ali pa bo čez pol leta ponovno potreben referendum in nato še eden in še eden, tako dolgo pač, dokler tudi zadnji tirolski kmet v svoji butici ne bo prisiljen spoznati, da se proti vetru ne splača »scati«. Avstrijski zeleni in narodnjaki so se dokončno odločili, da bodo na junijskem referendumu glasovali PROTI; razporeditev moči in vpliva med komisijo, ministrskim svetom in parlamentom Evropske unije, kjer ima komisija vlogo zakonodajalca, parlament pa zgolj potrjevalca odločitev brez zadostnega vpliva na dokončno sprejemanje pravnih aktov, namreč ne ustreza načelom demokratičnega odločanja, ki jih zagotavljajo nacionalne ustave večine evropskih parlamentarnih držav. Vendar pa sedanja opozicija v Avstriji niti po svoji politični moči niti po ponujanju političnih in gospodarskih alternativ ne predstavlja tako velike nevarnosti za uspešnost referenduma. Jasno je, da pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami opozicija ne na oblasti ter ju podpirati pri uresn »pvropa političnega programa, imenovanega ".^u ti . ¡¡f Večji problem za uspešnost referj »¡ni« ti0< predstavljali tako imenovani »”.»„ z fniti. sirijskega javnega mnenja. Dnevntk ? %«¡n lt nakladami, kot sta »Neue Kronen ^ ¡n » je glich Alles«, pa tudi tednika ¡^¡lotijl Woche« z nekaj manjšo »btalnostj0*’ ■ posežejo v izračune strank na ° ¡¡/¡a P? ¡¡iti' volivci berejo namreč prva dva dn ot^pr' iz dveh razlogov: zaradi nizke ce”e vjlo ti $ rov, posilstev, vlomov v kanclerjev nega. Iz tega je razvidno, da v ^vst 1 izp^«^ akcija nobene vlade, ki hoče l^Paoardn0iit$ rendum, ne more konkurirati s PrOf „ vsaj ;/l skega časopisja. Zato je/bo Potr,gj vpiti’ F pisja na neki način spraviti pod ^ J ¡¡speti rOtti kupiti. In to avstrijska vlada je ig preiti ¡niti počne. Pred nekaj tedni je namreč c ^¡¡ni" .. ^ rodnjaško usmerjena »Neue ^r0^e opo ter krat spremenila svoj pogled na ¡¡¡¡a, svojih »neodvisnih« močeh pač, 01 pjjSkegl,,./<(iil‘ vlado. Tudi govorice iz okolice me J in lastnika »Täglich Alles« Kurta j« piha Jjiti deti, da je sprememba smeri velrojo je pd^ vem imperiju, odvisna od cene, ki 1 ^ plačati vlada. .. ^ Na odločitve politike velikih v zadnjem času vplivajo Predvsen?„ime. vatizaciji državnega radia in tete »kupti^i krog sklenjen. Vlada (najverjetneji.gint.ji tako, da mu vsevprek obljublja ra ,^e pa ske frekvence, posamezne časopis”,. ^po ^0 avstrijskega etra prodale hudiču tu nje, Vse skupaj pa spominja na ^P^ jilem^Jjiti za tako imenovano ^pormkov^ joča koalicija se zaveda, da brez P gglere^itil^ii more pozitivno izpeljati junijskega J ^ 1 .^t' bi se lahko še kako negativno P0“ nt p^utf jesenskih volitev v zvezni Par o^-ttitA. tiskanih medijev pa seveda verl„rM0 / «o ^u danje vladajoče strukture, P Pboa0 v predvolilnem boju in računajo, ujgpe tvah prišli do čimvečjega kosa ou J P°Sače- • želijo’]^ Če bo res vse tako, kot si vS‘ ¡jlo 0 d vprašanje. Po volitvah bo sevea .,nfw nega mešanja kart. \\'DP^ Ygstnik, 14. aprj|a 1994 stran 3 aktualno doma W zdravstvenega zavoda Murska Sobota Smer vetra se je nenadoma spremenila zavnanfcm’ kar se ie dovodiin zdravstvenega .«m tem, kar se je ModU”5^3 direktorja zd™b„X j uvoda v Murski Soboti in kar se p dodati nekaj P“' da »ega doma Ignaca Geriča, m°re svetov zavoda veznega teksta in dejstev, da bi sklepi dobili jasnejšo podobo. Začeti je vendar treba pri I sklicu izredne razširjene seje j sveta zdravstvenega zavoda. I Me samo za novinarje - neka- I leti so celo komentirali, da je j napoved o suspenzu direktorja 1 tdiavstvenega doma Ignaca 1 Geriča prvoaprilska pikra šala l '. tudi za večino zaposlenih I v zdravstvenem domu je bila 1 vest o sklicu seje z namenom I odstavitve direktorja veliko I Presenečenje. Pa ne, da ne bi l (skorajda) vsi vedeli za pro- I »letne v hiši,, toda nihče ni ra- I ™»al s tem, da bo vprašanje 1 razrešitve direktorja tako hitro Prišlo na dnevni red seje sveta I sploh, da bo seja sklicana Prav zaradi tega. Prvi korak je "atedila ali vso zadevo sprožila l Podpredsednica izvršnega I ^etaBrigita Bavčar, ki je sejo 1 'jeta lahko sklicala v odsotno- I ' predsednice sveta. For- l na res kot namestnica j Predsednice sveta zavoda, ven- i deislvo’ da je hkrati od-1 vnanja članica sveta I rani ustanovitelja zavoda. & v ■ vPTa$ania razrešitve ektorja niso prvi postavili in korupcija in interupcija — " utor Po domače bi ‘Mi’da v M državi ni korupcije, je »nt« P ^ mu moralo Mti n?“ teWo, da je prekinjevalec. Preki ’ j sklep. ¿ri^11111 Pteneba misliti, ko bi moral ’ P dejstvo je. da nl Politološko, ekonomsko m e it vsaka oblika korupcije. V teoriji socialnih °“* Aa. V politicm tbatw Va”ja s kazenskopravnega vidika ‘ .. ¿, od veljavnih P°d koruPcij° razume vsako o rf bi[anjcm osebne "Mm' ™ kar je povezano s pr ^ menja. vV^“® skuPnosti. Po ekonomski te J J ne glede na '°’'e RreTWem 'ma nekdo Prednost P^.sti zloraba pristojno-matiriatae aW drugačne prednosti, «b ^l70 )e utemeljeno p°dkup-maj da o OVekove narave. Ko-a'de kdo' k' n' Pod’ Mva Mi je pod-^UDit .a n'smo mogli J’ ®u ni bila ponujena ^»tro?3 VSOta ~ Prav'j° JOst LS1Stein v ^Ponirana družin Vsako skup-M ? v druž°: č® Mete, "^i oh ^ vloži ’ kar je po > Se DrkaU naJskrom-> dr ' Manje X' Pr'lizova-%, i?®°d. Z rije ■ °^^ajno ^°V?®S ‘p' - ..«zn do pritožnih w™ost anonimnega SMa, kamor sodi Dr-\ v"x 'ti boljše plačeva- \ W Vem' načini, ki so vse-\ s« ¿Jy^Sa karakterja - saj \ ^Mad' Povečanja ad- \ k' smo Sa moraV \ Pofo»?^yanie podkupljivosti \ ’ M ko™Pc'ia ne“’ \ W M^ ~ ie mogoče \ P0®^' roko na žepe \ gradnikov, nikakor pa \ k v Politikov. Primerno \ Za"a Sam° za male ribe. \ «k v Prestrezanje in odvrača-\ T'k n' priročnejšega \ kot- 'nkovitejšega sredstva, \ M' rnediji in množice. '"""s'er te države je \ Vnanjem izpustil po- \ črtiti Priložnost v boju \ tovor; PC'P- ^a gospod pač \ u lc“ku »pluralne res-\ ie tačas sploh nov \ 4a d «rnislek, ki se glasi. ■ resnic lahko več' Tako postopek začeli znotraj hiše same oziroma notranji sveta zavoda? člani Se jim razlogi za sklic izredne seje, kot jih je navajala sklicateljica seje, niso zdeli toliko pomembni, da bi sami naredili potezo za razrešitev? Bi morda navajali kaj drugega? Ali pa se niso želeli izpostavljati, torej bi se raje umaknili zaradi možnih posledic? Dejstvo je torej, da notranji člani sveta zavoda niso načeli vprašanja razrešitve direktorja, ampak ga je zunanja članica. Pri samem sklicu pa je bilo moteče hitenje in z napovedjo o suspenzu tudi ihtavost. Tudi preveč čustev je bilo zraven, ko so v petek ugotavljali direktorjevo odgovornost, v ozadju katere je bil incident Ignaca Geriča z zdravnico v zdravstvenih prostorih pred pacienti. Čustvene reakcije nekaterih članov sveta je vendar lahko razumeti, še posebno tistih, ki so pred dobrega pol leta dvignili roko za sedanjega direktorja, sedaj pa se že morajo odločati o njegovi razrešitvi. v zadnjem času pripovedujeta predsednik republike in njegova prozelitka Spomenka Hribar. Kar je prvovrstna demagogija. Poljubno pomnože-vanje resnic je prefinjeno zapletanje in zamegljevanje. Tisto, kar se najbrž hoče s tem povedati, če predpostavimo, da gre za dober namen takega pripovedovanja, je to, da je v demokraciji mogoče dopu- Posebnež z mitinga Če je korupcija, naj bo vsaj z našim Podobnikom! stiti sobivanje več stališč. To je v demokraciji dopuščeno, ven- dar iz tega še ne sledi, da imajo vsa ta stališča enako resničnostno moč. Neko stališče je bližje resnici kot drugo in mo- goče je med vsemi celo kako, ki ustreza resnici oziroma dejanskemu stanju stvari. Več resnic pa ni! Premier Drnovšek je zago- Ce so na petkovi seji sveta sprejeli sklep o postopku za razrešitev direktorja zdravstvenega doma, potem v sredo na nadaljevanju seje razrešitve niso izglasovali. Je na odločitev članov sveta tokrat toliko vplival nastop direktorja Ignaca Geriča, ki mu je bila dana beseda, ali pa so se nekateri člani odločili, da vendar, preden bodo oddali glas za direktorjevo razrešitev, vse skupaj še enkrat premislijo in počakajo na ugotovitve komisije, ki bo preiskovala direktorjevo odgovornost, ter dokumente za pojasnitev nekaterih zadev? Za premislek so se (najbrž) odločili zunanji člani oziroma tisti, ki so se glasovanja o razrešitvi vzdržali. Kar trije od sedmih so se odločili tako. In kaj naj bi komisija ugotavljala? Odgovornost direktorja v incidentu z zdravnico, o premestitvah zdravnikov, službenih potovanjih ter vprašanju sodelovanja med strokovnim pomočnikom in direktorjem. Ob vseh je prav slednje vprašanje pomembno, in sicer, koliko je direktor zdravstvenega doma upošteval strokovne predloge ter koliko je odločal sam. Saj je to lahko srž vornik vsaj dveh resnic. Po eni strani je ustanovil anonimno prišepetovalno službo z imenom vox, kar je seveda elementarni način za lovljenje majhnih skorumpirank in sko-rumpirancev. S tem je priznal, da korupcija tukaj je. Ce je ne bi bilo oziroma če bi bil parlament res tako univerzalen očiščevalni mehanizem kot ni, bi tega ne bilo treba. Ob protikorupcijskem zborovanju pa je govoril, da imamo v Sloveniji gospodarsko rast. Namesto da bi porabil javno mnenje za dober državniški namen, je to mnenje ignoriral in govoril o trenutnih ekonomskih gibanjih, ki so menda ugodna, kot se reče. Drnovšek tudi z voxom očitno nima čistih namenov. Z njim samo malo šari, korupcija pa korumpira naprej. Če bi mu bilo zares kaj do tega, da se tukaj zmanjša splošna pokvarjenost, bi se pridružil zborujoči množici. Za kaj drugega je množica v politiki sploh koristna kot za javna zborovanja! Od javnih zborovanj pa prav za zborovanje proti korupciji! Reči, da je zborujoča, vzklikajoča, mahajoča množica podvržena mani- Razrešitev Ignaca Geriča ni bila izglasovana Prejšnjo sredo se je za j zaprtimi vrati nadaljevala izredna seja sveta Zdravstvenega zavoda Murska Sobota, za katero je vabilo prejel tudi direktor zdravstvenega doma Ignac Gerič. Na sejo sveta, na katero tokrat niso bili vabljeni vodje dejavnosti zdravstvenega doma, je direktor tudi prišel, saj je po petkovi seji bilo rečeno. da bo tokrat dobil možnost, da še sam pojasni stvari. Predsednica sveta zdravstvenega zavoda dr. Milena Grabar Krajnc je novinarjem sporočila naslednja sklepa, ki so ju sprejeli na sredini seji sveta. Svet zdravstvenega zavoda je glasoval o razrešitvi direktorja zdravstvenega doma Ignaca Geriča, vendar po tajnem glasovanju razrešitev ni bila izglasovana. Sprejeli so pobudo o uvedbi disciplinskega postopka in do 20. aprila naj bi ugotovili dejansko stanje, ko bo svet nadaljeval razpravo. MH problemov znotraj hiše, katere bi morali reševati za vrati zdravstvenega doma. Odločitve od zunaj namreč niso vselej dobre. MAJDA HORVAT pulaciji in da imamo za take reči, kot je korupcija, parlament, je slab protiargument. Kako pa je šele nagnjena k manipulaciji množica volivcev, ki jo predelujejo na mehak in dolgotrajen način v predvolilni kampanji! Pod takšnim kuhanjem se preda celo meso stare kure. Povrhu pa slovenski parlament sploh ne predstavlja volje množice iz časa volitev. Od takrat se je že ničkolikrat levil, združeval, ločeval in prenavljal. Ulica zato v tej državi postaja še najbolj verodostojen parlament. Kaj se doseže z zborovanjem množic proti korupciji? Za-straši se, kaj pa drugega! Velika korupcija je tako čudovito zakrita, da ji ne more do živega noben pravni ali raziskovalni sistem. Edino, česar se ljudje, vpleteni v velika podkupovanja, bojijo, je grožnja z linčem. Bojijo se samo nepredvidljive množice, ki lahko potegne na vejo - na vejo v prenesenem pomenu - kogarkoli. Torej tudi njih. Javna zborovanja z vsem kričanjem in z vsemi pretnjami imajo učinek, ki bi ga lahko imenovali »profaniran strah božji«. Grešniki se bojijo hrumeče množice, tako kot se bojijo grmenja ob nevihtah. Se učinkovitejši napitek proti korupciji pa je novinarstvo. Toda kaj, ko je slovensko novinarstvo tako zbegano. Pred leti se je moralo pisati proti jogurtnim revolucijam in mitingom, kot da bi bila tovrstna množična zborovanja - dirigirana ali ne, saj je vseeno - kaj slabega. Zdaj pa se je novinarstvo znašlo pred zborovanjem, ki je naperjeno prav proti tistemu, kar je najbolj rdeča cunja za vsako novinarstvo! Ko se zdaj slovenski novinar sprašuje, kaj naj si o tem misli in kako naj piše, se mu zazdi najbolje, če po vsem skupaj še naprej kot po diktatu švrka ceste in če temu reče ulica. Tako se vsa stvar pretrga sredi koraka. Pač, interupcija gre skupaj s korupcijo. ŠTEFAN SMEJ Madžarsko in slovensko srečanje O sodelovanju in vprašanjih zaposlovanja Na dvodnevnem delovnem srečanju v Moravskih Toplicah sta se srečali delegacij ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Slovenije in ministrstva za delo Madžarske ter predstavniki slovenskega zavoda za zaposlovanje in madžarskega urada za zaposlovanje. Matjan Kaliman, pomočnik ministrice za delo, sedaj še Jožice Puharje o srečanja povedal, da so opravili splošno predstavitev obeh mini-sterstev in zavodov ter se dogovorili, kako sporazumu, ki sta ga letos 26. januarja podpisala naša ministrica za delo in njen kolega v sosednji državi, dati vsebino in kakšna naj bo. »Pogovori so dali tele rezultate: glede sodelovanja na medregionalnem nivoju sta se delegaciji dogovorili, da bodo območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti ter urada za delo Žalske in Železne županije nadaljevali in pospešili delovanje na naslednjih področjih dela: izmenjava informacij na trgu delovne sile, izmenjava informacij o suficitarnih in deficitarnih poklicih v regijah in možnostih zaposlovanja v tem okviru, sodelovanje ekspertnih skupin na posameznih področjih dela teh uradov v teh obmejnih območjih in proučitev možnosti za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v enotah za delo in brezposelnih na območju obeh obmejnih regij. Drugič, ministrstvi sta se dogovorili, da posredujeta druga drugi v proučitev predpise o zaposlovanju tujcev v obeh jezikih. Po tej proučitvi se ministrstvi dogovorita za delovno srečanje ustreznih ekspertov obeh ministrstev ter zavodov za zaposlovanje, na katerem se bodo pogovorili o odprtih vprašanjih na zaposlovanju.« (Marjan Kaliman) Le podpisan sporazum o zaposlovanju med Slovenijo in Madžarsko bi lahko pomenil širše odprta vrata vzajemnega zaposlovanja in pridobivanja delovnih dovoljenj. Zato je tudi tokratno delovno srečanje lahko bilo le spoznavno in pripravljalno za čas. ko bo sodelovanje med državami na področju zaposlovanja kronano tudi s sodelovanjem ali odprtjem trga delovne sile. Do tega pa tako kmalu skoraj zagotovo ne bo prišlo, predvsem zato, ker se madžarska stran zaveda, da ni v enakopravnem položaju, da njihova podjetja na našem tržišču niso konkurenčna. so pa lahko naša na njihovem. Poleg tega sta se delegaciji dogovorili tudi o skupnih projektih ter medsebojnem strokovnem izobraževanju in spoznavanju sistemov ter načinih reševanja kadrovskih vprašanj in delovne sile. Gospod Andras Vladiszlavlyev, generalni direktor državnega centra za zaposlovanje, pa je izjavil: »V veliko veselje mi je, da smo od takrat, ko sta se srečala ministra, čas izkoristili za to, da smo izdelali okvire za naše sodelovanje, ki smo jih danes napolnili z vsebino oziroma natančneje opredelili. V obeh državah so bili stiki že doslej zelo prijateljski in menim, da je naše srečanje pripomoglo k temu, da se še poglobijo. Na Madžarskem je brezposelnost podobno velika in v podobnem razmerju kakor v Sloveniji, zato menim, da je sodelovanje na tem področju utemeljeno in da moramo tudi iskati enake načine za reševanje tega vprašanja. Na teh konkretnih pogovorih smo se pogovarjali in dogovarjali o vsebinah oziroma o okvirih, nismo pa natačno opredelili nobenih možnosti, ki jih ne bi bilo mogoče dalje širiti in najti drugih oblik sodelovanja. Kajti to sodelovanje mora biti medsebojno dolgoročno, saj je narava tega vprašanja taka, da terja dolgoročne rešitve. Predali smo si zakone, predpise, ki se nanašajo na zaposlovanje, na reševanje vprašanj brezposelnih, po medsebojni proučitvi zakonov bomo tudi usklajevali mnenja in iskali možnosti, da bomo lahko konkretno koristili možnosti na domačih tleh. Sporazum o sodelovanju med obema ministrstvema sta ministra sklenila za tri leta, mi smo ta program dela izdelali in ga bomo ob koncu leta tudi proučili ter izdelali program za naslednje leto. Mislim, da bo tako naše delo tudi v korist in dobrobit prebivalstva obeh držav.« MH Dan zemlje Eno samo zemljo tlačimo, orjemo, prekopavamo, vrtamo, zasajamo. Eno samo zemljo tlačimo, zastrupljamo, uničujemo, preobremenjujemo. V eno samo zemljo se vračamo. Vse, kar smo, kar je okrog nas, vse v nas in vse na nas je iz ene same matere zemlje, ki se vrti v sončni svetlobi. Tistih nekaj meteorjev ne štejmo. Od 22. aprila 1970. leta se 22. aprila praznuje dan zemlje. Letošnje praznovanje na tem koščku zemlje soorganizira Makrobiotično društvo Lendava. Predsednica društva Nataša Varga v dopisu, s katerim se bo morda v teh dneh kdo pojavil tudi pred vami, predlaga, da prispevate, če je tako v vaši moči, kaj za organizacijo praznovanja dneva zemlje. Takole končuje svoj dopis: »V upanju, da boste s pozitivnimi emocijami in z denarno pomočjo pripomogli k skupni ideji, vas prisrčno pozdravljamo!« šsm stran 4 gospodarstvo Na gospodarski zbornici - izvzemši Nafto - je gospodarjenje boljše od slovenskega povprečja Nafto reševati kot železarne O gospodarskih gibanjih, o lanskih uspehih, pa tudi neuspehih gospodarstva pokrajine ob Muri so govorili tudi na odboru območne gospodarske zbornice. Na stran uspešnih bi tudi tokrat lahko postavili Muro in neuspešnih lendavsko Nafto. In če bi ti dve podjetji izvzeli iz analize gospodarskih gibanj za Pomurje, ki jo je pripravila knjigovodska služba, kaj bi lahko rekli za druga podjetja, v katero smer se pomikajo? Če bi izvzeli vpliv Nafte, potem bi bili rezultati gospodarjenja v Pomurju boljši od slovenskega povprečja, je ugotavljala dr. Etelka Korpič Horvat. In prav zato, ker, četudi je Nafta v lendavski občini, ni le občinski ali regijski »problem«, Nafta s svojim uvozom, pa tudi problemi more biti le državna. Zato se jo mora reševati na državni ravni, je ugotavljal Božo Kuharič. Tako kot se rešujejo na primer železarne, tako bi se morala tudi Nafta. In to so potem zapisali tudi med štiri sprejete sklepe v zvezi z reševanjem Nafte, katerih naslovnik je vlada. Sklenili so, da se zagotovi denar za proizvodnjo v Nafti, določi vladni, državni odnos do Nafte, da se pri reševanju podjetja uporabi isti pristop, kot za slovenske železarne, ter da se v globalni koncept reševanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško vključi tudi vprašanje Nafte. Tako so sklepali potem, ko je o problemih Nafte, velikih dolgovih in ter tem, da nimajo denarja za nakup surovine za predelavo, govoril začasni direktor Nafte Jože Hozjan. Odborniki pa so se oglasili tudi zaradi poslovanja zasebnikov, saj nekatere preseneča število izgubarjev med njimi. Izgubarjev je res veliko, je ugotavljala tudi dr. Etelka Korpič Horvat, vendar dodala, da ne smemo prezreti njihovega pozitivnega prispevka pri ustvarjenem dohodku in tega, da so kar 45 dstotkov akumulacije ustvarili prav oni. Kar 726 zasebnih podjetij živi, miruje jih je 451, vendar pa je število pri njih zaposlenih majhno. Morda se bo število zasebnikov izkristaliziralo oziroma bodo podjetniške vrste zapustili špekulanti, potem ko bodo podjetja morala opraviti dokapitalizacijo. Na odboru so tudi sprejeli program dela območne gospodarske zbornice za Pomurje za to leto in poslušali poročilo o delu pomurskega društva za kakovost. J4H Pogovor s pravnikom pri Svobodnih sindikatih Pomurja Brankom Lutan^ »Delodajalcu se splača biti dolžan!« Poglavitna vloga pravne službe pri pomurskih svobodnih sindikatih je, da zagotavlja pravno varnost delavcev. Trenutno je vloženih okrog 300 predlogov za sodno varstvo, in če se bodo taki primeri nadaljevali v enakem tempu, lahko do konca leta pričakujemo celo tisoč predlogov za varstvo delavcev pri sodišču združenega dela. Ta številka je gotovo previsoka, zato smo za mnenje o teh in drugih aktualnih vprašanjih zaprosili gospoda Branka Lutariča, pravnika pri Svobodnih sindikatih Pomurja. Razvojno raziskovalni centri Zagon centra v Nafti V petek so se predstavniki Ministrstva za znanost Ciril Baškovič, Alijana Pogačnik in dr. Matej Penca sestali s predstavniki pomurskega gospodarstva. Cilj predstavnikov ministrstva je bil, kot so povedali, da se na kraju samem prepričajo, kako daleč je Pomurje kot ena od regij, ki do sedaj ni bila ravno pri koritu na področju razvojno raziskovalnega dela z ustanavljanjem razvojno tehnološkega centra. Po besedah predstavnikov OGZS za Pomurje in predstavnikov Nafte je vse nared za začetek delovanja razvojno raziskovalnega centra. Po besedah mag. Andreja Janca naj bi bil razvojno tehnološki center osrednji center za področje petrokemične in kemične panoge. V povezavi s centrom naj bi se začele razvijati raziskovalne enote za posamezna področja. Kot smo lahko izvedeli,delujeta že dve raziskovalni enoti v Radenski in Varstroju, na ŽVZ-ju pa naj bi prišlo do. oblikovanja takšnega enote za kmetijstvo. Kot sta zatrdila predstavnika Nafte, se že pripravljajo na registracijo raziskovalne enote 'in enajstih raziskovalcev z dokumentacijskim centrom in znanji za začetek delovanja centra. Poleg znanj s področja kemije in tehnične kemije ter ekologije pa so možnosti še v storitveni dejavnosti in na merilno regulacijskem področju. Ob tem je seveda vprašanje, ali bo z delovanjem centra in raziskovalnih enot prišlo do zasuka pri razvojno raziskovalnem delu. Po besedah predstavnikov ministrstva je bilo do sedaj uporabljenih devet destin sredstev v obeh univerzitetnih centrih v Ljubljani in Mariboru. Ob tem se poraja dvom, ko ministrstvo pogojuje vključevanje določenega števila strokovnjakov z akademskimi nazivi (predvsem doktorjev znanosti) v te centre, ali ne gre za malo daljšo pot finaciranja prej omenjenih inštitucij. No, predstavniki ministrstva so poudarili, da ni tako, da ministrstvo poskuša v prvi vrsti razbiti z neposrednim stimuliranjem v raziskovalnih projektih in vključevanjem države z rizičnim kapitalom prek tehnološkega sklada v posamezne razvojne projekte. Kaj malo konkretnih odgovorom smo dobili na vprašanja gospodarstvenikov in razvojnikov o možnostih vklučevanja »regionalnega znanja« v mednarodne razvojne in raziskovalne projekte. Nekaj jih je namreč bilo prepričanih, da ne glede na infrastrukturno zaostalost kljub vsemu razpolagajo z določenimi projekti in znanjem, s katerim bi se lahko uspešno vključevali v mednarodne razvojne projekte. Nezadovoljstvo pa ni bilo samo tu. Predstavniki majhnih in srednjih podjetij so se hudovali, da ne morejo in ne bodo ustanavljali razvojnih oddelkov kot samostojnih pravnih oseb in s tem še bolj podražili svoj razvoj, ki ga najhuje bremeni tako ali tako država. Direktor Kerne je opozoril na zelo visoke stroške certificiranja in atestiranja, kar povrh vsega v tujini čisto nič ne zaleže in jih je potrebno ponoviti. Na tej ravni pripravlja ministrstvo po zagotovilih njegovih predstvanikov določeno reorganizacijo sedanjih inštitucij, ki naj bi pocenila atestiranje izdelkov. Za konec še o mladih raziskovalcih. Po statističnih podatkih je bilo iz Pomurja vključenih 33 mladih raziskovalcev, od tega jih je šolanje končalo 19 - dva z doktorskimi nazivi. Država poskuša tudi z razporeditvijo strokovnega kadra v podjetjih. Tako je pripravljena subvencionirati zaposlovanje tovrstnega kadra. Višina subvencij naj bi znašala od 50 do 70 tisoč mark. Ta subvencija naj bi pomenila pokrivanje razlike cene raziskovalne ure v javnem zavodu in tehnološkem centru. J. VOTEK Ali bi se dalo število teh spornih zadev vendarle nekoliko zmanjšati? »Menim, da je precej takih zadev, ki bi jih lahko rešili na drugačen način. Seveda pa bi to lahko zagotovili le ob določenem poostrenem nadzoru delovne inšpekcije. In to šele takrat, ko bi le-ta imela vse ustrezne inštrumente, ki naj bi jih imela. Pri tem mislim zlasti na smešno nizke kazni, zaradi katerih se delodajalcu splača biti dolžan. Po večmesečnih postopkih pa plača v bistvu le zamudne obresti. Čeprav je uradni dan ob ponedeljkih od 13. do 15. ure, zaradi vse številnejših primerov kršenja pravne varnosti sprejemamo prizadete delavce vsak dan. Tako skušamo sproti reševati posamezne zadeve.« Kateri primeri so najpogostejši? »Zadnje čase je največ denarnih zahtevkov, predlani in lani pa so bili številni primeri zaradi prenehanja delovnega razmerja, kar zdaj ni več tako pogosto. Kaže, da so se tudi v firmah že toliko ujeli, da te programe bolje opravljajo in tako prihaja do manj sodnih sporov. To pa seveda ne pomeni, da bo letos manj odpuščanja delavcev. Potem se pojavljajo nezakonite razporeditve delavcev in disciplinska prenehanja delovnega razmerja. Imamo pa tudi precej zahtevkov za izplačilo delnega ali celotnega regresa za letni dopust še iz lanskega in predlanskega leta. Delavci se pritožujejo tudi za prikrajšanje pri plačah glede na določila kolektivne pogodbe. Pri tem izstopajo tisti de- lavci, ki imajo začasna hrvaška delovna dovoljenja in so jim zaradi presežkov v podjetjih prenehala delovna razmerja. Prav tako je veliko zamud pri izplačilu plač, npr. BIM in Market, kjer delavci niso dobili plače niti po mesecu in pol opravljenega dela. Tega pa je vse več tudi v družbenih firmah. Poleg tega gre še za neizplačane odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, solidarnostne pomoči ob dolgotrajni težki bolezni itd. Redko se zgodi, da bi firme same ponudile pomoč v takih primerih, ampak običajno za to zve šele delavec, ki potem išče svojo pravico in mora vložiti tožbo. Problem je tudi izplačilo jubilejnih nagrad, saj se v podjetjih različno obnašajo, kar velja tudi za odškodnine ob delovnih nezgodah. Marsikdaj pa se zgodi, da delavec pride k nam prepozno, ko so zastareli že vsi roki za uveljavitev odškodnine.« Koliko delavcev ste lani zastopali v stečajnih postopkih? »Lani smo zastopali delavce Kmetijske zadruge Križevci, nato je sledil Blisk, končal se je postopek v Elradu Elektroniki, kar je sicer primer še iz prejšnjih let, pa ljutomerskega Turri-Ina in še nekaj manjših primerov. Šlo je v bistvu za nekaj sto delavcev, ki so se znašli na cesti.« Kako pa ste bili uspešni v postopkih na sodišču?» «Leta 1991 je bila sprejeta nova zakonodaja in je zato pri izvajanju zakona še veliko neznank in različnega tolmačenja zadev. Problemov ni toliko glede denarnih zahtev- BRANKO LUTARIČ - pravnik pri Svobodnih sindikatih Pomurja. Foto: M. Jerše kov, ker je to dokaj urejeno, kot glede razporeditev delavcev. Po mojem mnenju so tu zadeve preveč prepuščene praksi in judikatu ali pa zapolnjujejo pravno praznino.» Ali so delavci lahko zadovoljni s povrnitvijo denarja ob dolgotrajnem pravdanju? «Ker poznam razmere tudi na mariborskem in ljubljanskem sodišču združenega dela, je bilo sodišče združenega dela v Murski Soboti do lanskega leta dokaj ekspe-ditivno. Pripad zadev z naše strani pa se je sedaj tako povečal, da objektivno več ni mogoče dohajati primerov. Ob tem pa nujne zadeve, kot so prenehanja delovnega razmerja, disciplinski in drugi postopki, obravnavajo najprej. Tu ni čakanja, zato pa »stojijo« stvari, ki za človeka niso statusno nujne. Zato se taki primeri odlagajo. Nedvomno pa je, da se čakalna doba glede na povečanje števila zadev veča. Od konca daljša čakalna doba. ^ tem področju m bilo n j tično, saj so se v nekaj mesecih. da se po rnštancah saj se v Ljubljani n stvari zavlečejo tudi d Ali prevladujejo P0^ skupinske tožbe? «ji «Skupinskih zahte*L vila pomota pri ene ¡hii'-zato se je tak P?s: ¿akali । in so morali vsi dr 8 ^i rešitev problema. v glavnem posamezne Kolikšno je sploh "Ä%di nes je ostalo približnega. nerešenih zadev. ej40d°'. skega leta je bilo na varstvo; predlogov za S°A vnavaj<>1 s stvari se sicer obr ’ ^ ■ tudi številni ugovon, vedno niso rešene.» „j. Imate morda katerem bi se ie ZjnSlejt (i treje • «Mislim, da n® s W naredilo reda naSmerni l meren nadzor ob P^ valni politiki bi stvenje po^Äl dajalec, državna 3 ^ delavcu ne letni dopust ¡n Gečevi delavec pa več čaka, nakar vlož *eStoÄ združenega dela. ¡^.ie ,. . klicali delovno splačalo in bi npr- f6sa h jev neizplačaneg f vsaj tolikšno kaze . tri l‘ intenzivno očitno niso v int pavk6! jih čimprej ure*^ pobral, reč treba od n. KsvOj 8°s J država zasleduje s J ^1J (i interes. Na ta , A del gospodarst' ■ Ji izpolnjuje dok'l ng doNj? godbe, ker dela ¿pisanci/ tistega, kar je P pik P vse to izplak; nekoliko druga® Resnica o neporavnanih računih med Elradom in pomurskimi krajevnimi skupnostmi Vsak ima svoje račune! Kar nekaj časa je že minilo, odkar smo objavili zadnji obširnejši prispevek o Elradu. Pa ne da ne bi hoteli pisati o usodi nekdaj največje firme v gornjeradgonski občini! Enostavno ne dobimo nobenih uradnih informacij oziroma dovoljenja za objavo. Vemo le, da se direktor Slavko Gabrovec in njegova ekipa trudijo, da bi rešili novo (staro) firmo Elrad Elektronika, v kateri je zaposlenih manj kot 300 ljudi; prav vsi so zaposleni za določen čas; proizvodnjo orodjarne je pravzel zasebnik, ki je tudi zaposlil okrog 40 ljudi; tačas iščejo najustreznejšega ponudnika za najem prostorov na Meleh. Dokler čakamo na obljubljeno poročilo o reševanju dejavnosti nekdanjega Elrada, pa moramo tudi mi rešiti dolg do krajevnih skupnosti. Pravzaprav ni dolg, temveč želja, da pojasnimo nekatere številke, objavljene v prispevku Delavci med največjimi upniki (17. februarja 1994 v Vestniku), ki so med krajani povzročile presejšnje razburjenje. V omenjenem prispevku smo v okvirčku objavili tabelo, v kateri je bilo zapisano, koliko katere krajevne sskupnosti dolgujejo družbam Pro-fesionala in Kabli za kabelsko omrežje. Številk si seveda nismo izmislili, ampak so bile zapisane v obsežnem izvedenskem mnenju, ki je bilo sodnemu senatu osnova za uvedbo stečajnega postopka. Sodni izvedenec je dobil številke v računovodstvu Elrada. Po tistem smo prejemali številne telefonske klice krajanov in odgovornih v krajevnih skupnostih, ki so zatrjevali, da številke niso točne: vse kar so Elradovi delavci naredili, so jim plačali, predvsem pa so vse svoje obveznosti poravnali krajani. Čeprav je stečajni upravitelj predlagal, da naj zadevo zaenkrat pustimo pri miru, dokler se stvari ne razjasnijo znotraj Elrada, smo v začetku marca vseno poslali vodstvom krajevnih skupnosti in gradbenim odborom za gradnjo omrežja kabelske televizije dopis, s katerim smo jih zaprosili, naj nam pomagajo s pisnimi podatki. Ker v mesecu dni nismo dobili nobenega pisnega odgovora, smo se odpravili na obiske v nekaj krajevnih skupnosti. kabelskega omrežja, da končajo, kar morajo končati po pogodbi. Dve kabelski omrežji v enem bloku Čeprav je bilo prav podjetje Elrad med prvimi, ki je začelo montirati kabelsko razdelilne sisteme po mestih in vaseh v Sloveniji, nekdaj pa tudi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, pa v Pomurju kljub temu ni takšne stihije in nenadzorovanega montiranja sistemov kot drugod. To ne pomeni, da je v severovzhodni Sloveniji Elrad edini v Gornji R#^ leje)' Murski Soboti >P / opravljajo, n J Elrad«’^ renčno dejavno ^vna * Ijajo primem^ 'ien' in v n^ff^l so se "a“±LiTolja^ SeJma va' d rle strezni3 : naJ se ven-Mti defi 'n Poskušajo Ruskih ’ da lastniki se-'“’’‘ipr&^i0 sodega se"ma vVadaljn^^ ™i. Brez , GornJ' Rad-Wz J?^3- bil« je ie >jania n a"Ja’ tkanja, ub°r Radgonski' Upravni >emso™ega sejma (v k? Radgo^ , razstavi ’ GosPodar-pStaVnih Prost? "J lastniki P X, da r S °rovj so Pre- M e oddajali tJt’ ampak ™ju-’ ”aa pnponudniku. Pred- Q ukvariat 6 J'm ni P°’ kar ^^dopL' .z mislijo, lijaka LiS^i6’ 0 4ubljanski se- Usti r ravnega r?d. Predsednik °dbora družbe Radgonski sejem, je povedal: »Radgonski sejem je bil ustanovljen z vsemi potrebnimi soglasji republiške agencije za lastninjenje, vsi, ki so vložili svoj delež, imajo svoja soglasja, tako da je to pravno veljavno in nesporno. Mi smo nekaj časa pričakovali, da bo pozitivna ali konstruktivna reakcija drugega podjetja. Do kaj več kot zgolj formalnih sestankov ni prišlo, zato smo se na upravnem odboru odločili, da naše podjetje d.d. Radgonski sejem začne ekonomsko delovati. Zato smo tudi razpisali, da iščemo sodelavce. S tistim, ki bo izvajal storitve in organiziral sejme na teh prostorih, ki so v lasti našega podjetja, bomo sklenili ustrezno pogodbo. Zaenkrat imajo prednost zaposleni v Pomurskem sejmu, če pa ne bomo našli skupnega jezika, se bomo morali temu ustrezno obnašati. Vendar: prednost imajo tile! Naš končni cilj bi moral biti, da bo v Radgoni eno podjetje, zdaj je priložnost za to in da obe podjetji skupno rešujeta vse nerešene zadeve.« Nekaj podobnega nam je povedal tudi direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, čeprav nekoliko manj gotovo. Negotovost je po mnenju članov upravnega odbora Radgonskega sejma tudi največja dosedanja slabost zaposlenih v Pomurskem sejmu. Na prvo vprašanje, kako tesno so zaposleni Pomurskega sejma še vedno povezani z Ljubljanskim sejmom, je g. Erjavec odgovoril, da z Ljubljančani sodelu- jejo zgolj pri usklajevanju sejemskih programov, kar je nujno ne le na relaciji Ljub-Ijana-Gornja Radgona ampak v vsej Sloveniji. Na vprašanje, ali Pomurski sejem priznava Radgonski sejem, smo dobili nekoliko daljši odgovor: »To dogovarjanje na relaciji Ljubljana-Gornja Radgona, ki je bilo v zadnjem času povezano tudi z mnogimi nesporazumi in spori, je pripeljalo do tega, da sta v Radgoni dve samostojni delniški družbi. Na eni strani je Pomurski sejem, ki je pač v tem prehodnem obdobju obdržal stik s sejemsko dejavnostjo in s tem tudi stik z vsemi dejavniki, ki jih pri sejemski dejavnosti potrebuješ. Uspelo nam je obdržati vse sejemske prireditve in jih celo razširiti. Po drugi strani pa je prišlo do ustanovitve družbe, ki je vključila lastnike tega prostora, to je Radgonski sejem. Mislim, da mora biti to sodelovanje med Pomurskim sejmom in Radgonskim sejmom vedno boljše. Nujno je, da pride do zelo tesnega sodelovanja, če že ne do fuzije (zlitje, združitev dveh ali več samostojnih podjetij; op.a.). Skratka sodelovanje mora biti tako, da bo sejemska dejavnost delovala navzven kot enotna dejavnost.« Kje bodo poslovni prostori novih sodelavcev Radgonskega sejma, še ne moremo zapisati. Tudi Pomurski sejem bi potreboval nekaj več prostorov, zato bi jim še kako prišli prav prostori, kjer sta danes pisarni zavarovalnice in krajevne skupnosti. Verjetno pa za Radgonski sejem, lastnika razstavnih prostor, ne bo problem najti ustrezen prostor za pisarno tudi kje na sejmišču. BERNARDA B. PEČEK Spodbudne novice iz Pomurskega tiska Z novo linijo KOLBUS širitev knjižnega programa V Grafičnem podjetju Pomurski tisk iz Murske Sobote ugotavljajo, da so v letu 1993 predelali kar 1.098 ton materiala, to je papirja, kartona in lepenke. Največ materiala so predelali za izdelavo knjig in brošur, temu pa sledijo drugi večbarvni izdelki, kot so etikete, blankete in semenske vrečke, ter večbarvni agitacijski in reklamni tisk (prospekti, katalogi in koledarji). Letos načrtujejo povečanje količinske proizvodnje za 13 odstotkov, in sicer na račun povečane proizvodnje v knjižnem programu, kjer naj bi v proizvodni proces vključili novo linijo KOLBUS za trdo vezavo knjig. Hkrati bi fizični obseg povečali za 33,7 odstotka, ker imajo zagotovljena tržišča in preskrbo z reprodukcijskim materialom, na voljo pa so tudi dodatne zmogljivosti pri tiskanju. Seveda pa ima vključitev nove linije za trdo vezavo knjig tudi druge prednosti. Na ta način se bo namreč precej zmanjšalo število ur ročnega dela v knjigoveznici, pri čemer navajajo podatek, po katerem bo teh del manj za 23 odstotkov. ^jg ()[) ^^rj^10^1^ °dbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti jurski gradbinci v ostrem J^ežu gospodarskih razmer ¿tev tudi*?Vanja v Pomurskih gradbenih podjetjih zelo V«enjh deia™ aTava na seji Območnega odbora sindikata Polo),XraVXe ^Murski s T^t’ k’ ^ po,ekala v prostorih Pom-O Uradi? ?a sindikat , Sob<’h- Navzoč je bil tudi sekretar republi-ž||Wm etozme,,^*Va ni zav' n”™^ Jeršan. Kot je bilo slišati na razpravi, ¿' * se pH?6 ZaPoslenih ’ M,° s' Prizadevajo izboljšati delovne in ijol8« vse 'Rinjenju, • skoraj povsod je opazna izguba južnih trgov, IV?8 se ti i^ozaice te"ajtl na sklaa PogodbaerCm ne b' smel' zaposlenim plačati manj kot Odstotki, ke, f^ili so kijev ve-ta Da^ŠkemiT?3, čas°m PoriPa Ph ie skladu za '»1 Vci ¿ nik ie V LJUbljane Pa 'olardke> ki zn^amčene Xv^v neio aša'° borih 6sXke’ obraču-e' Ce direktor ne bo sprejel njihove zahteve po 20- odstotnem dvigu mesečnih prejemkov za marec, grozijo s stavko. Tudi v lendavskem Varisu, kjer je zaposlenih le še 19 delavcev, je v ospredju preživetje, zato mrzlično iščejo trg za svoje izolacijske materiale, čeprav imajo v Italiji že kupca. Glede tega pa so očitno na boljšem v murskosoboškem Pom-gradu, kjer vse tri sestrske organizacije obravnavajo enakopravno. Določila kolektivne pogodbe dosledno izpolnjujejo pri izplačilu regresa, prevozov na delo itd., moti pa jih nelojalna konkurenca mariborskega Konstruktorja, predvsem na račun nizkih plač delavcev. Menijo, da imajo dobro pripravljen program lastninjenja, pri čemer jih čaka le še prenos zemljišč in ocenitev. Zaenkrat so zadovoljni tudi z zasedenostjo zmogljivosti, problem pa imajo z izplačilom plač za delavce od prvega do četrtega tarifnega razreda, saj tu določila kolektivne pogodbe izpolnjujejo približno 80- odstotno. Glede informacije o pogajanjih za sklenitev skupne in panožne kolektivne pogodbe pa je sekretar re- publiškega odbora sindikata gradbincev Jernej Jeršan poudaril, da v zadnjem obdobju potekajo burne razprave. Zato so se pojavljale dileme, ali bodo sploh podpisali kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ker venomer zaostajajo za povprečjem, čeprav so delovne razmere v tej panogi marsikje težavne. Kljub nekaterim pomislekom pa so se Vendarle odločili, da jo bodo do konca junija podpisali, politiko plač pa naj bi reševali v okviru socialnega pakta. Govor je bil tudi o vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih pripravah na 2. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki bo 3. decembra letos. MILAN JERŠE Poleg tega se bo povečalo število ur strojnega dela na zgibal-nih strojih, in sicer za 14 odstotkov, medtem ko bi pri izdelavi platnic dosegli 32-odstotno povečanje. Še več si obetajo od stroja za vlepljenje knjižnega bloka, saj bi se zmogljivost dvignila za 36 odstotkov, pri stroju za mehko vezavo knjig pa za 28 odstotkov. Spričo povečanega obsega proizvodnje v knjižnem programu se bo prav tako povečalo število ur na obeh štiri-barvnih tiskarskih strojih, in sicer na stroju A/O za 16, na stroju B/l pa za 30 odstotkov. Še več, če jim bo uspelo dobiti štiribarvni tiskarski stroj A/O, se jim bodo sprostile proizvodne ure v pripravi proizvodnje (fotostavnici, montaži, fotografiji in kopirnici) in pri dodelavi knjige pri strojnem in ročnem delu v knjigoveznici. Predvidevajo, da se jim bodo s tem skupne ure zmanjšale v primerjavi z letom 1993 za 41 odstotkov, kar bi predstavljalo presežek 60 delavcev v režiji in neposredni proizvodnji. To pa je drugo, nadvse aktualno vprašanje, ki mu bodo morali v sprejetem sanacijskem programu nameniti posebno pozornost. MILAN JERŠE Utemeljenost gradnje avtoceste v severovzhodni Sloveniji šele po letu 2012 Problematični trikotnik! Potem ko je občinam v severovzhodni Sloveniji in poslancem v Državnem zboru uspelo prepričati vladne snovalce avtoceste proti madžarski meji, ki je sicer že vključena v največji slovenski gospodarski projekt, da je za tukajšnje državljane in gospodarstvo najprimernejša povezava po »severnem koridorju« , se je v Poročevalcu Državnega zbora št.14 (5.4.1994) pojavil presenetljiv zapis v Poročilu o pripravah na gradnjo avtocest v Sloveniji. V omenjenem poročilu je predstavljen pregled stanja in aktivnosti po posameznih odsekih, vendar le redkokje potekajo dela po načrtovanem časovnem planu. Večino izgubljenega časa bodo lahko nadomestili še v letošnjem letu, manj verjetnosti pa je za odsek avtoceste proti madžarski meji. V tem delu poročila je namreč največ prostora namenjeno predstavitvi Generalne problematike povezave med AC Šentilj- Arja vas in madžarsko mejo. Sestavljalci poročila slepo vztrajajo pri »južni varianti«; v opisu odsekov, ki se bodo začeli graditi po letu 1994, je zapisano dobesedno takole: za odsek Ormož-Pince je začetek gradnje april 1996, konec gradnje pa oktober 1988. Morebiti so pri tem mislili na oktober 88 v naslednjem tisočletju, kajti v nadaljevanju je zapisano (kjer predstavljajo aktivnosti na odsekih Slovenska Bistrica- Hajdina, Hajdina-Ormož in Or-mož-Pince), da se v trikotniku med Slovensko Bistrico, Mariborom, Lendavo in Slovensko Bistrico pojavljajo konceptualna vprašanja, ki še niso povsem razčiščena in se nanašajo predvsem na prometno, razvojno, ekonomsko in časovno najprimernejšo rešitev povezave slovenskega AC-sistema z madžarskimi cestami, vključno z nadaljevanjem Phyrnske AC med Mariborom, Ptujem in mejo z Republiko Hrvaško. Nadaljujejo se preverjanja različic AC med Mariborom in Lendavo in pri projektiranju rekonstrukcije ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož. Rekonstrukcija te magistralne ceste bo potekala delno po obstoječi cesti, delno pa po povsem novih trasah predvsem na območjih naselij, kjer bodo zgrajene obvoznice za Pragersko, Ptuj, Spuhljo in Ormož. Na odsekih Hajdina-Ormož in Ormož-Pince pa so še nerešene nove cestne trase, predvsem na območju Ptuja (nov prehod preko Drave) in celoten potek med Ormožem in Pincami. Ali to pomeni, da je zaenkrat izključena tudi rekonstrukcija uničene magistralne ceste od Ormoža prek Ljutomera in Bistrice do madžarske meje? Kakor da bi snovalci načrtov (in delilci denarja) želeli kaznovati samovoljo severovzhodnih občin (prometno ministrstvo in cestni strokovnjaki se zavzemajo za gradnjo AC po trasi prek Ormoža, Ljutomera in Bistrice), so tudi zapisali, da se z rekonstrukcijo magistralne ceste Počehova-Murska Sobota-Lendava sicer nadaljuje, vendar pa se ne bodo hkrati reševali problemi prehajanja naselij, kot so Lenart, Gornja Radgona, Radenci, Murska Sobota in Lendava; obvoznice omenjenih naselij naj bi gradili postopoma z gradnjo AC Maribor-Lendava. Končna odločitev o poteku AC na tem območju bo možna šele po dokončanju ustreznih prometnoekonomskih in tehničnih študij. Trenutna poznavanja problematike in že izdelana študija pa so vladnim strokovnjakom nakazala naslednje rešitve: »- dolgoročno se kaže utemeljenost gradnje AC Maribor-Lendava, - utemeljenost gradnje te nove AC se kaže šele po letu 2012«. Kdo ve, kaj vse se bo ljudem »kazalo« še do leta 2012? BERNARDA B. PEČEK OBVESTILO Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, območna enota Murska Sobota sporoča, da služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije organizira govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršno koli pojasnilo s področja pokojninskega in invalidskega oz. rentnega zavarovanja v Avstriji. Govorilnidanbov petek, 22. aprila 1994, v Murski Soboti od 9. do 13. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, območna enota Murska Sobota, Kocljeva 12 d, vhod iz dvorišča. SREDI BELTINEC GRADIMO M I POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT Na voljo je še nekaj lokalov in stanovanj. Kmib^ uiiiiiiiiIi? ----------llllllIljiiHIIIIIIIIIIBIIHII ?iiiiiiiKmiinaiiiiiiiiii \ji»iiik:::s,¡iiu««i INFORMACIJE: SIRS SHSHHSBSKiibiiiiiiÍíSHS!!^^ l■lllll■lll■l■lll■lll■l■l■lll■l■p:ll■lllll■lll■l■ll^'■l■l■lllll■l■l■lil■lll■l■ll■■l■l■l■l■lll■¡ ■lll■ll!llllll■lllll■lllll■lll>JIIIIIIIIIII■lllll■lllt^llllllll■lllll■l■lllll■llltll|l|||l|| llll■lllll■l■lll■lll■l■l■l■lR;llll■l■lil■ll|>l■l■l■l■lli■lSll|||■lll■l■lllll■lll■l■lll■l■lll■l■ll ll^lll■l■lll■lllll■lli■l■K»l■lll■l■!■>■l■!■>■l■■>■l■l■■lh:<■ll■lll■l■lll■l■lllll■lllñ■lllHa Murska Sobota, Kocljeva 7, telefon: 31 610 stran 6 vestnik PONUDBA TEDNA Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19, SLO-69242 Križevci pri Ljutomeru, tel, fax: 069/87-887, 87-731 NEMOGOČE JE MOGOČE ’ ---------------pri Marku Slaviču . KOVINOTEHNA »ZVEZDA« M. SOBOTA, d.o.o. Restavracija PREKMURSKI HRAM vas vabi na I DNEVE DALMATINSKIH JEDI od 13. do 16. aprila med 19. in 24. uro. • Ugodna prodaja VRTNIH KOSILNIC Gume za traktorje In vsa kmetijska mehanizacija. • Stroji za spravilo trave in sena. • Ves gradbeni material. ODSLEJ MS TUDI V LJUTOMERU: Prešernova 40, tel.: 83 020, 83 021 NEMOGOČE JE MOGOČE, KOVINOTEHNA TUDI VAM NAJBLIŽJA! moramo znati! Najboljše ribje specialitete od lignjev do škampov vam bodo pripravljali dalmatinski kuharji; na jedilniku pa ne bo manjkalo tudi paške jagnjetine. Za prijetno razpoloženje bo skrbela Klapa LANTERNA iz Zadra. NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI - DALMATINSKA KUHINJA IN DALMATINSKA GLASBA V PREKMURSKEM HRAMU! TRISHOP - TERMOIZOLACIJSKI OMETI - opeka - kritina BRAMAC - ves drugi gradbeni material - umetna gnojila - sadike sadnega drevja - vrvice za baliranje (TIPA 300, 800) - vinogradniške sohe, pocinkana žica - SEMENSKA KORUZA in krompir - posoda in - enološka sredstva, oprema za kletarjenje - traktorji ZETOR telefon: 76078 — kmetijska mehanizacija in orodja - cement, apno - armaturne mreže, betonsko železo Zdaj je čas za ugodne nakupe. tehnolinehh Lendavska 53a, Murska Sobota telefon: 21 790 PROSTORI ZAKLONIŠČA - pralni stroji, hladilniki, mali gospodinjski aparati BOSCH - avtoradii BLAUPUNKT že od 18.000,00 SIT - fotokopirni stroji in telefaksi CANON - vse vrste glasbil YAMAHA - pralni stroji in druga bela tehnika OCEAN - štedilniki NARDI - GLASBENI STOLPI SIMENS IN DUAL - lestenci iz blaga in usnja VELIKA IZBIRA, UGODNE CENE KMETUSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN Trgovina VERA HORVfi sporoča živinorejcem, da v TOVARNI MOČNIH KRMIL V LIPOVCIH prodajajo vse vrste svežih močnih krmil , z visoko hranilno in biološko vrednostjo, in to po najugodnejših cenah. Možnost strokovnega svetovanja o uporabi krmil. Telefon: 42 510. ŽIŽKI 61 a, telefax ZaPomlad^ • kostimi • bluze • druga oblačila po u8 Vzal°^ potem ratz vgS 1 ^genski apa-?ora&pX?lokorn’ki bo ^'h prostor? v °peracij-ZaračunalnSom '10V aparat SKo tomografijo. Paíse^ pacien*ov bo r«a «a Sel JentFnska aPa' n°logije in S Vrhunske teh-^’«Ür ? Vg^ raču-°bsevanie ’ r dosežemo, da je aParati ’ ki delajo katerih zmanjšano. pr¡ ’ M do 40^ VSaJ Predvide-?m° na ta nČSxOtkov' To do-da bolnika ok^alnijv:’ lke Pošiljamo ?bp(Wiira^0^ potem delamo J> Potrebn’ ^e' Tako "e Dr d° sedaj ’ kot smo de-najprej < sedai k P°tem še sli. ižS*> 'ahko sliko ob°feli in L eunalnika, jo toréi Prednosti nove da bo *n večiaS evanje pacien-vp°slenih arnost pri de[u govoril dPr. ^^iis,01”™ P’ s'editi ? le zat°, ker i atedtó' ,dosežkom so- Potrebne o Že na traian rurgijo 7® 0Preme za 't>>&eniava do-bí t>&’ let sta' nujna I aparata je «e ie^6 “ničen?3?1 Hjegove tačk da so ga ? ’' Ugodilo Žižka?0?11 s Po-kd tudi dvakrat erski zdravstveni dom gP^ dispanzer za žene Tarski zdra * 'totoenir^dzerja ? !?ni dom Je Prejšnji teden odprl nove pro-t<>v Pa 2 trilijona oon?6’ ? °bčinskega proračuna so za to le zdravstven- a tis°č tolaijev, obnova in oprema prosto- S^ta 1954 '' °m Sta'a ^ m'bj°na S63 tisočakov, todni&odprli k° s? Murski brskim °ddele¿ koloSko-po-% Z disPan- ? tudi v Iju-tokií naprej so*????6116™ Ftoeko^P^mskim6 a 1 zdrav' eto» in pitjem iz H?65 Pa soP r dn,stva. Od bote. Teologi Í7MOnierPri" 9L Je Tatu ^ke So-s° v • ;se d0 leta vaga 1 enem do? omerskem Hze8'nckologa ?u dobil’ pr-^n!?? °dtlci di- Sdl organov na teden popravljati, da so potem lahko opravljali preglede. Nove možnosti za diagnostiko »Takrat ob opremljanju kirurgije zaradi finančnih problemov ni bil kupljen in rečeno je bilo, da bo kupljen z denarjem amortiacije. Potem pa zanj spet ni bilo denarja. Dosedanja rentgenska oprema pa je bila ne samo tehnološko zastarela, ampak tudi izrabljena, zato je bil nakup nujno potreben. Nova oprema je torej pomembna pridobitev za bolnišnico, saj prinaša bistveno boljše možnosti za diagnostiko. Te bodo zamenjale marsika- Dr. Jože Kocjančič tero invazivno metodo, ki je bila uporabljena. Sodobna rentgenska oprema je torej velikega pomena, saj je nekaj strokovnih področij, kjer na primer brez računalniške tomografije skorajda ne moreš ukrepati.« ( dr.Anton Trček, direktor bolnišnice) Z novo tehnologijo bodo preiskave natančnejše, hitrejše in diagnostika zanesljivejša, predvsem pa ne bo potrebno v trebušni votlini so tudi v veliko pomoč pri diagnostiki drugim zdravnikom. V posvetovalnici za družine so imeli 234 prvih in nekaj manj kot tri tisoč nadaljnjih svetovanj, v posvetovalnici za nosečnice pa so imeli 212 prvih in skoraj tisoč nadaljnjih pregledov, 51 nosečnic pa je obiskovalo materinsko šolo. Zdravstveni delavci dispanzerja za žene sodelujejo pri spolni vzgoji osmošolcev, za učenke sedmih razredov pa vsako leto organizirajo tudi obisk dispanzerja in predstavitev dela v njem, kajti, kot je ob priložnosti odprtja novih prostorov dispanzerja zapisal direktor zdravstvenega doma dr. Jože Šumak, prizadevamo si, da načrtovanje družine postane odgovorno vedenje in sprejet življenjski način. MH Računalniška tomografija pacientov prevažati največkrat v Maribor. To je slabo vplivalo na bolnike in izgubljal se je čas na primer za potrebne operativne posege. »Diagnoza bo torej veliko hitrejša in že ob sprejemu bolnika bo zdravnik dobil dokaj natančne podatke o pacientovem stanju. Možno pa bo opravljati tudi dodatne intervencijske posege, kar pa je se-vada odvisno od razvoja drugih strok, kirurških, internističnih, uroloških, ginekoloških. Aparature namreč dopuščajo možnost dodatnih posegov, ki jih do sedaj nismo opravljali, na primer dilatacija ali širjenje arterije, drenaža lokaliziranih gnojnih vnetij, odstranjevanje kamnov, ledvičnih, urinarnih, pa tudi žolčnih. Kirurgi bodo s tem mobilnim aparatom lahko opravljali operacije in Ravnatelj na cesti? Kot smo že poročali, je občinska skupščina v Ljutomeru na zadnji seji sprejela tudi sklep o soglasju k imenovanju ADOLFA PERGARJA za novega ravnatelja OŠ Raz-križje. Pri glasovanju skupščina sicer ni bila sklepčna, saj so bili trije člani na nujni usklajevalni seji v drugem prostoru, vendar so izjavili, da glasujejo za soglasje, in tako so prišteli tudi njihove glasove. Svet OŠ Razkrižje je tako lahko sprejel še končni sklep o imenovanju novega ravnatelja. To je storil minuli petek. Kot nam je sporočil dosedanji ravnatelj ALOJZ MAKOTER, so sklep sprejeli brez predstavnikov staršev in učiteljskega kolektiva ter brez pooblastila predsednice sveta, ki je med postopkom odstopila. Tako sta storila tudi preostala dva njena sodelavca, ki sta bila člana sveta. Žig pa so menda izsilili pri tajnici z grožnjo, da lahko zleti tudi ona. V ponedeljek je dosedanji ravnatelj moral predati posle novemu, ne da bi vedel, kaj bo sedaj z njegovo službo. Zaenkrat ni zanj dela na nobeni šoli. Ali ni preveč kruto nekoga kar tako vreči na cesto? J. G. ABC POMURKA INTERNATIONAL, Mednarodna trgovina Murska Sobota, d.o.o., Murska Sobota, Lendavska 11 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila R4 GTLJ, leto izdelave 1987, prevoženih 58.400,00 km, reg. št. MS-S2-095, za izklicno ceno 100.000,00 SIT. Javna dražba bo v sredo, 20. 4. 1994, ob 14. uri, na dvorišču poslovne zgradbe, v Lendavski 11 v Murski Soboti. Interesenti si lahko vozilo ogledajo na parkirnem prostoru pred poslovno zgradbo v Lendavski 11 v Murski Soboti. Pred dražbo morajo plačati varščino v višini 10% od izklicne cene vozila. Prometni davek plača kupec. dobili natančne podatke o stanju operirančevih organv. Montiran C-lok namreč omogoča, da lako pacienta pregledamo iz različnih smeri, ne da bi ga bilo potrebno obračati.« Za res popolnejšo delo in uporabo novih aparatov pa bi na rentgenskem oddelku moralo delati več usposobljenih zdravstvenih delavcev, vsaj še en zdravnik in dva rentgenska tehnika. Pa ne samo zaradi nove medicinske opreme, ampak tudi večanja števila rentgenskih preiskav. Več rentgenskih preiskav »Opažamo namreč, da je rentgenskih preiskav iz leta v leto več. Kljub ultrazvočnim preiskavam se število preiskav z rentgeni ne zmanjšuje. Tako se ultrazvočne, klasične rentgenske in preiskave z računal- Centralni rentgenski aparat niško tomografijo dopolnjujejo in pripomorejo k zanesljivejši diagnostiki bolezenskih procesov.« (dr. Jože Kocjančič) Delo z novimi aparati pa od zaposlenih terja učenje, na vsakem aparatu se bodo s pomočjo strokovnjaka, ki je prišel z Nizozemske, učili približno dva tedna, nekatere pa potem še čaka izpopolnjevanje v tujini, v bolnišnicah, kjer imajo prav tako rentgenske aparate tovarne Toshiba. Usposabljanje za zdravstvene delavce, ki bodo delali z aparati, je namreč vključeno v ceno nakupa aparatov. Od kod denar za nakup Kako so kupovali novo opremo in od kod bolnišnici denar zanjo? Dvaindevetdesetega leta so v uradnem listi objavili javni razpis za nakup rentgenske opreme, in sicer za dva aparata, za kombinirani diaskop- Dr.Anton Trček ski aparat za pregledovanje ga-strointestinalnega trakta, intervencijskih preiskav in angio-graf ter manjši mobilni rentgenski aparat s C-lokom. Nanj se je potem prijavilo osem dobaviteljev, nekateri neposredno iz podjetij, izdelovalcev medicinske opreme, in drugi posredniki. Razpisna komisija se je prvič sestala sedmega januarja lani, potem pa še trikrat julija ter izbrala najugodnejšega ponudnika, tovarno Toshiba in posrednika podjetje Mevi iz Miklavža pri Ptuju. In zakaj tolikšen premor med prvo in naslednjimi sejami razpisne komisije? »Ministrstvo za zdravstvo nam je svetovalo, naj ustavimo postopek nabave, ker se pripravlja paket skupne nabave rentgenskih aparatur za vso Slovenijo, za vse bolnišnice. Ker smo uvideli, da s paketom kmalu ne bo nič, smo se na ministrstvu dogovorili, da se bomo sami lotili postopka nakupa. Pogodbo smo podpisali za milijon 954.320 nizozemskih guldnov. Pogoji plačila so bili: 20 odstotkov ob podpisu pogodbe, 60 tik pred dobavo opreme ter 20 odstotkov, ko bo oprema že delovala.« (Štefan Vučak, direktor Pomurskega zdravstvenega zavoda) Bolnišnica je namreč pri Ža-vodu za zdravstveno varstvo najela dokaj ugodno posojilo in plačala od 140 milijonov tolarjev prvič 26 milijonov 456 tisoč ter drugič 82 milijonov 312 tisoč tolarjev, ko bodo aparati začeli delovati, pa bo nakazanih še preostalih 20 odstotkov Štefan Vučak pogodbene vrednosti ali 30 milijonov. Posojilo pa bo potrebno vračati. »Viri financiranja so lastna amortizacijska sredstva, računamo pa tudi na sredstva zdravstvenega ministrstva. Zadnjo vlogo za sofinanciranje smo na ministrstvo poslali marca in upamo, da bo sodelovalo pri tem, ker bo drugače šla za plačilo vsa amortizacija in za drugo ne bo več potrebnih sredstev.« (Štefan Vučak) Sicer pa je zdravstveni minister zelo dobro seznanjen s pogoji in nakupom medicinske opreme za bolnišnico ter je nanjo tudi pristal, pa tudi pri izbiri prodajalca v razpisni komisiji je sodeloval ministrski predstavnik dr. Rudi Zupan. Le kako bi nakupu mogli nasprotovati, saj je bil zelo ugoden. Namesto popusta računalniška tomografija »Pri vseh teh pogodbah dajejo firme tudi finančni popust. Mi smo se mu odrekli in za to dobili blagovni rabat, računalniško tomografijo. Takrat smo menili, da je to dosti ugodnejše, saj je finančni popust le nekajodstoten, računalniška tomografija pa stane veliko več.« Bolnišnici pa je tudi potrebna, saj je stari aparat odpovedal. Sploh pa je sedaj čas spoznanja, ko tudi v krogih zdravstvene politike priznavajo, da računalniško tomografijo danes potrebuje že vsaka bolnišnica. Zato njeno delovanje v soboški bolnišnici ne vznemirja več. MAJDA HORVAT Fotografij a: Nataša Juhnov stran 8 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 5. 4. 1994 in ponedeljkom 11. 4. 1994. V petek 8. 4. so investitorji v redno delnico Salus po dobrih treh tednih čakanja dočakali sporočilo za javnost d.d. Salus, saj je bilo začasno zaustavljeno trgovanje z njihovo delnico že 14. 3., ko je s tečajem 10250 dosegla trideset odstotni porast glede na zadnjo objavo (16. februarja). V sporočilu delniška družba Salus obvešča javnost, da od zadnje objave ni bilo v zvezi s sklepanjem vsakoletnih poslovnih pogodb z dobavitelji in kupci nikakršnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na hitro povečanje cene delnic v omenjenem obdobju. Istočasno obveščajo javnost, da je Upravni odbor družbe 2. marca obravnaval in potrdil poslovno poročilo za leto 1993 in informacijo o finančnih podatkih iz zaključnega računa za isto leto, kar je bilo pripravljeno na podlagi veljavnega Zakona o računovodstvu. Iz poslovnega sporočila izhaja, da je družba ustvarila za 378 mio tolarjev bruto dobička. 26. 3. je bil na skupščini delničarjev družbe sprejet sklep, da se za leto 1993 izplača dividenda na delnice v znesku 1.050 tolarjev (akontacija dividende 350 tolarjev je bila izplačana v septembru 1993, tako da ostane za izplačilo 700 tolarjev). Dodajajo še informacijo, da bo do 15. 4. 1994 izdelan nov zaključni račun na podlagi slovenskih računovodskih standardov, revidiran pa bo s strani neodvisne revizorske hiše Coopers & Lybrand Ljubljana, posredovan pa bo tudi borzi. Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je v ponedeljek iz 103,7 porasel na 103,9, ko je bilo za nekaj manj kot 2,9 mio tolarjev prometa, v sredo se je vrnil na petkov nivo 103,7 in se na tem nivoju zadržal tudi na četrtkovem borznem sestanku, skupno pa je bilo za več kot 56,8 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 102,9, ko je bilo za 13 mio tolarjev prometa, vendar je v ponedeljek poskočil na 103,9 pri več kot 8,1 mio tolarjih prometa. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice RSL 2 iz 113,5 padel na 113,0 in se na tem nivoju zadržal tudi naslednja dva dni, skupno pa je bilo za 59,7 mio tolarjev. V petek je njen enotni tečaj ponovno padel (112,9), ko je bilo za 30,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 112,8 pri več kot 28,7 mio tolarjev prometa. Z obveznico RSL 8 so bili 6. in 8. 4. sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 902 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 97,0. V tem tednu je nihal enotni tečaj obveznice RSL 11. Na torkovem borznem sestanku se je sicer še zadržal na 101,5, ko je bilo za malenkost manj kot 2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 101,0 pri več kot 8,4 mio tolarjih prometa, v četrtek pa se je po- * ®SX* ° íllZaZíí. Cesta prvih borcev il. Brežice 68250 •»0608 62-236 Telefaks 0608 62-852 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54. Ljubljana 6*000 »O« I3WS5. Telefaks: 061 BI-347 Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor »062 23-460 Telefaks: 062 23-460 novno vrnil na 101,5 (nekaj manj kot 3,4 mio tolarjev prometa). V petek so bili po nespremenjenem tečaju sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti nekaj manj kot 9,3 mio tolarjev. " Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je 5. 4. iz 102,0 porasel na 102,2 pri več kot 4,3 mio tolarjih prometa, naslednjega dne na 102,3 (510 tisoč tolarjev prometa), v četrtek pa se vrnil na 102,2, ko je bilo za 972 tisoč tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj rahlo padel na 102,1, ko je bilo za nekaj manj kot 1,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 102,4 pri več kot 1,9 mio tolarjih prometa. 6. 4. je enotni tečaj obveznice RSL 2 z iskoriščeno davčno olajšavo porasel iz 111,3 na 111,8, prometa pa je bilo za več mio tolarjev. Uvrščena kotacija II - obveznice Z obveznico Mesto Ljubljana so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 383 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 103,4, v sredo je njen enotni tečaj padel na 103,3 pri nekaj manj kot 9,5 mio tolarjih prometa, v četrtek pa porasel na 103,5, ko je bilo za več kot 2,3 mio tolarjev prometa. V petek je bil po nespremenjenem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti skromnih 17 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa je bilo po istem tečaju za 838 tisoč tolarjev prometa. 5. 4. je enotni tečaj obveznice SKB 1 padel iz 10,1 na 10,0, ko je bilo za 4,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne so bili sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 674 tisoč tolarjev po tečaju 107,2, na četrtkovem borznem sestanku pa je njen enotni tečaj padel na 106,6, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 12,9 mio tolarjev. V petek se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, ko je bilo za več kot 28,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa rahlo padel na 106,5 pri nekaj manj kot 6,7 mio tolarjih prometa. Prosti trg - obveznice Z obveznico Gorenje so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 68 tisoč tolarjev po tečaju 101,5, naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 103,0, ko je bilo za več kot 3.4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa ostal na istem nivoju (57 tisoč tolarjev - aplikacija). V petek je njen enotni tečaj padel na 102,9 pri 817 tisoč tolarjih prometa, v ponedeljek pa poskočil na 103,5, prometa pa je bilo za 768 tisoč tolarjev. Po slabem mesecu dni se je ponovno trgovalo z obveznico Lesnina in to po zelo različnih tečajih vse od 0,1 do 100,0, njen enotni tečaj pa je poskočil iz 5,0 na 17,5, kar predstavlja porast tečaja za 250 odstotkov, prometa pa je bilo za skromnih 26 tisoč tolarjev. V ponedeljek je bil s to obveznico sklenjen aplikacijski posel po tečaju 3,0, kar predstavlja padec za 82,86 odstotka. Z obveznico občine Laško so bili 6. 4. sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 217 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 92,0. Enotni tečaj obveznice Občina Šmarje je 5. 4. padel iz 90,1 na 89,9, ko je bilo za nekaj manj kot 3,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 91,0 pri 805 tisoč tolarjih prometa, v četrtek pa padel na 90,0 (več kot 1,4 mio tolarjev prometa). V petek so bili sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 680 tisoč tolarjev po tečaju 91,0, v ponedeljek pa v vrednosti 306 tisoč tolarjev po tečaju 91,5. Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je na torkovem borznem sestanku iz 78,2 padel na 78,0, ko je bilo za 664 tisoč tolarjev prometa, se na tem nivoju zadržal tudi na- NOVO V CREDITANSTALT - NOVI BANKI, d. d. TOLARSKA HRANILNA KNJIŽICA - namenjena varčevanju, - najmanjši znesek vpisa je 500,00 SIT, - obrestna mera na vložena sredstva je R (v aprilu je to 1,1% mesečno), - pripis obresti trimesečno, - dvig hranilne vloge je možen v enotah CREDITANSTALT - NOVE BANKE v Sloveniji, - priporočamo jo: upokojencem, mladini, otrokom, društvom in drugim občanom. Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha © j slednjega dne pri 1,3 mio tolarjih prometa, v četrtek pa zdrsnil še za r 0,2 odstotne točke na 77,8 (več kot i 1,6 milijarde prometa). > Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj PTT Celje porasel iz , 107,0 na 107,3, ko je bilo za 2,8 : mio tolarjev prometa, v četrtek pa i so bili sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 229 tisoč tolarjev, njen : enotni tečaj pa se je izoblikoval na : 106,8. V ponedeljek je njen enotni ! tečaj poskočil na 107,5, prometa pa : je bilo za 288 tisoč tolarjev. Rahlo i je 6. 4. porasel enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana in sicer iz 105,7 na 105,8, ko je bilo za 201 tisoč : tolarjev prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 61 tisoč tolarjev po tečaju 105,6. Nihal je v tem tednu enotni tečaj PTT Celje. V torek je tako iz 122,9 padel na 122,7, ko je bilo za nekaj manj kot 6,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 123,0 pri več kot 2,8 mio tolarjih promet, v četrtek pa na 123,1 (več kot 1,4 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj neznatno padel na 123,0, prometa pa je bilo za 944 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je na torkovem borznem sestanku poskočil iz 105,4 na 106,0, ko je bilo za 250 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 106,1 pri več kot 1,5 mio tolarjih prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 106,9 pri 277 tisoč tolarjih prometa, v ponedeljek pa padel na 106,7, ko je bilo za 50 tisoč tolarjev prometa. Prosti trg - redne delnice Nihal je tudi v tem tednu enotni tečaj delnice Dadas, le da na nekoliko nižjem nivoju. Na torkovem borznem sestanku je tako iz 223745 padel na 221030, ko je bilo za več kot 47,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 218925 pri več kot I 58,4 mio tolarjih prometa, v četrtek pa porasel na 219708 (30,1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 220989, ko je bilo za nekaj manj kot 15,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 220637 pri več kot 20,7 mio tolarjih prometa. Enotni tečaj redne delnice Fin-media je v tem tednu padal. 5. 4. je tako iz 119869 padel na 119500, ko je bilo za več kot 2,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 118791 pri več kot 9,1 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 118700 (237 tisoč tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel in I sicer na 118448, ko je bilo za nekaj I manj kot 6,9 mio tolarjev prometa, I v ponedeljek pa na 117750 pri 471 I tisoč tolarjih prometa. Po slabem mesecu dni se je 8. 4. I trgovalo z delnico Grad. Njen I enotni tečaj je ostal nespremenjen I (?), promet pa je bil skromen (1 I lot). V tem tednu je naraščal enotni I tečaj delnice LEK. 5. 4. je iz 10487 I porasel na 10650 (607 tisoč tolarjev I prometa), naslednjega dne na I 11146 pri 3,5 mio tolarjih prometa, I v četrtek pa na 11747, ko je bilo za I 1,7 mio tolarjev prometa. V petek I je njen enotni tečaj padel na 11362 I pri nekaj več kot 2 mio tolarjev I prometa, v ponedeljek pa na I 11089, ko je bilo za nekaj manj kot I 2,6 mio tolarjev prometa. Nihal je v tem tednu tudi enotni I tečaj delnice MK Založba. Na tor- I kovem borznem sestanku je iz 8800 I padel na 8719, ko je bilo za več kot I 7,4 mio tolarjev prometa, nasled- I njega dne na 8576 pri nekaj manj I kot 8,2 mio tolarjih prometa, v če- I trtek pa porasel na 8703 (več kot I 8,7 mio tolarjev prometa). Tudi I v petek je enotni tečaj te delnice I porasel in sicer na 8766, ko je bilo I za nekaj več kot 12,4 mio tolarjev I prometa, v ponedeljek pa padel na I 8699 pri 4 mio tolarjih prometa. V torek je enotni tečaj delnice I NIKA iz 120159 porasel na 120859, I ko je bilo za nekaj manj kot 8,6 I mio tolarjev prometa, naslednjega I dne padel na 119109 pri več kot 19 I mio tolarjih prometa, v četrtek pa I na 119051 (nekaj manj kot 9,9 mio I tolarjev prometa). Tudi v petek je I njen enotni tečaj padel (118926), I ko je bilo za nekaj manj kot 8,1 I mio tolarjev prometa, v ponedeljek I pa porasel na 119610 pri nekaj I manj kot 18,9 mio tolarjih pro- I meta. Enotni tečaj delnice Probanke je I v torek porasel iz 22007 na 22715 I (27,9 mio tolarjev), naslednjega I dne na 23275 pri 50,2 mio tolarjih I prometa, v četrtek pa nekoliko pa- I del na 23053 (32,6 mio tolarjev I prometa). Rahlo je njen enotni te- I čaj padel tudi v petek in sicer na I 23023, ko je bilo za nekaj manj kot I 41,6 mio tolarjev prometa, v pone- I deljek pa na 22928 pri 68,8 mio I tolarjih prometa. Tončka Božinovič I AGROOSKRBA MARIBOR p o MARIBOR p.o. 62000 Maribor, Vodovodna 7 tel.: 062/301 - 781 za lepoto stanovanja in vrta' 4 in 2 taktne vrtne kosilnice za vzdrževanje zelenic, manjših in srednjih parkov, igrišč ... ( v prodaji tudi električne kosilnice in kosilnice na silk ) prodaja AGROOSKRBA MARIBOR, Vodovodna 7, ŠIKOLE, RAZKRIŽJE in druge prodajalne kmetijskih in vrtnarskih izdelkov. sobne in vrtne fontan iz naravnega kamna in različnih velikosti ročne in motorne za škroplenje vrta, sadnega velikosti od 0,5 I do 16 1 NEOTEX ZAŠČITNA TKANINA K,u fO^ ZA PREKRIVANJE VRTNIH IN POLJS^ „ Namen uporabe: ««tneiŠsS® • doseganje zgodnejšega, višjega in kakovos ¡n O Neotex ščiti pred mrazom, močnim d0^®3ia ugo^h vremenskimi neprilikami, pred insekti, ustva J klimo in omogoča zgodnejšo setev m razv j in drugih kultur. zrak ¡n Neotex je polipropilen, propusten za vodo, ^ ki v treh letih neškodljivo razpade. . 1 60 °° ' Dobite jo v različnih dolžinah in širinah o •BRAMAC« VARNA STRgŽ za vse življem Če načrtujete gradnjo hiše, Vam želi BRAMAC pomagati, da se boste dolgo veselili svojega doma s trdno streho. Pri novi gradnji, pri gradnji podstrešnega stanovanja, pri obnovi stare hiše Vam Bramac ponuja 3 modele strešnikov v 4 barvah za uresničenje Vaših čisto osebnih zamisli in želja. Ob tem Bramac upošteva gradbene predpise in Vam zagotavlja preizkušeno kakovost (odpornost proti zmrzali, nepropustnost vode), varnost s 30-letnim jamstvom in pripravljene funkcionalne ter zanesljive rešitve detajlov za vse bistvene elemente strehe. Pri gradnji podstrešja pa Vam za širok in nemoten pogled priporočamo Bramac, d.o.o., Škocjan — vse za streho ateljejsko okno BRAMAC ali strešno okno STELL. S streho BRAMAC so zanesljivo odpravljeni vsi problemi s streho (sleme in greben, kap, žlota, strešna okna in osvetlitev podstrešja). Če se odločite za streho BRAMAC, se posvetujte s strokovnjaki v trgovinah z gradbenim materialom, s krovcem, gradbenikom3'^ arhitektom. ¿3 odločitev si ¡^i pomagajte s h• Kot ¡e1"1 e,om naj bi postopoma obujali kmetijsko strate-lunetovani Z^no’ *emelj' na uveljavljanju ekosocilanega modela kaj ta mod' I tem tr®nutku Jc nesmiselno podrobno razlaganje, ^jekta na * P”mcn'‘ ^z proračuna je za uresničevanje tega navo razmo?vn ena Piroga milijarda tolarjev, in sicer za izrav-stalim delom ,metovanja na višinskih in gorskih kmetijah s preo- '"°VT'ii,r“n“rah kme-rente- Vemo dp'ra vPrašanje ’Preteklo« ?mreč’ da se je b°disiiz k^ ?kUmulacija selila al> obratno L]StVavindustrijo n,h ciklov’T-V'Sao od razv°j-esno Prenl? dnosi so bili "^dnfe t0 ^ je ne Povijanju "° P0znal° Pri polkrnetstva v mnoz|čnosti žaju so se3.'/panjem polo-^vanaib °dn-osi sesuli in Pianom n K01™ interven-Slstenco kmet?^313 rešiti ek' >em Pro Vcel°tnem slo-!^ S te8a «a- JeniZeml iške r!n'hm,V tUdi P°' ’^a kmetii«nte' V primeru ^ obravnavat-3 ga ni mo’ ^niških od? Z Vidika najstnik (nekd?-^ ko bi si JelePosest-111 Za obrnJ^86^ vredno-^«jski l»osi -n slovenski razdrobi Je značilno, drobna n b jenosti Prevla-’dosten razh?8} To pa ¡e že Srnine ne8mda lastnik od »'ni velik „ more preživeti. ra|dVon®o dXJvm^dajalec bo a a rento d’ kl bo pobi-P°sestevd y ^ družbe-Sln jih bo d/l]e P°drža- je ne množičnosti ^Kj?/1'11 ^erencialne ' "»prej izhodišče analize naravna plodnost zemlje in oddaljenost od tržnih centrov. Drži namreč, da je bila naravna plodnost zemljišča tista, ki je vplivala na socialni in gospodarski položaj kmetov. Tudi če bi bili vsi drugi (tehnološki in kapitalski) pogoji povsem enaki, je rodovitnost zemlje in težavnost njene obdelave tisti dejavnik, ki vpliva na položaj kmeta in rentabilnost njegove proizvodnje. Zemljiška renta potemtakem ni kot profit v industriji prehoden, pač pa trajen pojav. Po tej logiki naj bi torej cene kmetijskih pridelkov določala cena pridelave na najslabši in ne na najboljši zemlji. Stroški pridelave in višina rente tako nihajo in nanje vplivajo različni dejavniki, med drugim odprtost ali zaprtost trga. Hribovski dodatek Dejstvo je, da kmetijstva in oskrbe s hrano ni mogoče prepustiti čisti tržni logiki. Na eni strani zaradi tega ne, ker država nima takšnega zemljiškega potenciala, da bi na to lahko neomejeno pristajala. Na drugi pa tudi zaradi tega, ker ni po vsej državi kolikor tolikor enakih razmer za kmetovanje. Glede na to, da je v strategijo svojega razvoja vključila socialne in demografske elemente, to od nje zahteva tudi ustrezen pristop. Prej je bil namreč socialni problem reševan s pojavom polkmet- stva. deloma ga tako rešuje tudi danes. V tem dvoživkar-skem ekonomskem odnosu je prihajalo do vzajemega prelivanja akumulacije iz industrije v kmetijstvo in obratno prek plač in nekaterih oblik državnih intervencij v kmetijstvo. Tudi sedaj ne bo bistveno drugače, saj bodo breme normalne preskrbe s hrano na svoja ramena prevzeli davkoplačevalci. Seveda so načini, kako se bo država lotila spodbujanja približevanja cilju po čim večji lastni prehranski oskrbi, različni. Kot lahko razberemo iz letošnjih proračunskih postavk, namenjenih kmetijstvu, so načini reševanja tega problema selektivno naravnani in favorizirana višinska območja. Gledano s tržnega vidika, gre za kmetijsko povsem nezanimiva območja za kmetovanje, ki ob normalnem delovanju trga ne bi preživela. Minimalno možnost preživetja bi jim lahko pripisovali le ob hermetični zaprtosti domačega trga pred tujo konkurenco, s tem pa bi posredno le s svojimi pogoji kmetovanja dvigovali rento kmetom na ugodnejših legah. Primerjalno gledano ti kmetje tudi v preteklosti niso bili povsem zapostavljeni, saj so bili večinoma eksistencialno odvisni od gozdov. Gozdarska zakonodaja, ki je veljala v preteklosti, pa ni bila pozitivna samo za državo, ampak tudi za te kmete. Znano je, da so se iz biološke amortizacije finacirala vlaganja v gozdove in infrastrukturo. Sedaj ko se vzpostavlja nov sistem, država pač mora neposredno intervenirati in s pomočjo proračunskih sredstev pokrivati rento, ki jo sama priznava. Ob tem je seveda problem, da država priznava in plačuje rento samo enemu delu kmetov, drugemu pa ne, ali če že prizna, tega ne pokrije. Gledano v celoti, država noče priznati, da slovensko kmetijstvo nima ekonomskih možnosti za oploditev drobno posestnega lastništva v smislu zemljiške rente velike blagovne proizvodnje v kmetijstvu, vključno z absolutno rento. Pri tem se ne ozira na to, da je absolutna renta odsev najnižje industrijske produktivnosti dela v kmetijstvu in s tem najbližja reprodukcijski sposobnosti kmeta. Rente, gledano skozi posestni vidik, v našem primeru ni mogoče povezovati z lastništvom zemlje, ampak s produktivnostjo dela. V našem primeru jo torej povzročajo različne ravni produktivnosti dela in naravnih možnosti. Razliki med prej omenjenima kategorijama kmetov sta dve: kmetje v hribih z nizko produktivnostjo zaradi naravnih razmer si bodo rento, ki jim jo bo priznavala država, prisvajali. Rento nižinskih kmetov, ki pa jo bodo sami ustvarili, si bo prisvajal nekdo drug, samo oni ne. J. VOTEK 'Wo *'»10 Raj za čebele S* MWd^ »»ko je J’ 'z Drohranjih Jožeta ^id^kosei Ze V Zrelih in Va Popisal na ^^^ji Dol- ^SIa v kmerT’ kjer sta ste v ?dri>gi 19skl obdelo- ^Ij sta.dobila r?zPadu za-Začela ^tarjev > ;Toda ob-’^ Za?0 a Je Pre’ etid^Oslil in ’zat°seje '’Vir Gradisu A^ je medo-drugih t-a]. so sem Tnd KV vozili %Dnaku’ (Čeh ^ Opravke ko tni čebelji je P°nu- V^nis""akuP Panjev °lečehP?njev«iP tronad- Jože Kohek je vrsto let zidaril, ob koncu tedna pa bdel nad tujimi čebelnjaki. Pred desetimi leti, ko se je upokojil, pa si je kupil lastni »vinjak«, v katerem je ta čas 45 tronadstropnih A-Ž panjev. - Fotografija: Š. S. medu, ki so ga nabrale predvsem na cvetovih lip, kostanjev, akacije in cvetlic. Potožil je, da je danes med težko prodati, hkrati pa je pristavil, da on nekako še shaja, saj je ob cesti postavil izvesek, ki opozarja, da pri tej hiši prodajajo med, kar je pogruntavščina, ki prinaša korist: ustavljajo se potniki, tudi Avstrijci, in kupijo po kak kilogram pristnega domačega medu. Kohkov med pa tudi »roma« v Koper, kjer je stanuje čebelarjev brat, ki tam poskrbi za prodajo. Čebelar iz Drobtinec se sicer jezi nad trgovci, ki uvažajo ceneni med in tako hudo konkurirajo domačim čebelarjem, hkrati pa dodaja, da gre le za cenovno, ne pa tudi za konkurenco po kakovosti medu. Slogan: Dobro je, domače je... potemtakem velja tudi za med? Š. SOBOČAN Pesa izpodriva krompir Na Gorenjskem in Dolenjskem so pridelovalci zagnali vik in krik, da bi država priznala večje spodbude za izvoz lanskega pridelka krompirja, ki ne gre in ne gre v prodajo. Je tako tudi pri naših pridelovalcih krom-piija? Jože Bojnec iz kmetijske zadruge Beltinci nam je povedal, da je bila lanska krompirjeva letina zaradi dolgotrajne suše zelo slaba, zato so na beltinskem območju pridelali le desetino količin kot ob dobrih letinah. Tedaj so imeli kmetje okrog 9.000 ton tržnih presežkov, lani pa le 500 ton. Predvideva, da je pri kmetih še kakih 80 ton, v zadružnem skladišču pa 70 ton neprodanega krompirja. Skupaj torej 150 ton, kar pa ne zaskrbljuje. Je pa tudi res, da kmetje s tega pridelovalnega območja letos niso posadili toliko krompirja kot v prejšnjih letih, kar je nekako v skladu s kmetijsko politiko, po drugi strani pa tudi z gospodarnostjo: čemu pridelovati poljščino, ki jo je čedalje težje prodati, ko pa se po drugi strani ponuja (vsaj doslej je bilo tako) dober posel s sladkorno peso in žitom? Pesa in žito torej izpodrivata krompir, katerega kilogram stane sedaj okrog 18 tolarjev S. S. Kl>ogramov p ^f°'AI^ Kot J>A Bi AtWSKi SMEG /JAR.OČIM ti/MMisrksm ¿A pae-tustvo-foRšCiM FMETI3AW 1,5 MILI JARbe o POMOČI ¿-A liRAiWW pbfoJEV, MAM PA MUUUuUuUULA. Priprava tal za setev koruze Osnovna obdelava Na težjih glinasto-ilovnatih tleh moramo njivo za koruzo zorati že jeseni, ko zaorjemo tudi hlevski gnoj ali zdrobljeno koruznico. Zorana zemlja lahko vpije več zimske vlage, ki je rastlinam na voljo še v poletnih mesecih. Poleg tega pa mraz zemljo še ugodi in omrvi. Spomladi, ko je dovolj suho, brazdo zapremo s klinasto brano ali vlačo. Zelo grudasta tla pa zravnamo s krožno brano. Z zapiranjem brazde preprečimo izgubljanje vlage iz ornice in spodbudimo plevele, da začnejo kaliti, in jih potem s predse-tveno obdelavo uničimo. Oranju spomladi se na splošno izogibajmo, ker z njim zapravljamo zimsko vlago iz ornice in spravljamo na površje plevelno seme. Oranje spomladi pride v poštev na lažjih bolj peščenih tleh in tam, kjer spomladi zaoravamo hlevski gnoj ali podoravamo ozimne dosevke, ter na zelo težkih tleh, ki so se čez zimo zaradi neobstojne strukture močno sesedla. Taka tla se spomladi težko ogrejejo, koruza pa v hladni zemlji težko in dolgo kali. Zato v takih primerih jeseni po spravilu pridelka njivo plitvo preorjemo, spomladi tik pred setvijo pa globoko preorjemo in hkrati pripravimo tla za setev. Predsetvena obdelava Za predsetveno obdelavo in zadelavo mineralnih gnojil v tla je najbolj primerno orodje predsetvenik v kombinaciji klinaste ali žličaste brane z dvojnimi valjastimi branami (mrvilniki). Z brano rahljamo do globine 8 cm in zgošču-jemo zemljo z mrvilniki v globini 4-6cm. Seme koruze mora imeti trdo posteljo in mehko pokrivalo. Zemlje ne smemo obdelati pregloboko, ker seme ne bo dobilo dovolj vlage za kalitev. Izogibajmo se tudi čezmernim hodom pri pripravi za setev, ker s traktorksimi kolesi močno zbijamo tla. Po možnosti opravimo predsetveno obdelavo v enem prehodu. Pazimo, da ne obdelujemo premokrih tal. Gnojenje Kot vse okopavine, je tudi koruza hvaležna za gnojenje s hlevskim gnojem. Če nimamo gnoja, sejemo rastline za podor in zaoravamo žetvene ostanke. Pri uporabi gnojevke je dobro, da slama ostane na njivi in se zdrobljena podorje skupaj z gnojevko. Koruzo gnojimo ne samo z organskimi, ampak tudi z mineralnimi gnojili. Koruza (zrno + rastlina) odnese iz tal s pridelki od 6 do 10 ton suhega zrna na hektar 180-300 kg/ ha dušika, 80-150kg/ha fosforja in 200-300kg/ha kalija. Če koruznica ostaja na njivi in jo zaoravamo, lahko zmanjšamo odmerek kalija za 30%. Pri odmerkih hranil, ki jih dodamo v obliki organskih in mineralnih gnojil, upoštevamo predvsem raven načrtovanega pridelka, založenost tal s hranili (analizo tal), naravno rodovitnost tal in razmerje med ceno gnojil in ceno pridelka koruze. Če so tla dobro založena s hranili, si lahko na podlagi načrtovanega pridelka sami izračunamo potrebe po gnojenju. Na slabše založenih tleh, kjer je vsebnost P2O5 in K2O manj kot 20mg/100g tal (po analizi tal), gnojenje povečamo za 30-50kg/ha čistih hranil. Ne smemo zanemariti tudi hranilne vrednosti gnoja in gnojevke (objavljeno v kmetijski panorami, Vestnik, 24.mar.1994). NPK-gnojila potrosimo na surovo brazdo in jih s predsetveno obdelavo vdelamo v tla. Če pa orjemo spomladi, NPK-gnojila potrosimo pred oranjem in jih zaorjemo skupaj s hlevskim gnojem. Za štartno gnojenje na vlažnih in hladnih tleh trosimo ob setvi v vrste NPK 11-51-0 (MAP - monoamonfosfat) 100-150kg/ha. Z deponatorjem na sejalnici trosimo gnojilo 5cm vstran in 5cm globlje od semena. Štartno gnojenje s fosforjem priporočam predvsem na zemljiščih, ki se počasi ogrevajo, in tam, kjer opažamo, da koruza spomladi slabo raste in z rdeče vijolično obarvanostjo listov kaže zanke pomanjkanja oziroma nedostopnosti fosforja. Potrebe koruze po fosforju so največje v obdobju mladostnega razvoja, ko ima še slabo razvite korenine in črpa fosfor le / manjše površine ob vrsti. Potrebe koruze po kaliju in dušiku so v primerjavi s fosforjem največje v obdobju hitre rasti koruze. Kalij, ki se praktično rie izpira iz ornice, lahko potrosimo v celotnem odmerku pred temeljno ali dopolnilno obdelavo, medtem ko moramo biti £ dušikom previdnejši. V prvem mesecu rasti porabi koruza zelo malo dušika. Na lahkih peščenih tleh, pa tudi na nagnjenih površinah lahko pride ob večjih nalivih ali intenzivnejših padavinah do izpiranja dušika. Zaradi tega je umneje deliti odmerek dušika na dva obroka. Polovico potrebnega dušika vdelamo v tla pred setvijo, na težjih zemljiščih lahko tudi več. Preostali odmerek dušika potrosimo pred začetkom hitre rasti, ko ima koruza 7-9 listov in ga z medvrstno obdelavo - okopavanjem (kultiviranjem) vdelamo v tla. Za spomladansko gnojenje pred setvijo uporabimo ureo (150-250kg/ha). Večje odmerke dušika potrosimo na njivah, ki niso gnojene z organskimi gnojili, in silažni koruzi, ■ ki potrebuje 10-15% več dušika kot koruza za zrnje. Enotno priporočilo za gnojenje koruze ni možno, ker moramo upoštevati raven načrtovanega pridelka, način rabe posevka, gnojenje z organskimi gnojili in naravno rodovitnost tal, kar pa se od njive do njive zelo razlikuje. Najbolj natančno lahko določimo odmerke na podlagi analize zemlje, ki je tudi osnova za gnojilni načrt, katerega vam pomaga izdelati Vaš kmetijski svetovalec. Nezanemarljive pa so vsekakor tudi vaše lastne dolgoletne izkušnje. Zelo splošna priporočila pa so lahko naslednja: 1. Na njivah, kjer ne gnojimo z organskimi gnojili, potrosimo ob setvi 600-800kg/ha NPK-ja 7-20-30 in zabranamo 250kg/ha uree. 2. Če redno gnojimo z govejim hlevskim gnojem ali govejo gnojevko, ki praviloma vsebuje malo fosforja in več kalija, gnojimo z 350- 450 kg/ha NPK-ja 8-26-26 in 200 kg/ha uree ali z 350-450 kg/ha NPK-ja 7- 20-30 in 200 kg/ha uree pred setvijo in ob setvi v vrste s 100- 150kg/ha NPK-ja 11-51-0 (MAP). 3. Kadar uporabljamo prašičjo gnojevko (30—50m3/ha/ leto), izberemo za mineralno gnojenje NPK 7-20-30 (ali NPK v podobnem razmerju hranil) v količini 300-400 kg/ha in 100-150kg/ha uree ob setvi. Žita Flisar Novak, dipl, inž, agr. stran 10 odsevi mladosti Moja -mamica Moja mamica je lepa kot poganjkov cvet. Moja mamica je pridna kakor mravelj pet. Zna pa biti zelo vesela, da bi najraje ves svet objela in ga meni dala ter mi pesmico zapela, da najraje me ima. Nikoli nisem znala, kaj naj bi ji za to dala. Nikjer nisem mogla najti darila, s katerim bi se ji lahko oddolžila za vse, kar v življenju mi je dala in kaj zaradi mene je prestala. A spoznala sem darilo, včeraj, ko na trati sem se igrala in rožica mi je zašepetala, da brez ljubezni ne bi jaz nastala. IVA TOPOLNIK, 6. b OŠ Križevci pri Ljutomeru Dnevni red Razmišljajte, pišite, rišite, sodelujte! Ko vedno ob pol sedmih vstanem in se prebudim iz morečih sanj, si obujem svoje najljubše copate in na pol poti do okna razmišljam o šoli in nalogah. Ko prispem do velikega in širokega okna, primem za vrvico in jo potegnem navzdol in zelena roleta se odpelje v škatlo nad oknom. Ko pogledam skozi mrzlo okno, mi v oči zasije sonce in čutim, kako mi po obrazu zapiha mrzli jutranji veter. Hitro si oblečem zeleno-rjave jeans hlače in se počasi s kolesom odpeljem v prijazno šolo. Ko se peljem iz šole domov, že nestrpno čakam, da v vzamem roke kitaro in brenkam nanjo do sončnega zahoda. Nato ležem na posteljo, ki je zelo mehka in udobna. JURE SREŽ, 7. c OŠ G. Radgona Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega vprašanja je knjigama M3? niča DOBRA KNJIGA v M. Soboti; nagrade polr r Kaže, da je bilo 29. vprašanje pretežko, namreč odgovorila samo KORNELIJA SMODI» ) vec, in sicer da je Prepovedano mesto Peking (k' Čestitamo! KUPON št.31 odoVOti Ali veste, kako dihajo paglavci (žabji ,mMcl f pošljite najkasneje do 20. aprila in pripišite »ALI J Vremenske neprijetnosti Jutro je. Prva ura - zgodovina. Učiteljica stopi v razred kot sončen dan. Nekaj pobrska po dnevniku in začne spraševati. »Učenci, kaj je zgodovina?« Nihče ne odgovori. Zabliska z očmi in se pripravlja na grmenje. Vsi smo tiho, le gledamo jo. Poizkuša srečo z drugimi vprašanji. Sedimo, kot bi udarilo v nas. Učiteljica zagrmi in začne se nevihta. Hodi po razredu in na nas se usuje ploha besed. Od časa do časa se ustavi, da zajame sapo, nato zopet zagrmi. Pravkar je s knjigo udarila po mizi! Stisnemo glavo med ramena in čakamo. Kot je ploha naglo prišla, je tudi minila. Učiteljica nenadoma umolkne, se zasmeje, kakor da bi sonce pokukalo izza oblakov. Po razredu zaveje veter olajšanja. Tedaj odpre redovalnico. Zastrmi se vanjo, v razredu zavlada tišina pred nevihto. Zaslišim svoje ime. Obsedim, kot bi treščilo vame, in se ne morem premakniti. Nekako le pridem do table. Vprašanj prav nič ne slišim in odgovori so temu primerni. V redovalnico pade enica. »Šus«! Odrešilni zvonec je zazvonil prepozno. LILJANA LORENČIČ, 6. raz. OŠ Negova Pri nas so vsako leto la^ Takoj ^ Nekega popoldneva sem zagledal prve tri lastovk6, ^ zbežal k bratu in mu povedal, da so spet priletele las o a tega ni verjel. Rekel sem mu, naj gre z mano ven ® A tedaj lastovk že ni bilo več. Nekaj časa sva strni apii?' nebo. Naenkrat je priletel velik trop lastovk. Oba sv nečena in vesela. , . Naslednji dan, ko sva prišla iz šole, sva takoj pasif Videla sva dve lastovki. Ena je sedela v gnezdu, “ iskala mesto. Previdno sva ju opazovala. Stekel.se H ^^ kladivo in žeblje. Desko sem zabil na tram, da si Je |jjif naredila gnezdo. Pridno si jo je pletla iz drobcev a Jrf lepila s svojo slino. Čez nekaj dni je že tudi druga a„aina^ svoje gnezdo. Bil sem ponosen, da sem ji tudi jaz po® 6 oporo. iern Čez teden dni sta obe lastovki sedeli vsaka.v Takoj sem pomislil na valjenje mladičev. Tako je tu ^¡lar smo imeli v našem hlevu dve družini lastovk. Prva J ; druga pa štiri mladiče. Obe sta jih pridno hranili. ja(|i Nekega dne, ko sva jih šla z bratom gledat, sva |a< nebogljenega mladiča. Okrog njega je vznemirjenj Pohitel sem po lestev, pobral lastovko in jo posadil' se mi, da mi je bila njena mama za to dejanje zelo Mladiči so bili vsak dan večji in močnejši. Priše J^ vega prvega leta. Najprej so zleteli do prve elektricne^aj se malo odpočili, potem pa nazaj v gnezdo. jzfve pa50' nisem več prepoznal. Ko je prišel njihov čas seli > odletele v južne kraje. Bile so svobodne. nejo^i! Z bratom vsako leto težko pričakujeva, kdaj se \ SIMON VOGRI^ Novice od tu... Roberto Magnifico bo za skladbo Zeleni Jurij posnel videospot, režiral pa ga bo Vinci Vogue Anžlovar. Sodelovali bodo tudi kurenti in Katice. Spot bo premierno prikazan na televiziji 24. aprila točno ob polnoči, na dan zelenega Ju- rija. *** Vsi veste, da je Ljubljana pravo središče jazza, kjer so se tudi zvrstili nastopi najpomembnejših jazzistov in kamor pridejo vsi, ki v jazzu kaj pomenijo. Poleg tega pa ima Ljubljana enega najtarejših jazz festivalov v Evropi. Manj pa jih je verjetno vedelo, da je bil Luis Armstrong v Ljubljani že leta 1959. Stane Verbek Sten, kitarist skupine 12. nadstropje, pripravlja svoj prvi samostojni ' projet, kaseto z naslovom Ljubezen 4. faza. Sodelovali pa bodo sama znana imena Vilki Resnik, Benč, Jonas, Cole Moretti in Saša Einsiedler. ...in tam Bostonski Berklee College glasbe je počastil Stinga z doktorskim nazivom. Pevec, igralec in borec za čisto okolje bo dobil ta visoki naziv maja, ko bo imel na kolidžu uvodni govor. Sting ni prvi pevec, ki je dobil takšen naziv, imajo ga že Billy Joel, Paul Simon, B. B. King in Quincy Jones. *** Kar 25 let po smrti člana skupine Rolling Stones Briana Jonesa so se o njegovi smrti pojavili dvomi. Domnevajo namreč, da se ni sam utopil, ampak da je pri umoru sodeloval nekdo, ki ga je dobro poz- nal. Policija, ki je takrat primer prevzela, je povedala, da se bodo še enkrat lotili preiskave. *** Pred kratkim je izšla zbirka uspešnic skupine Frankie Goes To Hollywood z naslovom Bang! ... The Greatest Hits Of FGTH. Na njej so tudi hiti Relex, Two Tribes, The Power Of Love. Njihov nekdanji pevec Holly Johnson pa je že pred časom objavil, da ima aids. AUDIO-VIDEO-CD |M SHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-464 Kurt Cobian Koncert V soboto, 16. aprila bo v prostorih TVD Partizan v Gornji Radgoni koncert skupin Zadruga iz Hrvaške, IN4S iz Laškega in Žgano Apno iz Radencev. Vstopnina je 400 tolarjev, po koncertu pa je organiziran avtobusni prevoz v Radence, Mursko Soboto, Ljutomer ter v Lenart, Ptuj in Maribor. Seattlsko nebo verjetno ni bilo nikoli tako sivo in žalostno kot v petek, ko so se pred Cobainovo hišo zgrinjale množice, da bi izrazile spoštovanje umrlemu grandž rockerju Kurtu Cobainu. Glasbenik, ki so ga v petek zjutrja našli mrtvega, je naredil samomor. Svoji ženi Curt-ney Love, s katero ima dve leti staro hčerkico, pa je napisal sporočilo, kjer med drugim pravi »Tako ne gre več naprej... nemorem živeti več tega življenja...« Vzel je svojo pištolo, se usedel na stol, se ozrl skozi okno in pritisnil na sprožilec. Potem ko so ga našli, mu je Love odrezala čop las in dodala: »Previdno bom oprala ta šop las in se spominjala, kako je Kurt sovražil umivanje las.« Pop KOCK «o*eee GLASBENA UGANKA Žreb je tokrat razveselil Leona Kelenca, Lendava. Pravilni odgovor se glasi: The dent? Sponzor naše rubike M Shop bo nagrajenci p« kompaktno ploščo, obvestilo o nagradi pa pošti. Vse pa vas spet vabimo k reševanju nove uganke, ki se glasi: Kaštejte vse tri originalne člane skupine Si1^^ ^ ji Svoje odgovore pošljite na dopisnicah do 22.0 naš naslov: Podjetje za informiranje, Slovenska * • Murska Sobota, s pripisom za Pop Rock Noviceec- Odgovor: Vestnik vas bo naslednji četrte povabil, da varujete okolje Med drugim je Love povedala, da je Cobain po nekaj dneh, ko se je vrnil iz okrevanja v Rimu, zopet začel jemati heroin in drugo drogo. Poleg tega je bil Cobain zelo nesrečen in je večkrat ponavljal: »Mrzim jih (mislil je Nirvano) in ne morem več igrati Z njimi«. Želel pa si je, da bi igral z Michalelom Stipom, pevcem skupine R.E.M. Curt je imel precej nesrečno otroštvo, in ko sta se starša ločila, ga je to precej potrlo. Bil je vedno otožen in depresiven, kar je izražal v svojih besedilih. Izražal je prav tisto, kar je težilo vso mlado generacijo, pa tega sami niso znali povedati. Zato so se lahko z njim v glasbi Nirvane tako poistovetili. Njegova vizija je bila vedno usmerjena k smrti, kar je izražal tudi z napisom na majici »Kili The Greatful Dead« in s pemijo »I Hate Myself and I Want To Die«, kar jc Nirvana prispevala za album Beavis and Butt - head. Skupina Nirvana, ki je nastala 1987, je postala zelo hitro popularna. Člani skupine Kurt Čobain, Dave Grohl in Krist Novoselic so uveljavili grandž, stil, ki so ga mladi hitro osvojili. Zanj pa je bil poleg negativnega gledanja na svet značilen poseben stil oblačenja, še posebej so popularizirali flanelaste srajce. Z albumom Nevermind, ki so ga izdali 1991, so si pridobili sloves, da izvajajo novo roc-kovsko glasbo. Album In Utero jim je primesel samo še večjo slavo. Njihov uspeh je šel samo gor in gor. Bili so v središču pozornosti. To veliko slavo in uspeh pa je Kurt zelo težko prenašal. Med drugim je ob tej vedno večji slavi povedal: »Če bi imeli tečaj za slavne rokovske zvezde, bi se ga gotovo udeležil.« la, ^ Love je ^ ?^upi' sije pred kratkim 1 ver in da je nač sicef p smrt že veliko P Lutaf . je njegova smrt ^ družbo in kontro orožja. In samo Psnlft L lahko, kaj P0®6...^^ benika.kijeimel J na mlado genera Glasbeni smrt Kurta Co^ Fjl rockerja, ki N ^jel mogel, da Je,l]je meka za Ij“^^ ¿eWe tivne glasbe. Ta jh fit t Soundgarden m je 3. Arnold, novina ^¡jvan' vi pisala knjigo ° ¡poitHo-upa, da bodo se " smrti seattelski tegnili skupaj- . ^ Vsi pomembn revolucije, ki tokove glasuj »r^ A^ svoje žrtve, ¿¡ji -s Kurtom Co& let star se je Pri j glasbenikom on«1 t Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER Zgodbe, kijih piše življenje Tako drži zrcalo! J^t ?8°?°^^ čustvo [)"*iitL?°V,lna za vse. v naPotdo’ da seje po-Vanje Poda^dOV'nSk° razisko' ne vedno ‘/ Stranske smeri» uradne arh- sPredaj da so Fn,mi '" dru8imi $°dovinoriJ? "^ ‘«vrstno bi se ’ C1,sto po nem' n'li »a raven ° rek °’ Povzdig-Pa Se ga lot Zn?nosti’ Angleži Wzaradi st«a-pWem V°lj k°‘ vse drugo Z Nen?"3 °bhka litera-‘Mda&T j^jpada “e bodo na? iake8a še kmalu Mk«inX^ vsai «e "a ptemalo učenV\Zanje ie t0 "° °ni imaio n*^0, Fabjani, *» nXi mbcrta Eca’ ki Mgo, ki «e h Zgodovinsko Ceprav je non-tre kot roman, Poučna kot učbenik. MigX 'z Zgo-Cel'e so za Mo zenrv astali Pri hoji >jestS ^ 0bd<4 ? / dvoriščne ?lše niso st°-temveč ?ad s° 'n stranišča, So se ni .^'čad, v me-• ^’b-Zatose' P° odtočn'h tud' velik- JC V sP's'h zna-etn°loškega pegast ln cel° antro a malo takega! Maa^>>štrk>« S’V.^ZbM"ika ima lrta za «-Avt °’ eajnik ¡n ’■ z lco> kavno k °r ^arko ¡^“baiui robec. da 0 ŽivlL^ opisuje, s Pwa V 17 sXf^ pl?"lta% 1 t]U ZVedeti 3 ^dama ne knPSe pleX >n bastiana Si’ X0Vak<* jerebi drugače Iz tMo. blco ali vest-k takega l ky“ «:?> «v. Mia nato Kl anjskem n0» meri T ?° ta’ M Čas ci SO Se K Tako kot XnuUsPra^ Kr? M kave v k mn°žič-»?'Je Pozneje d°bnihlh s‘opni? , Strmih P°-Prišlo vs?? X w po' M t v kV M do P°d-^teV^en in eri Je do ma- Pe« SM Zadi ^en/ analno Zi?vee w°- iSanV^at.Ve^ ^snifa^ V^Mvci 2g ■ dveh u ^J aV Oljske S Številkama X ¿bivu je'L”!.zgodovin- ° »Pri-'SkatU^ pri-Je »primer Smolnikar« nič. Za Zgodovino za vse ga je obdelal Aleksander Žižek v prispevku »Una dua so bli sraun, ko so babo saklal«. 1840. leta v začetku julija je bila v gostilni Franca Murna - gostilna je stala ob glavni cesti iz Celja proti Vranskemu, v bližini Trnave - ubita gostilničarjeva žena Jedrta. V gostilni so tisto noč sedeli trije italijanski zidarji, ki so bili po Murnovih navedbah precej žejni in lačni in se potem niso in niso premaknili, tako da je gostilničar na klopi zakinkal. Pozneje je pred sodiščem izjavil, da stavi dušo in telo, da je bil dell’Aquo tisti, ki je ubil njegovo ženo. Resnica pa je bil drugačna, z njenim odkrivanjem se je sodišče ukvarjalo dve leti, zgodovinar Žižek pa o umoru, kot pravi, piše tudi zato, da bi opozoril na noto preiskave, ki je skušala krivca na vse pretege najti »zunaj«, med tujci in klateži. »Ciganski Madžari« in njihovi prvi sosedje Prekmurci Kako je (bilo) sploh med Slovenci tistim, ki so prišli od zunaj, opisuje v svojem članku z naslovom Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso bili vedno taki, avtor Anton Šepetave. Mednaslovi njegovega članka so dovolj za predstavitev vsebine: Pobrskajmo po gnoju; To je dobro, pošteno.. .gostoljubno ljudstvo; To so divjaki, ljudje brez vsake kulture...; Skric-man iz Ljubljane; Strah pred drugačnim; Tujci imajo drugačno srce, sploh če so črni; Neprilagojeni, nekoliko temnejši Slovenci; Potuhnjeni, vsega krivi Židje; Severni barbari; Makaronaiji; Grdi, umazani, ciganski Madžari; Hrvati tati; Brezdomovinci; Ah moj Bog! Moj Bog! Kakorkoli nam bo zaradi tega zmanjkalo prostora za malo izčrpnejšo predstavitev drugih člankov v zborniku, se ustavimo še za hipec pri tistem poglavju, ki nas Slovence tukaj živeče najbolj zanima. S tem ne bomo prizadejali velike krivice drugim avtorjem, ker smo itak prepričani, da boste zbornik, po tem, kar smo vam o njem doslej povedali, želeli brati v originalu. Pod mednaslovom o Madžarih piše avtor, da stiki z njimi v preteklosti »niso bili življenjsko važni. Razen seveda za Prekmurce, ki so ostali onkraj meje do razpada dvojne monarhije. (Najbrž tudi zato ostalim Slovencem delujejo nekoliko tuje, prav kot da Prekmurje ni del slovenske domo- vine.)« V Novicah, tako nadaljuje avtor, so Madžare prikazovali kot »narod brez omike«, v času, ko so v bosanski vojni Madžari stopili na stran Turkov, pa so te iste Novice pisale: »Po plamtečem sočutju, ki ga dandanes Magjari razodevajo do Turkov, je očitno, da se kri turška pretaka po žilah Magja-rov...« O časi, o običaji! O stereotipi, o Slovenci, o Vendi! Dandanašnji smo si, s samostojno državo, vsaj tačas najbolj na roko z Madžari, kakor pa se zdi, smo ostalim Slovencem mi Prekmurci še vedno malce čudni. Hm, le kako gre to dvoje skupaj, diplomatsko najbližji Madžari in etnično najbolj daljni Prekmurci! »Razpištoli« se in ustreli! O zgodovini dvobojevanja na Slovenskem piše Janez Cvirn v prispevku z naslovom »Sapralot! To bo pa močan strel!«. Začenja ga z navedbo, da se je po natanačno odmerjenem strelu Emmericha von Gyujta Hugo Poglajen prijel za trebuh in zaradi težke rane čez nekaj ur umrl. Literaren začetek zgodovinskega eseja, ki v nadaljevanju med drugim razkriva, da se je v habsburški monarhiji dvoboj prav »razpi-štolil« šele takrat, ko je na Angleškem in v drugih zahodnoevropskih državah že povsem izumrl. Slovenci se v dvobojih niso samo pokali, ampak tudi sabljali, s čimer smo že takrat, tako neki gospod dr. Costa, pokazali, da enakovredno spadamo med druge narode, saj je dvoboj »pri vseh narodih in v vseh časih« uveljavljen, ker izvira »iz človeške narave, ka-koršna je, kajti ona je premalo blaga, da bi popolnoma brez maščevanja odpustila razžalje-nje, vendar pa ne tako popačena, da bi se nad sovražnikom zavratno maščevala«.. Ko bi država nehala smrdeti pri glavi! Če danes Ljubljana kot prestolnica slovenske države krajanom ob cesti med Kapco in Lendavo noče dati denarja za kanalizacijo, potem to ni noben čudež, saj, kot piše Andrej Studen v prispevku Smrdelo je kot kuga, »še ni minilo sto let, odkar je Ljubljana dobila sodobno kanalizacijsko omrežje in napeljavo modernega meste-nega vodovoda...« V tistem času je sicer to spadalo med najpomemebnejše naprave mestne higiene v Evropi, »med največje tehnične in socialne dosežke 19. stoletja«, vendar je potrebno Ljubljano razumeti, ker pač hoče še nekaj časa sebično uživati v takratnem zmagoslavju. Krasno bi bilo, če zgodovina ne bi bila slaba učiteljica in bi se slovenska prestolnica iz nje za današnje dni naučila, da mora riba nehati smrdeti pri glavi! No, šalo na stran, ker zadeva ni bila nič šaljiva, v Ljubljani je takrat bilo nadležno živeti, nadlegovala jih je nadloga iz Azije, kakor so takrat imenovali ne podgane, temveč kolero, in pisali so, da »sprošča se tako oster, bestialen vonj, da ga je čutiti v vsej soseski«. Marija Urbas, klobasarica s Starega trga v Ljubljani, je policijskemu stražniku prijavila, da ji je sedeči okrog 8. ure zvečer 13. oktobra 1909 na klopi na Dvornem nasipu kar naenkrat priletela voda na glavo, da je bila vsa mokra... »Izven pripovedi ni zgodovine« Lepo literaturo so napisali tile zgodovinarji, ki se združujejo v Zgodovinskem društvu Celje! O zadevah literanega zgodovinopisja na Slovenskem piše Igor Grdina v eseju z naslovom Problemi literarnega zgodovinopisja na Slovenskem. Prispevek pojasni, kako je mogoče, da smo bili mestoma in kdajpakdaj v osnovni šoli tako navdušeni nad zgodovino, potem pa se nam je »učiteljica življenja« skorajda priskutila. Menda za antinara-tivno, to je priskutno zgodovinopisje na Slovenskem niso krive zgolj polstoletne ideološke razmere, marveč ga je začel že France Kos v drugi polovici 19. stoletja. Grdina, katerega zadevni članek bo. upam, prebral sleherni slovenski zgodovinar, pa kljub temu pravi, da se je zgodovinar Grafenauer skliceval na analiste tudi še potem, »ko je marksizem postal docela diskreditiran oz. demo-diran in demoliran...« Tako smo imeli (in jo imamo še vedno) čez glavo uradno zgodovino, ki je ni bilo za poslušati, kaj šele da bi jo pripovedovali drugim. Bogve, kdaj smo mi Slovenci, heglovsko rečeno, pravzaprav postali nezgodovinski narod?! Da ni bilo to morda šele takrat, ko smo že imeli svoje uradno zgodovinopisje! V zborniku sledijo recenzije in poročila, v tem pisanju pa mora slediti poziv, ki ga je tu-kašnjim zgodovinarjem in sploh pišočim pripovedovalcem izrekel Branko Zver, študent zgodovine iz Beltinec, ko je prinesel Zgodovino za vse, katere član uredniškeha odbora je, da bi se »morda o njej kaj napisalo«. Dejal je, da bi bilo lepo, če bi se v Zgodovini za vse objavilo tudi kaj iz Prekmurja in Prlekije. Kar je razumeti kot povabilo. ŠTEFAN SMEJ Novice iz kulture * V četrtek, 7. aprila, je bila v Viteški dvorani ljubljanskih Križank ljubljanska premiera porabskega Zelenega konja. * Od petka, 8.aprila, je v galeriji Kulturnega centra S6Iyom Laszlo v Lentiju odprta razstava Zoltija Kepeja iz Lendave. Žolti Kepe, tako pravi o njem Sandra Habjanič, je »vse svoje življenje okušal ostrino osamljenosti in ceno drugačnosti. Redke, pa še te krhke, so bile vezi s svetom, ki ga je vlekel k sebi in po katerem je on sam tako nezadržno hrepenel. Približal si ga je na najboljši, a najtežji način - samospoznavanje je postalogonilna sila mladega ustvarjalca. Potreba po razkrivanju neznanega in po zlitju že obstoječega je sčasoma prerasla v nujo zlitja. Sprva je med otok zasebnosti in celino družbe postavljal le brvi, nato pa vedno močenjše mostove, katerih gradbeni material so pisana beseda in slikarstvo...« * Lendavska ZKO je v nedeljo, 10. aprila, ob 11. uri v odranskem vaškem domu organizirala XXVI. OBČINSKO REVIJO FOLKLORNIH SKUPIN. Nastopile so folklorne skupine: otroška z OS Odranci, ki jo vodi Nada Foijan; otroška z OS Turnišče, vodi jo Danica Kocet; mlajša folklorna skupina (FS).z OŠ Dobrovnik, ki jo vodi Anica Car; otroška z OŠ Kobilje, vodi jo Tatjana Nemet, citrarji DOŠ Dobrovnik pod vodstvom Laszlo Cservek; prekmurska z DOŠ 1 Lendava, vodi jo Irena Varga; madžarska dekliška z DOŠ Genterovci, ki jo, vodi Helena Gaal. koreograf Maria Takacs; madžarska z DOŠ 1 Lendava, vodi jo Magda Hobor, koreograf Istvan Kiss; starejša z DOŠ Dobrovnik, vodi jo Anica Car, koreograf Korbacsics Tibor; FS KD Turnišče, ki jo vodi Danica Kocet; FS »Solzice« KD Žitkovci, ki jo vodi Ernest Preinsperger, koreograf Maria Takacs; dekliška iz Trimlinov, vodi jo Katica Skrilec, koreograf Istvan Kiss; FS KD Bistrica, ki jo vodi Nada Kreslin. * Iz Galerije Murska Sobota sporočajo, da je »pred nami že 4. Medregionalna likovna razstava«, za katero so dali pobudo prav v tej galeriji. Otvoritev bo v petek, 15. aprila, ob 18.uri. Avtorji razstavljalci so s svojimi deli regijski reprezentantje likovne ustvarjalnosti. Izbrali so jih selektorji posameznih galerij. Dolenjska galerija iz Novega mesta je dala Jožeta Marinča po izboru Dragana Krivca, za Gorenjski muzej je Damir Globočnik izbral Hermana Gvardjančiča, za koroško Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec je Milena Zlatar poslala Vido Slivniker Balantič, Aleksander Bassin je za ljubljansko Mestno galerijo izbral Iva Prančiča, Franc Obal je za predstavnika tukajšne regije v imenu Galerije Murska Sobota določil Štefana Galiča. Primorce po izboru Andreja Medveda iz Obalne galerije Piran zastopa Rajmund Kocbek, Štajerce Samuela Grajfoner po izboru Milojke Kline iz Umetnostne galerije Maribor, Zasavce Jože Meglič, ki ga je določil Nande Razboršek za Galerijo Delavskega doma Zagorje. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava Književno delo Josipa Jurčiča (ob 150-letnici rojstva). Odprta bo do 22. aprila. Do 15. aprila pa je na ogled tudi razstava odpisanih knjig, ki je namenjena predvsem bibliofilom. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava skulptur Zdravka Jerkoviča. Odprta bo do 20. aprila. LENDAVA: V gradu je na ogled razstava Znane osebnosti Žalske županije. Lahko si ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda je na ogled razstava akvarelov Ervina Matešiča, oblikovalca in slikarja iz Trboveli. LENDAVA: V gradu je odprta razstava kiparskih del, nastalih na lanski kiparsko-likovni koloniji v Lentiju na Madžarskem. PRIREDITVE G. RADGONA: 15. aprila bo v kulturnem domu srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Sodelovali bodo vsi pevski zbori osnovnih šol v občini. LJUTOMER: 16. aprila ob 19.30 bo v ljutomerski cerkvi nastopila mešana pevska skupina Orfej. MURSKA SOBOTA: V soboto, 16. aprila, ob 14. uri bo v soboškem kinu občinska revija MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV. MURSKA SOBOTA: IZ ŽIVLJENJA NA ODER je naslov večera s Porabskimi Slovenci, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 19. uri v grajski dvorani. MURSKA SOBOTA: 15. aprila ob 20. uri bo v grajski dvorani predstava z naslovom Življenje v teatru avtorja Davida Mameta v režiji Matjaža Latina. Nastopata Peter in Aljoša Ternovšek. MURSKA SOBOTA: 20. aprila ob 13. uri bo v grajski dvorani občinska revija plesnih skupin. LJUTOMER: 21. aprila, v četrtek, ob 19.30 bo v Domu kulture občinska revija pevskih zborov. MURSKA SOBOTA: Društvo glasbenikov Prekmurja prireja rock večer s Sleazy Snaills v petek, 15. aprila ob 20. uri v gostilni PRI MOSTU (kopališče M. Sobota). Vabljeni! NAROČILNICA Podpisani--------------------------------------------- kraj ---------------------- ulica----------------------- poštna številka----------------- pošta naročam knjigo MOJA ŽUPNIJA. Cena 1000 Sit + PTT-stroški Knjigo bom plačal po povzetju s priloženo položnico. Vestnik, Slovenska 41, M. Sobota. Izšla je knjiga Vestniko-vega novinarja Štefana Sobočana MOJA ŽUPNIJA. Prinaša drobce iz preteklosti in sedanjosti vseh katoliških župnij v Prekmurju, Porabju, Prlekiji in delu Slovenskih goric, pa tudi vse pomembnejše dogodke v evangeličanskih cerkvenih občinah (gmajnah). V knjigi so objavljeni tudi zapisi iz krajevnih cerkva binkoštnikov, baptistov, adventistov, Židov, kal-vinov in Jehovovih prič. Knjigo, ki sodi v vsak dom, dobite na župnijskih uradih, lahko pa jo naročite tudi po pošti. stran 12 ne zgodi se vsak dan Papagaj na sodišču Papagaj Nelson, ljubljenec lekarnarja Gaborja Perla iz Kassla, je vse življenje prebil za zapahi, pred kratkim pa je sodišče njegovemu lastniku naložilo, naj ga še dodatno spravi v stekleno kletko. Dvajset let stari papagaj je maskota ugledne lekarne, kupce pa vedno pozdravi s prijaznim »Dobro jutro«. Obtožen je bil, da onesnažuje okolje s prahom, ki ga stresa s svojih perutnic. Poslej bo Nelson dosmrtno opazoval svet skozi steklo. Pred tremi leti so apotekarju določili, naj ptico odstrani, a se je temu uprl in je moral za to plačati 500 mark kazni. Lekarnarje menil, da zadovoljivo skrbi za papagajevo higieno, ker redno čisti kletko in police z zdravili. Po večletnem procesu je Perl končno dobil dovoljenje, da Nelsona obdrži na starem mestu, v ustrezni kletki seveda. V bran papagaju, ki bo živel še najmanj 30 let, se je postavil ravnatelj frankfurtskega živalskega vrta, ki je strokovno razložil, da ptič ne onesnažuje okolja nič bolj kot povprečna stranka v apoteki. Sirarna v nemškem Rueckholzu je najbolj znana po velikih hlebcih ementalskega sira. 1500 ton luknjastih hlebcev vsako leto izvozijo tudi v Rusijo. Da je pot tja enostavnejša, hlebce že v Nemčiji opremijo z ustreznimi napisi v cirilici. Štiristoletnica tulipan8 Merila za mačjo lepoto so zelo različna. Tole je ena od zmagovalk velike mačje razstave v New Yorku. Če ste zanjo pripravljeni odšteti zajeten kup dolarjev, ste lahko prepričani, da vsaj v soseščini ne bodo imeli podobne. Mačk iz rodu sphynx ni namreč na vsem svetu niti 600 in so tako ena najmanj številčnih živalskih vrst «nloh. Pravi leteči krožnik je pravo Bela, šteri zna, nega nikšoga senja, v jeseni pa dva eden Itak je tou velka falinga za Soboto, ka na sprotoletje ka bi nan turistična ponudba za drüjgin njivaj, pa lej ko več vrgla, pri živini. Tomi pouleg kulturnoga kak zopstonjsko delo Prvi pravi leteči krožnik ni prišel z Marsa, marveč so ga izdelali v ameriški tovarni helikopterjev Sikorsky. Nenavadno zračno plovilo se imenuje Cypher in je popolnoma robotizirano, poganja pa ga dvotaktni motor. Cypher ima dva metra premera, tehta 140 kilogramov, z njim pa eksperimentirajo hkrati v vojne in civilne namene. Leteči krožnik brez posadke je namreč zelo uporaben za kontrolne polete ob velikih požarih in naravnih katastrofah. Letos je tulipan star štiristo let, zato je na Nizozemskem mrzlično razpoloženje. 24. marca so na Keukenhofu v Lis-seju odprli največjo cvetlično razstavo na svetu. Na osemindvajsetih hektarjih je zacvetelo na milijone tulipanov več kot petsto različnih vrst. Tulipan, simbol Nizozemske, je doma iz Carigrada. Spomladi leta 1594 je pokukal iz zemlje na Dunaju - cesarski odposlanec v Carigradu je poslal dvornemu botaniku nekaj čebulic. Mož je bil obdarjen tudi s trgovsko žilico. Preselil se je v “^Lo 1 sto Leiden, °dpr P obl>? rijo tulipanov |jp4j | Kdor je hotel sadit t ^ moral za eno s tsi0 plačati štiri ^ ^10^ tulipanov, hen^avib J čebulice dosegla - vs^Ji najst tisoč guldn . pecseO katero bi si lahko g je hišo. Zlate »>T^ kmalu konec. stejo tulipan/ cvetki; ¿i kem vrtu. Njihov^ niso odprejo že marc manj čudoviti- I je dokaz tildi presihajoče jezero doma v Soboti, štero je zadnje deževne dni pA puno vode, okouli jezera avtoji. Turistof je okouli, ka se vse občudovan jon prek 1 injaj o, gledajo velko vodou, ka nega nikèoga ¿tanta poulek. pa avto tere. Edni drüjgi že tüdi kakše razglednice odavali. Jezero, iža strahov. Ci smo že pri Bilou bi soboško Občino, prišla voda, v vodej, Tu so parki jako atraktivno. je tou drouben so vkopali za drage pejneze, pa Pa jako kamen visike vode granitni vkopani kamnof naj bi potegnolo, opomog1i. ka bi se močvirni Lej ko pouleg pri z pa bi Pa poučno tüdi potorili, pa meterske nega. Tis vodou na sebe hrasti park i za kamne par gor malo Zatou ji je Občina dala vkopati. Pa poglente čtidež. Rej san vodou na sebe Bela priča torni. Na lastne oči je parkrat vido, ka je so granitni tou bole toga, ka mokrouta osolena, kamni skoro sigdar mokri. Gda je pa začno na paziti, je pa v pamet zdu, ka so mokri zavolo psi nad njimi noge zdigavlejo. Liki ta je premalo, ka bi hraston pomagala, ker je pa pa ešče lejko granitnin kamion mouč zeme. Kak pa granit v Prekmurje paše je pa drujga štorija. Ci bi té kamen büu z Goričkoga, s Sotine, bi gvtišno rnou cumprnije v sebi. S ten bi se Soboškon parki ribnjeka napunila. Ci njemi Občina plača, kak več oba je ovomi, te njin tou prAvo zacumprano kamenje doj prpela je pravo Bela. Jes pa sakši napredek pozdravlan. Džouži Umetnost m II Fant na posnetku se igra na traktorju, pošast v ozadju pa je stari sovjetski MIG-21. Letalo pripada skulpturi, ki stoji ob vhodu v kulturni center v vzhodnem delu Berlina, ki so ga po združitvi Nemčije »zavzeli« neodvisni umetniki. V zabaviščnem parku v angleškem Blackp^m?^ namenu naj višji tobogan na svetu. Po površino zemlje se tobogan s “«^ . spusti v globino. Na tem delu po njem dn!^ ;fi||( kot 150 kilometrov na uro. Potem se izravna in po skoraj dveh kilometrih ste V ceno ene vožnje je všteta tudi izposoja cel MB zvezde vam kažejo OVEN Ona: Partner si bo tvoje trenutno omahovanje razlagal popolnoma drugače, kot si želiš. Nikar ga ne podcenjuj, kajti prav hitro se ti lahko zgodi, da boš ostala sama. Poskrbi za svoje zdravje. On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš. Prav tako pa ti bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi v ljubezni, ki si jo zadnje čase preveč zanemarjal. Bo pa sedaj lepše. LEV Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le, dokler ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo podtaknil. In čeprav si boš na vse kriplje prizadevala izvedeti njegovo ime, ti tega ne bo uspelo. On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti obeta prav prijetna avantura, ki se je boš še dolgo spominjal. STRELEC Ona: Dobila boš dobronameren nap^/dal^Vna^ navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že ca - zana5^ ¿j in dojela, da tako ne bo več šlo. In nikar se -iti, česar ni- .. up obn65^. On: Hazardiranje se ne bo ravno najboj n pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo 0° najbolj0’ bo prineslo veliko več odgovornosti, zato J® to pošteno pripraviš. BIK Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. On: Tako kot vedno, ti bo tudi tokrat uspelo najti kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Ostali se bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si boš mislil svoje in se še naprej prav imenitno zabaval. DEVICA Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nadomestilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v dosego željenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni nič večno, predvsem velja to za čustva tvojega partnerja. On: Predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presenečenja. KOZOROG Ona: Saj ni tako hudo, kot se potrebno pogledati z malo bolj optimisticn . tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej pop^e ki te bo dodobra izčrpala. non^^i^r On: Povečal boš krog prijateljev, kar te o ^upaj ? 0 na pota stalnih zabav. Pazi se, da te vse zanese, saj bo vrnitev v stare tokove tez jetna. 0 DVOJČKA Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš. On: Sicer boš poskušal poslušati dobnronamerne nasvete, vendar ti tvoja trma ponovno ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se bo pojavila nepričakovana poslovna različica, ki je doslej sploh nisi opazil. TEHTNICA Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi ti ustregel. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršno koli avanturo. Konec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo, ali ne? On: Nenadne spremembe v tvojem poslovnem življenju bodo predvsem posledica prevelikega razsipavanja denarja. Poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti. VODNAR RAK Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastali položaj. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presenečenje na delovnem mestu. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot si predstavljaš. Še vedno se ti bo ponujala priložnost, ki je ne smeš zamuditi. ŠKORPIJON Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar pa bo predvsem naključje in ne posledica tvojega dela. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boš videla, dogodki bodo potekali hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se na srečo navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja. RIBI Ona: Izredno čustveno obdobje se bo s ^0 da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki P odr0C hp prijetna. Prišla boš v položaj, ko se boš mo .|fl ^. to za katerega si se še pred kratkim P°^en?ai ose^Lp P^ On: Povsem nepričakovano boš sr®f ¿a ni^J^110 ponovno spomnila dobrih starih časov. 0fT1u ne razneži, saj utegne to zelo škoditi dogajanju, ki ni do tebe prav nič prizanesi] 1^ Ona: Naj te ne motijo pesimistične naP°^g,Ti l*5!^* ^ temveč se poskusi ravnati predvsem po SY Čanju. Tisto, kar že dolgo načrtuješ, se odVV. knilo, toda nikar ne obupaj. usp0,^! On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te konč -j pp/c 5k tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal Pr' $1® tvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, narobe... Yggtnik, 14. aprila 1994 . stran 13 za vsakogar nekaj VRTNICE ŽS^“t nejše terJ n V116- najž>aht-naših vrtov Im»rejSei CVet,'Ce -J“.260 Pr°žne niem moen/6 '" ?h Je s križa' ,adične^h P°dahtniti v naj-N« glede fckv ok"^ ta "apre-roža al? VH em Carstvu je Mevski^“ ohranila svoj "«i položaj. J i^n^oktoh' ČaS za sajenje je Jeseni ali n0Vembra. nejo, nreT Vrtll’Cešeuteg-®raz, razviti" ,nast0P' hujši Irenin, ki nriri°-V0 j sesalnih 'n' Posebni dej° mladi rast' brst* aP Spomladi «h ^'^mla^0 j'h . sad’nio Po potrebi n?1^™ al' aPrila. °renin in lesaViih° °d Stanja v°di do J h namakamo n?Poji. Koren-11’ da Se tkivo Pn&ne pred saje-beline. Pooa ?10 do zdrave izjemo8jeseni ne Sjam0 zelo dolge pri-ok°liščine v etjlno- So pa ganska sad?K bo’jša P°’ zgodnjim S ’ npr- kraji ^^■Cena f °m in težka Vnetjih ali?L ?dike v kon-aJmo v d?h’ j'h tahko ud' med cvet etnem Sasu, VttniCeneinJem- t v 0 na kol ne nepo-w mesto nkda pride cep-^Je. Na nnekaJ cm pod no- Jeseni t^^ sejemo ]ene v«nice sadike ? mrazom- Po-1 pomladi eljito zali-? devetePosajene vrt-lep ] Prostora 1 na] lma da se lahko r ie so preveč kraljice vrtov skupaj, jih hitreje napadejo bolezni. Vrtnic nikoli ne obrezujemo jeseni, ampak šele marca ali wačetku aprila. Pomembnejšo vlogo kot prikrajševanje glavnih poganjkov ima rdečenje in obrezovanje obolelih poganjkov. Močno rastočim vrtnicam puščamo daljše poganjke kot slabše rastočim. Pred obrezovanjem odgrnemo zemljo, s katero smo jih zaščitili pred mrazom, vendar pazimo, da ne polomimo mladih krhkih poganjkov. Grmičastim vrtnicam najprej odstranimo vse slabotne in poškodovane ali pozeble poganjke vse do zdravega lesa. Odstranimo tudi vse poganjke, ki rastejo navznoter. Drobne in slabotne poganjke obrežemo na 1-2 očesi, močnejše in glavne poganjke pa krajšamo največ za tretjino (do 9 očes), odvisno od tega, kako je vrtnica prenesla zimo. Nad očesom odrežemo postrani tako, da ostane oko na zunanji strani. Mini vrtnice obrezujemo zelo malo. Pri popenjav-kah (vzpenjavkah) izrezujemo stare, polomljene in bolne poganjke ter jih le redčimo in zračimo. Po cvetenju sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, da se ne bodo razvili plodovi, in take vrtnice bodo kmalu znova zacvetele. Pri tem odrežemo samo cvet do prvega zdravega oz. razvitega očesa. Sproti odstranjujemo morebitne divjake tako, da zemljo odgrnemo in jih iztrgamo ali z nožem oz. škarjami odrežemo tesno ob korenini. Vrtnice gnojimo spomladi (marca), drugič pa po glavnem cvetenju (do konca junija). Uporabljamo mineralna gnojila, ki so namenjena gnojenju vrtnin, vinske trte, sadnega drevja itn. Tako bo lahko rastlina črpala hranila za cvetenje vse poletje do jeseni. Pred okopavanjem vrtnic v marcu lahko okoli sadik potrosimo kompost, ki ga plitko podkop-ijemo. V vročih poletnih dneh je treba vrtnice redno zalivati, če je le mogoče na zemljo, na korenine, ker so zlasti listi ob vročih poletnih dneh močno podvrženi glivičnim boleznim, radi pa se pojavita tudi siva plesen in črna listna pegavost vrtnic. Jeseni vrtnice zaščitimo pred mrazom. Večinoma zadostuje, da jih osipamo 15-25 cm visoko z zemljo. V hladnejših predelih prekrijemo rastline še s smrekovimi ali borovimi vejicami, šoto, listjem, slamo... Lahek suh material pomešamo s prstjo ali prekrijemo. inž. agr. Simona Potočnik Kratko Kuhajte z nami Jajčne jedi Jajca je mogoče pripraviti na različne načine, bodisi kot samostojne jedi ali kot dodatek drugim živilom pri pripravi jedi. Pomlad je čas, ko je jajc v izobilju. Svežost uporabnih jajc je zelo pomemben faktor. Cim bolj sveže je jajce, tem več beljakovin vsebuje in tem boljši okus ima. Pri nakupu jajc se izogibamo konzerviranih. Mnoge gospodinje jih najraje kupujejo naravnost pri rejcih kokoši, kar je seveda stvar zaupanja. Recept za polnjena jajca (2 jajci na osebo) Potrebujemo: 8 trdo kuhanih jajc, 4dag masla, žličko gorčice, po želji pičlo žlico sardelne paste, sol, poper, redkvice ali kisle kumarice za okras in oblogo. Trdo kuhana jajca razpolovimo in izločimo rumenjake. Le-te pretlačimo skozi žično sito. Penasto umešamo maslo in gorčico, dodamo rumenjake, sol in začimbe ter po želji sardelno pasto. Zmes nabrizgamo v izpraznjene polovice beljakov in obložimo z redkvicami, kumaricami ali drugo zelenjavo. Za polnjena jajca lahko uporabimo še veliko drugačnih nadevov, pri čemer lahko uporabimo tudi zdrave ostanke različnih mesnin. Nadevi: - rumenjak, drobno sesekljano prekajeno meso, žlička olja, kis; - rumenjak, ostanki perutninskega mesa brez kožic, surovo maslo, sol; - rumenjak, 1 do 2 drobno sesekljani sardeli, maslo ali majoneza; - rumenjak, drobno sesekljana zelišča, čebula, kisla kumarica, majoneza. Cilka Sukič Svetujemo Jutranje prhanje z mrzlo ali mlačno vodo ni samo čudovito sredstvo, ki zbudi zaspance, ampak je nadvse koristno za odpravljanje stresa. Če si hrbet, prsi in roke ohladimo z vodo, se nam bosta kmalu uravnala krvni tlak in srčni utrip, počutili se bomo spočite in sveže. * * * Iz dveh kilogramov korenja izstisnite sok, primešajte pol kilograma medu in kuhajte, dokler se sok ne zgosti v sirup. Shranite v steklence in pijte vsak dan po jedi po tri žlice. To je izvrstno zdravilo proti pljučnici, prehladu in gripi, še posebno pa koristi očem. * * * Katere rože na balkon? Na balkon, ki je obrnjen proti jugu, sadimo petunije, geranije, guzanije, pritlikave vrtnice. Na polsenčen balkon, obrnjen proti vzhodu ali zahodu, sadimo lobelije, nageljne in podobne rože, na senčen balkon pa sadimo vodenke, hortenzije, fuksije in srčke. Glasbene ¡^ lestvice "'>"ï^^ ^Eb^vou m 0p'SAerosmith 3’ ' Richard Mm 7 v^ICa N ~ T°ni Bra’t,on [ ^ASTNu^NSKE zabavne GLASBE °ny band t Dai $1; 3 ^Tv^'^ atanea Na K 111 STRUP pOPIL - Robi Horvat 2 STVAlJr X ,AzMARELOF 5 - pfe Nakovači £ Naštet15Obu°be1 a~Ans Lojzeta Slaka bELa ’('OTIV - m”s Jevšek ^NlCA-p^^nskogoriški 2 Vfe‘ . ujski instrumentalni ansambel 3 Grnjaka "Venskae4CiUp°ne Pošlii. ’ 6^000 Murski V i ,ri^a’ 21’ “P^la 1994, na naslov: Murski val, a obota, za glasbene lestvice. ¿J*» št. 15----------------------------------- * d°mač7 ~" ---------------------------- kvintet "’Un avna___________ Pr"mek t kter naslov ali dolgo Kaj boste nosili ob vročih poletnih popoldnevih in večerih? Če ste ljubiteljica oblek, boste to poletje prišli na svoj račun. Vseeno je, ali se ogrevate za kratko ali dolgo, obe ekstremni dolžini sta moderni, le »kompromisov«, torej dolžine, ki se konča lepo spodobno tam okrog kolen, se, če hočete biti »in«, raje izogibajte. Torej: izrazito kratko ali izrazito dolgo, vse pa prosojno, svileno, muslina-sto, zlasti pa dekoltirano, da pokažete čim več kože. Borše in cekaiji Ženske ročne torbice niso več le usnjene, je osnovna misel letošnjih oblikovalcev tega nepogrešljivega dela garderobe nežnega spola. Modeli so zelo raznoliki, vsem pa je skupna športna eleganca. Barve so zemljine, torbice pa so mnogokrat platnene z usnjenimi dodatki. Usnjeni so spodnji deli, naramnice, ročaji in okraski. Osnovni modni liniji sta borša in variacije na klasičen ženski cekar. RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) /1441/ Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila -10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Ob koncu tedna - 17.30 2 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alternativna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Porpčila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija * '2 S Afrolook smo včasih rekli umetno in močno nakodranim lasem, letos pa je afriški stil zelo moderen pri oblačenju. Njegove poglavitne zahteve so vroče barve zemlje, sonca in drevja, materiali pa so obvezno naravni. Še nikoli ni bilo toliko mehkega in tankega veluija, iz katerega so lahko izdelani tako rekoč vsi kosi garderobe od brezrokavnikov, kratkih in dolgih hlač pa vse do kril, borš in mehke obutve, že skoraj copatkov. Poseben poudarek afriškega sloga je letos namenjen pokrivalom - bogato izvezenim čepicam ter rutam in šalom, ki so nemarno oviti okoli glave in vratu. Zraven sodi lesen nakit afriških plemen. SESTAVIL MARKO NAPAST SKRIVNO DELOVANJE PROTI KOMU NEKDANJI ITALIJANSK TEKAČ (FRANCO) GRŠKA LUKA OB EGEJSKEM MORJU PREDLOG JAPONSKI DROBIŽ AJDOVA SLAMA FINSKI ARHITEKT (EERO) AMERIŠKI TENIŠKI IGRALEC (PETE) ŠIRNA TRAVNATA PLANJAVA V ZDA BAJKA, ČUDEŽNA PRIPOVED MUSLIMANSKO MOŠKO IME ORANJE CARJEV SIN KATRAN RIMSKO ŠTEVILO 106 LAURENCE STERNE KALIJ IGRALEC DELON DERIVAT MORFIJA AUDREY HEPBURN BARVA IGR. KART UNESEK, OBRABA LJUDSKA MODROST, IZREK VERSKI REFORMATOR HUS BICIKEL TATINSKE PTICE NASLOV DRAME RUDIJA ŠELIGE TIBETANSKO GOVEDO RAZBOJNIK GOSLI OSEBNI ZAIMEK ČASTIT- LJIV STAR MOŽ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: cipresa, adresar, reagens, logar, Ola, Ita, go, RR, ogleduh, L, alibi, derivat, or, Sade, nos, čuk, Isa, Art. stran 14 podlistki POT NA VZHOD - PAKISTAN V Mohendžodaru so odkrili devet plasti mesta, ki je bilo po vsaki povodnji na novo zgrajeno, vendar so zgradbe zgradili vedno na istem mestu. Ker se je nivo tal v mestu dvigoval, se je daljšal tudi vodnjak. Tako da so deli vodnjaka, ki spominjajo na dimnike, pač mlajšega datuma kot stavbe ob njem. Prav po teh plasteh, ki so izrazito vidne na vodnjakih, se da po kakovosti gradnje v posameznih obdobjih sklepati o vzponu in propadu civilizacije ob Indu. Hiše premožnih so bile velike, dvonadstropne z desetimi in več prostori. Držale so se skupaj v strnjene celote. Vse odprtine prostorov so bile obrnjene na majhno notranje dvorišče. Zunanje stene pa so bile razen vrat brez odprtin. Vrata so gledala na ozke senčne ulice. Te so ščitile prebivalce pred odvečnim soncem in hrupom. Navdajal jih je verjetno podoben občutek utesnjenosti kot mene, ko sem zašel med te gole, visoke zidove. Tu pa tam je v njih še videti kvadratno odprtino, v kateri je pred davnimi časi čepel lesen tram. Tudi hiše delavcev niso bile od muh. Imele so po dva prostora, kar je v meni pobijalo teorijo, s katero je obremenjen moderni človek, češ da so ljudje v starem svetu, z izjemo vladarjev, živeli neudobno in slabo. Posebno pozornost zbuja velik, dva metra globok bazen v sredini ostankov mestne trdnjave, ki je rahlo dvignjena nad celotnim mestom. 12 x 7,5 metra velik bazen je danes najbolj ohranjen objekt v mestu mrtvih. Z ozkimi stranicami je obrnjen v smer sever-jug in tu vodijo v bazen široke, opečnate stopnice. Prvotno so bile obložene z lesom, položenim na smolo ali - ozke ulice vzbujajo občutek utes- Bogataški predel Mrtvega mesta njenosti asfalt, verjetno prinesenim nekje iz Beludžistana. Asfalt so uporabili tudi za impregnacijo cisterne. Bazen je bil obkrožen s terasami, na katerih so bile majhne sobice. V eni je obzidan izvir napajal bazen. Proti severu je bil kompleks meniških celic s samostojnimi kopalnicami. V hinduistični veri kot tudi v drugih verah ima obredno očiščenje (pri nas bi to lahko primerjali s krstom) veliko vlogo. V tem smislu moramo imeti ta veliki bazen za prednika bazenov ali vodnih cistern, ki jih je danes vse polno po svetiščih širom po Indiji. Ta utrdba, dvignjena na umetnem hribu, je ščitila pred napadalci in predvsem pred pogostimi poplavami tudi druge stvari, ki so bile življenjskega pomena za prastare prebivalce. To je bilo žito, ki je prihajalo z bližnjih polj in kot državni davek tudi iz oddaljenih pokrajin. Leseni silosi so bili na opečnati ploščadi nad severnim zidom utrdbe, kot so to prvim raziskoval- cem potrdili ostanki žitnih zrn. Ostanki semen, kot so ostanki pšenice, ječmena, lubenice, sezama, bombaža, kar je mimogrede najstarejši dokaz o gojenju bombaža, so potrdili domnevo, da so imela tako obsežna mesta s tisoči prebivalcev močno podporo v razvitem kmetijstvu. Druge drobne pore v gosti zavesi zgodovine, ki omogočajo, da sončni žarek današnjih dni sicer oslabljen in popačen osvetli nekatere delčke zgodovine, so v muzejih v mestu Mohendžodaro, pa tudi v Lahorju in Delhiju. To so različne lončene posode, namenjene široki uporabi. Te posode, pa tudi nekatere majhne glinaste figure, ki predstavljajo različne živali, zelo razširjen pa je tudi kipec boginje matere zemlje, so dostikrat narejene precej grobo. Ko sem te predmete primerjal z drugimi kipci, ki v sebi nosijo poteze portretnega kiparstva in še posebno majhne pečate, ki vsak zase predstavljajo umetnino, kar nisem mogel verjeti, da je to ustvarila ena in ista kultura. Med obema vrstama izdelkov je ostra ločnica, in sicer med obrtniškimi izdelki za široke množice in umetninami, ki so nastale iz notranje, izpovedne potrebe umetnika in po naročilu tistega, ki si je lahko tako dovršenost kupil ali jo je zahteval. Med temi umetninami izstopa doprsni kip moškega z urejeno brado in skrbno obritimi brki. Surov in gospodovalen izraz na obrazu je poudarjen z nizkim poševnim čelom in podolgovatimi ozkimi očmi. Posebno pozornost vzbuja ogrinjalo z okraski v obliki triperesne deteljice. Ta triperesni simbol je imel tudi drugje v starem svetu verski predznak in se je povezoval z zvezdami. Taki okraski so bili »rezervirani« za svečenike in vladarje, zato ta kip predstavlja neko božanstvo ali kralja svečenika. Drugi pomemben kipec je majhna figura popolnoma gole ženske v bronu, ki jo krasijo lasje ter številne zapestnice in ogrlice. Njena vitka postava je ujeta v naravnost izzivalni drži. Po obraznih SO Opečnat vodnjak - danes bolj podoben tovarniškemu dimniku potezah kipa pa si z malo domišljije pričaramo lepoto domačink izpred 4000 let. To deklico nekateri zgodovinarji povezujejo z običajem tempeljskih deklet. Povezava med obrednim bazenom v obzidju utrdbe, kraljem svečenikom in tempeljskim dekletom pa »i^ Mrtvo mesto - velik bazen za obredno kopanje antilope, krokodile “'..^ f izvrstnih PredstaV veda, vendar se,^JnQ^^ pojavlja žival, pod ima navidez sarn * vedno obrnjena Pr ^ k predmetu na nizk goče se drugi postavitve zivak, J trebno vedeti, da sa ^ kot tudi Ktesija °P S^ živaLkisojovHs^.^ indijskega osla. J poleg odtisa v prastari opeki ški priročnik : gačno tema^°JnSob^ i čati s človeškimi P h jetno so to Pre(^aw^ štev, demonov. so tri figure v sede predstavljajo tev boga v hindujski religij vega P^^ na izvire te vere. da so bili Pecai' t ¡e leti, spet drugi, k jetno da so trgo^ vali lastništvo f jasnejše, ko d°d° šli ključ in savo, kajti vsak ^ap\s. poleg slike tudi n f savi si zgodovinar/ lijo lase, k^' piša, ki P°^nt f^i te nost in pot niso našli. Takoka so tako pomemP ' ¿gtn1^ Ind uvrščamo , da sklepati, da je mogočno državo vodil svečeniški sloj. Majhna umetniška dela posebne vrste in edinstvene kakovosti so pečati iz doline Inda. Napravljeni so tako, da je kamen, običajno je to mehki steatit, izrezan v ploščice okrogle in kvadratne oblike. Te ploščice, ki niso večje od nekaj kvadratnih centi- metrov, so nato z malim dletom in svedrom rezbarili. Mnogi pečati so bili premazani z alkalijem in segreti v ognju, da so na ta način dobili sijajno belo površino. Obrtniki, pravzaprav umetniki, ki so izdelovali pečate, so poznali številne živali: slone, tigre, nosoroge, ture. **&*%**•* «W^^* ^^. ^¿M^rn^^^ Pomurska investicijska družba zbira certifikate prebivalcev občin Muska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Z naložbo certifikata v POMURSKO INVESTICIJSKO DRUŽBO postanete lastnik deležev več podjetij z obeh strani Mure-Takšna naložba je varna in donosna, hkrati pa skrbi za vsestranski razvoj naše regije. o. 7 Pomurska Investicijska Družba naložba v domači kraj V vseh enotah Pomurske banke že lahko na posebnih okencih Pomurske investicijske družbe oddate certifikate v hrambo: PE MURSKA SOBOTA 32-710, eksp.Beltinci 42-039, eksp. Kidričeva 32-7^’3go, P^ Kovača 32-740, eksp. Lendavska 21-606, eksp. G. Petrovci 51-245, eksp. Grad 53-015, eksp. M. Toplice 48-694, agen. Rogašovci 57-005, agen. Kuzma 55-159, PE LJUTOMER 81-084, eksp. Križevci GORNJA RADGONA 61-050, eksp. Radenci 65-050, agen. Videm ob Ščavnici 68-009, agen. Apače 69-402, PE LENDAVA 76-121, eksp. Turnišče 72-021, eksp. Črešnovci 70-303, eksp. Dobrovnik 79-29 ^, 14. aprila 1994 stran 15 kronika OGRAJA - Ne, te dolgovaške P?koR ■ „¡;an voznik, Podrl avto, za katerega krmilom bi seaei t J teč niS0 ampak se maje »sama od sebe«. Gram J ograja kje ^elj globoko zakopali stebrov. Ko b’ ’. memirial nad “bogu za hrbtom«, se človek morda ne . . - se betonski nemarnostjo Dolgovaščanov, toda ti po n J „..„¡stralna in “elementi« so v središču vasi, koder teče zat0 bi se tegionalna cesta, so na očeh številnih turi ’ nati ab pa 'asčani morali zganiti. Torej: ograjo je tre ograjo, ^r bi bilo pametneje) odstraniti in zasadit, živo 'Fotografija: Š. S. Sodnik za prekrške v Lendavi Lani čez 2.000 prekrškov Občinski sodnik za prekrške v Lendavi je dobil v lanskem letu 3.756 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, in sicer 1.472 zadev iz 1992. leta, na novo pa je »priteklo« 2.284 zadev. Največ predlogov so podale policijske postaje (2.050), nato pa inšpekcijski organi (133). Gasilci smo Kaj veš o promet«? J“'*’, v petek, 15. aprila, b0.naJiS^o prometu, k $ etu. bonsko prometno tekmovanje Kaj -0 v cestnem P Popravil občinski svet za preventivo m tekmovanje bo v treh kate-Pbtijah: učenci nižje in višje trpine bodo tekmovali s ko-učenci in dijaki pa se bodo izkusili v vožnji s kolesi ^nem. V tej zadnji kate- ®e za tekmovalce, ki so _ c ?Te'^“sili na predhod-m tekmovanju in imajo potr- dila o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Organizator pričakuje večje število tekmovalcev. Le-ti morajo s seboj prinesti kolesarsko izkaznico oziroma (tekmovalci s kolesi z motorji) potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Š. S. godilo se je t^f?1'Zdravi“Se hudopo-“'^ci. se v soboški * > V p Í^'P^V?^ je «- *M» a K r ,ast doma- * S^LAX-ova rífe?0 N1ZOZEMSKA . 5 dni-14., 21., 7»- *• W-NEAPUU-VOMPEJ1 5 im-29. 4. Janija b dni - 21.4. t^KA-ANSTVAlA * dni-29. 4. VARIZ 5 dni-21. 4. SV ANUA PORTUGALSKA 19 dni-23. 4. Neznanec, ki je s silo odprl vhodna vrata trgovine kmetijske zadruge Panonka na Cankovi , je odnesel razne tehnične predmete in naredil za 295.000 tolarjev škode. Za storilcem poizvedujejo. * 5. aprila okrog 15. ure se je zgodila prometna nesreča na vaškem križišču v Podgradu. Avtomobilist Branko P. iz Polic je izsilil prednost pred voznikom kolesa z motorjem Antonom Cimermanom iz Plitvice. Vozili sta trčili in Cimerman se je hudo poškodoval. Zdravijo ga v soboški bolnici. * Predzadnji četrtek ( 7. aprila) naj bi Srečko K. iz Go-demarec vozil osebni avto z neprimerno hitrostjo, zato ni mogel pravočasno ustaviti. Trčil je torej v 6-letno deklico, ki se je s kolesom pripeljala z dvorišča na cesto, in jo hudo poškodoval. gas? ^ISOB, S Relax h^32^28 V lanskem letu je rešil 2.386 zadev, od tega 1.362 zadev s področja varnosti cestnega prometa; v zvezi s prometnimi nesrečami je izdal 312 odločb, zaradi vožnje pod učinkom alkohola je bilo kaznovanih 313 voznikov. Očitno so pogoste tudi kršitve javnega reda in miru, kajti v lanskem letu je »plačilo« prejelo 123 kršilcev. Še nekaj drugih kršitev: neupoštevanje prepovedi trgovanje s t. i. ZRJ 35, kršitev predpisov o varstvu okolja 34, kršitev fi- nančno-materialnih predpisov 22, prav toliko je bilo kaznovanih kršilcev predpisov o davkih, 10 »strank« se je zagovarjalo zaradi kršitev predpisov o orožju in tako naprej. Sodnik za prekrške v svojem letnem poročilu navaja, da je v 565 zadevah postopek ustavil, ker je pregon zastaral. Gre predvsem za zadeve, ki so jih »prelagali« iz leta v leto, najpogostejši vzrok za to pa je bil prevelik pripad, ki mu sodnik fizično ni bil kos. Š. S. Gasilski dom v Dankovcih je edini javni objekt v tem kraju, zato je postal shajališče mladih in starejših vaščanov tega kraja. Ker pa jim ni vseeno, kakšen je, so notranjost že nekoliko obnovili, zdaj pa bodo še kupili inventar. Brž ko bodo imeli kaj več denaija, bodo uredili tudi pročelje. Gasilci z Gornje Bistrice, ki so lani praznovali 70-letnico, bodo letos skušali kupiti kombinirano gasilsko vozilo in sireno. Nekaj denarja bodo prav gotovo zaslužili na gasilski zabavi, ki jo bodo imeli ob skorajšnji slovesni predaji obnovljenega gasilskega doma. Na občnem zboru so beltinski gasilci ocenili delo. Le-to je bilo dokaj uspešno, saj so s pomočjo krajevne skupnosti poskrbeli za večje varstvo pred požari. Ob obnovi Panonske ceste so namreč postavili 10 nadzemnih hidrantov. Lepo so uredili tudi okolico gasilskega doma. Letos bi radi kupili še nekaj dodatne opreme, izkopali bodo požarnovarnostni vodnjak in kupili vozilo za kemično gašenje. Na zboru so podelili Alojz Nežiču plaketo veterana, občinska priznanja prve stopnje pa so prejeli: Jože Balažič, Marko Vdrbs in Jože Kolar. Zelo delavni, tako rekoč gonilna sila so tudi gasilci v Trnju, saj so že veliko storili za napredek kraja in varstva pred požarom. Letos bodo, tako so se odločili na občnem zboru, sodelovali na ocenjevanjih gasilskih spretnosti, ob pomoči družbene skupnosti pa bi radi kupili kombinirano gasilsko vozilo. J. K., J. Z. CESTA - Cesta med Dobrovnikom in Renkovci, dolga 3 kilometre, je večkrat burila duhove: enkrat je bila zaprta, ker so jo modernizirali, drugič, ko so gradili prvi most, tretjič so jo zaprli zaradi gradnje drugega mostu... Končno so vsa dela končali in po cesti je promet stekel nemoteno. Fotografija: F. B. MLADIM V PODUK - »Lovec ni le tisti, ki strelja...« pravi Julijan Klepec, starešina lovske družine Dobrovnik. Le-ta gospodari na površini 4.300 hektaijev in ima 46 članov. Na letošnji razstavi trofej so lovci zatrjevali, da se z njimi ne kanijo hvaliti, ampak le prikazati svoje delo in poučiti mlade o nalogah lovcev, da bodo v sožitju z naravo. Lovišče, ki se razsteza na območju Dobrovnika, Strehovec, Žitkovec, Kamovec, Radmožanec, Genterovec in dela Ba-nute, je lepo in bogato, predvsem z visoko divjadjo; čedalje več pa je tudi nizke divjadi (zajci, fazani, jerebice...) - Fotografija: F. B. * V soboto, 9. aprila, ob 0.30 se je zgodila huda prometna nesreča v bližini Nemčavec. Poročajo, da je 19-letni Boštjan R. s Petanjec povozil 66-letnega kolesarja Silvestra Kontrasta iz Martjanec. Avtomobilist, ki naj bi se peljal po levi strani ceste, je po nesreči pobegnil, vendar so ga policisti izsledili, in sicer v Murski Soboti. * Med vožnjo po magistralni cesti zunaj naselja Lužane blizu Lenarta je 42-letni Aleksander Z. iz Murske Sobote začel z osebnim avtom prehitevati 73-letnega kolesarja Janeza Za vernika iz Močne. Med prehitevanjem ¿a je zadel v zadnje kolo, da je kolesarja vrglo na pokrov motorja in v vetrobransko steklo, nato je padel po vozišču in obležal hudo poško- dovan. š. s. NOVO V LENDAVI! KEMIČNAČISTILNICAIZ GORNJE RADGONE VLJUDNO SPOROČA, D A JE ODPRLA 8. APRILA 1994 PRI OKREPČEVALNICI MARIJE MARIČ, MOHORJEVAULICA36, OB ZDRAVSTVENEM DOMU ZBIRALNICO Z ODPIRALNIM ČASOM OB DELAVNIKIH OD 9. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 12. URE ZA NAROČILA SE PRIPOROČA KEMIČNA ČISTILNICA KUMER Gmji?M European Fashion Design MURA EUROPEAN FASHION DESIGN, PROIZVODNJA OBLAČIL, Murska Sobota, p. o., obvešča nekdanje sodelavke in sodelavce, KI SO PODJETJE ZAPUSTILI PRED UPOKOJITVIJO (niso upokojenci MURE), da potekajo priprave na lastninjenje podjetja. Vse nekdanje sodelavke in sodelavce, ki nameravajo sodelovati v procesu lastninjenja MURE, prosimo, da to sporočijo do 21. aprila 1994 na naslov MURA Murska Sobota, Plese 2, 69000 MURSKA SOBOTA. Svojo odločitev sporočite na dopisnici in navedite svoj točen naslov. Navedite tudi vrednost (v tolarjih) svojega lastninskega certifikata, ki ga želite vložiti v interno razdelitev in notranji odkup delnic v DO MURA. Generalni direktor DP MURA BOŽO KUHARIČ stran 16 Prva državna nogometna liga Publikum : Mura 0:4 (0:1) Celje - Igrišče Publikuma, gledalcev 2200. Sodnik: Tivold (Kranj). Strelci: 0:1 Belec (359, 0:2 Gliha (60), 0:3 Ilič 11 m (67), 0:4 Bakula (88). Mura: Boškovič 7, Cifer 7, Slavic 7, Suhov 7, Ilič 8, Breznik 7, Jermaniš 8, Belec 8, Gliha 8, Bakula 8, Kokol 7. Potrošnik : Izola 6:2 (3:0) Beltinci - Igrišče Potrošnika, gledalcev 1000. Sodnik: Govedarevič (Ljubljana). Strelci: 1:0 Kosič (6), 2:0 Miloševič (20), 3:0 Miloševič (32), 4:0 Miloševič (47), 4:1 Ružnič 11 m (57), 5:1 Džafič (70), 6:1 Škaper (78), 6:2 Zupanc (82). Potrošnik Beltinci: Irgolič 7, Tratnjek 7, Šarkezi 8, Božič 8, Jengurazov 7, Nejman 8, Kosič 8, Cener 7 (Hartman -), Baranja 7, Škaper 7, Miloševič 9 (Džafič 7), Druga državna nogometna liga Era Šmartno : Gramatex 0:1 (0:0) Šmartno ob Paki - Igrišče Šmartnega, gledalcev 300. Sodnik: Turščak (Koper). Strelec 0:1 Ropoša (48). RCS Gramatex Turnišče: Stamenkovič, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Kbveš, D. Lebar, Albert Lackovič, Ropoša, Vori, Novak, Vbrbš. Nafta : Zagoge 2:1 (2:0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Vozlič (Kristan vrh). Strelci: 1:0 Zver (17), 2:0 Šabjan (38), 2:1 Holešek (82). Nafta: Limani, Hozjan, Baša, Gaševič, Žalik, Drvarič, Hranilovič (Varga), Šabjan (Bukovec), Herceg, Zver, Rob. Napredek Domžale : Beltrans 0:0 Domžale - Igrišče Napredka, gledalcev 250. Sodnik: Vivod (Dolič). Beltrans Veržej: Rajh. Stojko, Modlic (Brunec), Hošpel, Puklavec, A. Osterc, Vozlič, Posavac, M. Osterc, Z. Osterc, Cirkvenčič. Tretja državna nogometna liga Trgotrans: Kob Ford 2:2 (2:1) Ižakovci - Igrišče Trgotransa, gledalcev 100. Sodnik: Tasič (Velenje). Strelci: 1:0 Vori (7), 1:1 Gorjup (14), 2:1 Zrim 11 m (34), 2:2 Gorjup (59). Trgotrans Ižakovci: Maučec, Nedelko, Forjan, Vučko, Sreš, Zrim, Vori, S. Smodiš, F. Smodiš (Zver), Šebjan, Vinkovič (Kerčmar). Državna ženska nogometna liga---------------------- Vrhnika : Logoles Ižakovci 1:2 (1:1) Vrhnika - Igrišče Vrhnike, gledalcev 100. Sodnik: Salkič (Ljubljana). Strelke: 0:1 Horvat (25), 1:1 Semen (40), 1:2 Balek (58). Logoles Ižakovci: Perša, Verner (Kavaš), Lepoša, Denša, Kučko, Horvat, Gyerfi, Balek, Korpič, Lebar (Podnar), Šemen. Nagrado dobi Janez Maroša V športni napovedi št. 6 je napovedal 8 pravilnih tipov Janez Maroša, Lipa 71, Turnišče. Nagrado dobi v uredništvu Vestnika. Pravilna rešitev športne napovedi št. 6: Potrošnik : Izola 1, Publikum : Mura 2, Nafta : Zagotje 1, Domžale : Beltrans 0, Šmartno : Gramatex 2, Trgotrans : Kob Ford 0, Čarda : Vesna 0, Tigop : Emal 1, Mostje : Kobilje 0 in Bitrica : Renkovci 2. ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št. 7 je naš gost Jurij Recek, trener nogometašev Goričanke iz Rogašovec. Prognoziral je takole: Pari Tip 1. MURA Gorica 1 2. Rudar (V) : POTROŠNIK 0 3. GRAMATEK Korotan 1 4. BELTRANS : NAFTA 2 5. Kovinar : TRGOTRANS 1 6. Bakovci : Tigop 0 7. Bogojina : Serdica 1 8. Cankova : Čarda 1 9. Renkovci : Črenšovci 1 10. Hotiza : Kobilje 0 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 7 Tip 1. MURA : Gorica 2. Rudar (V) : POTROŠNIK 3. GRAMATEX : Korotan 4. BELTRANS : NAFTA 5. Kovinar : TRGOTRANS 6: Bakovci : Tigop 7. Bogojina : Serdica 8. Cankova : Čarda 9. Renkovci : Črenšovci 10. Hotiza : Kobilje Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 16. aprila 1994. Pri žrebanju nagrade bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. Priimek in ime ter naslov I. SNL sport Olimpija 21 17 3 1 61:14 37 MURA 21 15 4 2 45:11 34 Maribor 21 11 8 2 35:15 30 Publikum 21 10 9 2 34:16 29 Koper 21 9 7 5 33:25 25 Živila 21 10 4 7 28:25 24 Gorica 21 8 8 5 27:28 24 POTROŠNIK 21 10 3 8 40:30 23 Izola 21 7 6 8 37:37 20 Optimizem 21 6 5 10 19:37 17 Rudar (V) 21 4 7 10 21:37 15 Cosmos 21 4 6 11 17:35 14 Primorje 21 4 5 12 22:37 13 Mavrica 21 3 7 11 22:40 13 Istragas 21 2 6 13 10:37 10 Krka 21 1 6 14 8:37 8 II. SNL Gaj 21 13 5 3 43:8 31 Korotan 21 14 3 4 41:21 31 GRAMATEX 21 13 5 3 38:20 31 NAFTA 21 13 3 5 42:17 29 Piran 21 10 6 5 27:19 26 Šmartno 21 7 8 6 34:24 22 Dravinja 21 9 4 8 30:21 22 Steklar 21 7 8 6 29:25 22 Zagorje 21 8 6 7 35:35 22 BELTRANS 21 9 3 9 36:29 21 Domžale 21 4 10 7 19:29 18 Slavija 21 5 7 9 32:34 17 Rudar (T) 21 5 6 10 26:38 16 Št. pivov. 21 5 4 12 18:35 14 Triglav 21 0 10 11 16:56 10 Medvode 21 0 4 17 11:66 4 III. SNL vzhod Drava 16 10 3 3 39:18 23 Žalec 16 7 7 2 20:12 21 Papirničar 16 8 4 4 27:14 20 Aluminij 16 8 4 4 35:23 20 Kovinar 16 7 5 4 24:19 19 Sl. Gradec 16 7 4 5 19:16 18 Kob Ford 16 5 7 4 23:21 17 Dravograd 16 6 4 6 25:21 16 Svoboda 16 5 5 6 19:23 15 Rače 16 6 2 8 22:28 14 Pohorje 16 5 3 8 27:32 13 Impol 16 3 5 8 12:21 11 Pobrežje 16 2 5 9 14:33 9 TRGOTRANS 16 2 4 10 17:38 8 I. MNL MS Rezultati - 17. kolo Grad Bakovci 0:0 Rakičan Remet-M.Sloga 2:1 Gančani Goričanka 1:6 Čarda Vesna 0:0 Serdica Cankova 4:0 Dokležovje Bogojina 5:2 Tigop Emal 2:0 Bakovci 17 13 2 2 33:14 28 Goričanka Remet- 17 11 2 4 49:18 24 M. Sloga 17 9 5 3 35:21 23 Tigop 17 8 6 3 28:20 22 Vesna 17 7 6 4 34:16 20 Serdica 17 7 5 5 28:23 19 Rakičan 17 7 3 7 32:27 17 Čarda 17 5 6 6 24:26 16 Dokležovje 17 5 5 7 25:28 15 Emal 17 5 2 10 17:32 12 Grad 17 3 5 9 17:38 11 Cankova 17 5 1 11 24:46 11 Bogojina 17 3 4 10 20:35 10 Gančani 17 2 6 9 15:37 10 II. MNL MS Rezultati - 15. kolo Rotunda : Puconci 1:4 Apače : Tromejnik 5:0 Prosenjak. : Šalovci 3:2 Hodoš : Bratonci 3:2 Križevci : Filovci 3:0 b.i. Tešanovci prosti Puconci 13 11 1 1 30:13 23 Tromejnik 14 10 1 3 35:18 21 Bratonci 14 10 0 4 43:16 20 Apače 14 9 1 4 44:22 19 Šalovci 14 7 0 7 36:26 14 Hodoš 14 6 2 6 21:22 14 Prosenjak. 13 6 1 6 24:25 13 Križevci 13 4 1 8 17:27 9 Rotunda 14 2 3 9 17:39 7 Tešanovci 12 2 1 9 18:37 5 Filovci 13 1 1 11 14:54 3 • 1. ONL Lendava Rezultati - 14. kolo Mostje Kobilje 0:0 Odranci Hotiza 1:0 Olimpija Nedelica 0:1 Črenšovci Dobrovnik 1:0 Bistrica Renkovci 0:1 Polana Mladost 0:0 Renkovci 14 10 1 3 24:7 21 Črenšovci 14 8 3 3 20:7 19 Mladost 14 8 3 3 28:18 19 Kobilje 14 7 5 2 17:10 19 Odranci 14 6 2 6 19:14 14 Dobrovnik 14 5 4 5 15:18 14 Hotiza 14 5 2 7 23:25 12 Mostje 14 5 2 7 15:18 12 Nedelica 14 4 4 6 12:20 12 Bistrica 14 4 3 7 18:23 11 Polana 14 3 4 7 23:30 10 Olimpija 14 1 3 0 9:33 5 NOGOMETNI KOMENTAR Pomurci navdušujejo javnost Pomurski nogometni ¡maši kateri ho rinsecpl volov taši Reltransa iz Veržeja. Pomurski nogometni ligaši znova in znova navdušjejo nogometno javnost v Sloveniji, saj v minulem kolu niso doživeli niti enega poraza. Celo več pomurska prvoligaša Mura in Potrošnik sta dosegla kar deset golov. Soboška Mura, ki je gostovala v Celju, je v derbi tekmi kola presenetljivo, vendar zaslu-ženbo vioko premagala Publikum, ki letos še ni doživel poraza. Muralisti so tokrat zaigrali odlično, nadigrali domačine in osvojili dragoceni točki. S to zmago se je Mura utrdila na drugem mestu in je tako vse bliže evropskemu pokalu. Škoda, da je bil izključen najboljši strelec Gliha, ki bo tako moral nekaj časa počivati. Beltinčani nadaljujejo z odličnimi igrami. Tokrat je bila njihova žrtev Izola, ki je prejela kar šest golov. To je že drugič zapored, da so Beltinčani dosegli pol ducata golov na tekmi, kar je med prvoligaši redek primer. Treba pa je povedati, da so na težkem igrišču Beltinčani v prvem polčasu igrali odlično, doslej najboljše in bi njihova zmaga lahko bila še izdatnejša. Miloševič in Škaper kar tekmuejta med seboj. kateri bo dosegel več golov. Tokrat je hat-trick dosegel Miloševič. Škaper je prevzel vodstvo na lestvici strelcev prve državne lige s 16 goli, Miloševič pa je s 14 goli na tretjem mestu. Razveselili so tudi pomurski drugoligaši z dvema zmagama in enim neodločenimm izidom. Dragoceni točki v borbi za uvrstitev v prvo državno ligo so osvojili nogometaši RCS Gramatexa iz Turnišče v Šmartnem ob Paki ter tako še enkrat dokazali, da niso slučajno pri samem vrhu. Da si zares zaslužijo visoko uvrstitev bodo morali potrditi prihodnjo nedeljo, ko igrajo v Turnišču derbi tekmo s Korotanom iz Prevalj, trenutno drugouvrščenim moštvom. Lendavska Nafta še naprej niza zmage. Tokrat je doma premagala solidno moštvo Zagorja in tako v drugem delu prvenstva osvojila vse možne točke. Lendavčani so se tako vodečim trem moštvom priblčižali na 2 točki in so tako eden od resnih kandidatov za uvrstitev v prvo državno ligo. Presenetljivo dobro v drugem delu prvenstva v drugi državni ligi igrajo tudi nogome- taši Beltransa iz v^Ljo kola v kolo nabirajo to izboljšujejo uvrstitev n t stvici. Tokrat so P « točko iz Domžal. Za nogometa bo 0 izredno zanimivo . srečanje v Veržeju m davsko Nafto m Beltransom. se bo v Veržeju tokr rekordno števi!°J“^ nogometa z obeh breg Mure. . V tretji državnin g ligi so nogometaši t 8 0 v Ižakovcih na srečanju Fordom iz Kun^ so točko, kar je manj .ji bj]i si-črtovali. Ižakovčaniso j( cer precej boljši tej večji del napadali, z ojjj izkoristili priložnos i J} tako še naprej zadnjem mestu lest ^ S tekmovanjem s ■ ^ tudi nogometašice v E ^ žavni ligi. Nogome golesa iz Ižakovec, J flVa|e prvakinje, so 8 ^i .v Vrhniki in v d premagale d°mač° e sti z 2:1 Strelki za bili Šemnova m Ižakovčanke so si pf čale možnosti za ¡ čeva pa 106 krog ■ ^ 0# ^ Dunaj v streljanju p^pno l.j del tretje mesto_ sedlo murje L v streJla^ ten’sU f mesto, v namizne trto. Strelci I. SNL 16 golov: Škape^o^ 14 golov: Miloše^, 13 golov: Gliha (^0^' 6 golov: Cener r kV Ilič (^lura)- 4 gole: 3 gole: Eme^i^a) 2 gola: S’<> Strelci II. SNL ^ 15 golov: M. 12 golov: Herce^gX 8aolov:&®W^ '*S^* Novak t ,g0|tra' Posava/Belt dtžavn’ moški odbojkarski ligi so M^J’^/zniagala s t'1, > le bila boljša od ekipe RTC Kranjc iz Ljutomera m mpeter II pa je premagal Pomurje II s 3:1 ■ Namizni tenis______________________________________~ Potrošnik in Arcont uspešna * bR|Rihtariča, je prepričljivo premagal3 es , gostovanju Ä S Potrošnik iz Murske go je dosegel mladi ¿PVoat^imalno zmagal. Svojo drugo prvohga. medtem ko je Horvat, Unger in Benkovič nista imela Murnom z 10:19-’ends/ itU8em n»zu izgubljal z najboljšim domačim vodečo & ™a««'- V zadnjem kolu igra Potrošnik dom ¿iu . ont Pa gostuje v Ljubljani pri Iliriji- «>ad 2:0, Komac : " 4RC°NT : VESNA 6:1 (R- S™iekKomac : J - Smrekar- l|kuÄ ^‘ Smrtkar: Šermov 0:2, R- Smrekar-Ko . ov 21 in A- -^ jR' Smrekar '• J- Smrekar 2:0, K“1”“ :Murn : Benko 1:2, MELAMIN : POTROŠNIK 0.7 ßenko^nger "'■2, :^’ Pogorelec : Benkovič 0:2, Murn 1 Horvat 0:2). V Prew N®Bet 0:2, Špelič : Benkovič 1:2 m Les ’ kadete, na katetem ^i ^ ba P™ državni turnir TOP 12 ' ...1 skupini je bd hre Pomurci dosegli solidne uvrstitve. V naj ' ■ skupini je Wk‘ ^ peti, Dejan Šbul pa deseti^ drug. Od K a >nt' zasedel šesto mesto, Puhan pa os, dnu mladinsko ftrenstv^ V 17- aprila bo v Ljubljani tretje me mladinsko ekipo Uvtstil 1)ri“vni kapetan Edi Yecko 1 Mirana Solarja. Med Pos»™ Waska ter Mitjo Horvata, v pionirsko p ezniki pa bo lahko igral tudi Matej Petar, u Judo Cikajlo prvi v Avstriji V Leobnu je bilo prvo kolo mednarodnega tekmovanja Alpe-Pano-nija v judu. Sodelovalo je nad 200 tekmovalcev in tekmovalk iz petih držav. Med njimi so bili tudi tekmovalci Murske Sobote in Lendave ter dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najuspešnejši je bil Sobočan Cikajlo, ki je zmagal pri mladincih v kat. do 65 kg. Druga mesta so zasedli: Hašaj (65 kg), Mazouzi (71 kg) in Pozderec (nad 78 kg). Tretji pa so bili Vehab (60 kg), Čuk (65 kg), Lazar (71 kg) in Kerec (78 kg), vsi Murska Sobota. Pri dečkih so se izkazali Lendavčani. Drugi mesti sta zasedla: Živko (28 kg) in Glavač (30 kg), tretja pa sta bila: Časar (36 kg) in Vida (50 kg). Sobočani Recek, Lesjak in Cikajlo so bili peti. Med starejšimi dečki je Hozjan iz Lendave (60 kg) zasedel tretje mesto. Pri dekletih sta Sobo-čanki Rojkova in Domanovičeva zasedli sedmi mesti. (TK, JK) Motokros Kitz drugi, Lang četrti V Brežicah je bila prva dirka v motokrosu za državno prvenstvo, ki je potekala na izredno težki in razmočeni progi. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. V razredu 80 prost, cm je Lang (Radenci) zasedel četrto, Rogan (Sotina) pa peto mesto. V razredu 125 ccm je bil Kitz (Goričko) drugi, Jaušovec (Radenci) pa deseti. Strelstvo m. u. Pred M^histi je ^¿narodni konectedenski šahovski turnir, ^inri^'^änom ®or's Kovač (Radenska-Pomgrad) z 8,5 ^-------------------------T------------------------------- Ljutomer v prvi ligi V zadnjem kolu prvenstva v drugi strelski ligi je Ljutomer premagal ekipo iz Rečice pri Laškem s 1707:1637 krogi. Za Ljutomer so tekmovali: Manurla Rudolf 581, Rajko Robnik 570 in Dušan Špindler 556 krogov. Ljutomer je brez poraza zasedel prvo mesto in se uvrstil v prvo državno ligo. V zadnjem kolu tretje državne strelske lige je MI Pomurka premagala Slovensko Bistrico s 1658:1577 krogi. Za Pomurko so tekmovali: Milan Kreft 567, Sebastjan Vajda 549 in Tomaž Ščančar 542 krogov. Ekipa MI Pomurke je zasedla drugo mesto in se uvrstila v drugo državno ligo. rNove pridobitve Lendava dobila sodobno kegljišče V Lendavi so pretekli petek odprli sodobno 4-stezno avtomatsko kegljišče kegljaškega kluba Nafta. Ob tej priložnosti so o novi pridobitvi govornih predsednik KK Nafta Ivan Kramberger, predstavnik SO Lendava Vendel Ostrič, predsednica Športne zveze Lendava Terezija Donko in sekretar Kegljaške zveze Slovenije Bojan Dremelj. Sodobno kegljišče, ki ga je Lendava še kako potrebovala, so zgradili s skupnimi močmi in razumevanjem Športne zveze in Izvršnega sveta ŠO Lendava, ki sta prispevala 9 milijonov tolarjev, ter številnih pokroviteljev. Slednji so prispevali 2,8 milijona tolarjev. Veliko zaslug za ureditev sodobnega kegljišča v Lendavi pa imajo vsekakor člani KK Nafta, ki so opravili okrog 1.500 prostovoljnih delovnih ur. Lendavsko kegljišče, ki je eno najsodobnejših tovrstnih športnih objektov, pomeni pomembno pridobitev tako za kegljaški klub Nafta kot tudi za nadaljni razvoj kegljaškega športa, na njem pa bodo lahko tudi mednarodna srečanja. Novega športnega objekta pa je prav gotovo zelo vesela svetovna prvakinja Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki je prva vrgla kroglo po stezi in s tem simbolično odprla kegljišče. Ob tej priliki so tudi prijateljska srečanja. Prvi dan tekmovanja sta se pomerili ženski ekipi Zalaegerszega in Invalida iz Maribora. Zmagale so Madžarke s 1526:2329 podrtimi keglji. Najboljša pri Madžarkah Karate Uspeh Sobočanov V Rušah je bil drugi kvalifikacijski turnir za državno stilsko prvenstvo v karateju. Sodelovalo je 168 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 klubov. . , , „ Lep uspeh so dosegli Sobočani, saj so zasedli več prvih mest. V katah so prva mesta zasedli: Zadravčeva (ml. mladinke A) iz MS, Tuševa (ml. mladinke B) iz Gornje Radgone, Jakovljevičeva (st. mladinke A) in Jakovljevič (člani B), oba iz MS. Druga mesta so zasedli Vrečič, Gaber, Jandl in Pivce. , , Ekipno so bile prve ml. mladinke Murske Sobote, ml. mladinci pa drugi. V borbah sta zmagala Pivec iz MS (st. mladinci) in Škro-bar iz Radenec (do 75 kg). Drugi so bili: Kopsa (Radenci), Gaber-jeva (MS) in Pivec (MS), tretja Šte-fanec in Jakovljevič ter četrta Hu-sar (vsi MS) in Cener iz Kuzme. (D. Škandali) Marika Kardinar je odprla kegljišče v Lendavi. je bila Horvatova s 428, pri Mariborčankah pa Zormanova, 399 kegljev. Srečanje moških ekip Zalaegerszega in Čakovca pa se je končalo z zmago Čakovčanov z 2444:2415 podrtimi keglji. Najboljša posameznika sta bila Gy-ore (Zalaegerszeg) 421 in Pigac (Čakovec) 422 podrtih kegljev. Drugi dan tekmovanja sta se pomerili moški ekipi Radenske in Nafte. Zmagala je Radenska z 2579:2420 podrtimi keglji. Najboljša sta bila Steržaj (Radenska) 463 in Peric (Nafta) 425 podrtih kegljev. Ženska ekipa Nafte pa se je pomerila z Lokmotivo iz Maribora. Zmagali so gostje z 2459:2251 podrtih kegljev. Pri Nafti je bila najboljša Muličeva Fotografija: N. Juhnov s 396, pri gostih pa Ilešič s 437 podrtimi keglji. Tretji in četrti dan tekmovanja pa sta se pomerili moški in ženski reprezentanci Slovenije in Romunije. Na prvi tekmi je pri ženskah zmagala Romunija z 2565:2561 podrtimi keglji (Kardinarjeva je podrla 418), na drugi pa je zmagala Slovenija z 2540:2501 podrtimi keglji. Marika Kardinar je kot najboljša Slovenka podrla 442 kegljev. Pri moških je v prvi tekmi zmagala Slovenija s 5618:5499 podrtimi keglji. Hary Steržaj pa je podrl 982 kegljev, kar je rekord kegljišča. Na drugi tekmi je zmagala Slovenija s 5602:5452 podtimi keglji. Steržaj je podrl 939 kegljev. (M. Žalik, F. Maučec) Spidvej______________________________________ Horvat drugi V Petišovcih so bile 4-dnevne priprave spidvejistov, ki jih je vodil češki trener Laštovka. Udeležilo se jih je 12 tekmovalcev iz Ljubljane, Lendave in Preloga. Po končanih pripravah so izvedli tekmovanje. Zmagal je Peterka (Ljubljana) pred Horvatom (Lendava) in Kuštrom (Prelog). Izkazala pa sta se tudi Koren in Špitaler, ki je k Lendavi pristopil iz Krškega. Badminton____________________________________ OŠ Lendava tretja V Lendavi je bilo finalno tekmovanje osnovnih šol Slovenije v badmintonu. Sodelovalo je 8 ekip. Zmagala je OŠ Mirna II, kije za prvo mesto premagala OŠ Pirniče s 5:2, tretje mesto je zasedla OŠ Lendava, ki je premagala OŠ Mirna I s 5:2. Za Lendavo so tekmovali: Pečanič, Novak, Bukovec in Žoldoš. (VS) Judo_________________________________________ Žilavec in Hašaj prvaka V Tacnu je bilo državno prvenstvo kadetov v judu. Med 120 tekmovalci iz 17 klubov so sodelovali tudi Sobočani in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Najbolje sta se odrezala Žilavec, ki je zmagal v kat. do 50 kg, in Hašaj, ki je bil prvi v kat. do 55 kg. Tako sta postala prvaka Slovenije. Preostali soboški judoisti so se uvrstili takole: Lazar (65 kg) tretji, Bobič (55 kg), Vehab (60 kg) in Čuk (65 kg) peta. (T. Kos) ^a 55. derbiju zmagala trpina ( Aloji Slavič) V sezoni 1982 so na območju Prlekije plemenih trije prvo-7tstni žrebci. To so Dingo, ki Rbi\ (z domače reje, ter Bartell in Speedy Attraction, ki sta W iz ZDA. V tem času pa ^.Veterinar Franc Stajnko rž Mutomera kupil žrebca Greit kana, ki je imel najboljši kilo-’Batrski čas 1,16,5, in je pleme -V v Žagrebu, Mariboru in na Banjškem. V tem letu je bila °®ična Fegrina z voznikom Worn Slavičem iz Križevec, je zmagala na 55. jugoslovanskem kasaškem derbiju Y k°metrskim časom 1,24,2, Lar je bila štirinajsta zmaga na aybijlh Ljutomerčanov. Fe-©rna, ki je na konjskih dirkah v Ljutomeru dosegla absolutni eržavni rekord za kobile s kilometrskim časom 1,19,6, je gagala tudi na veliki konjeni-V prireditvi na Brdu pri Kra-Vm 9 dirki za Titov memorial m tako ponovila uspeh prejš-W leta. Kot časten gost je mr dirkah na Brdu nastopil tudi "kletni Ludvik Slavič iz Grab, se je s kasaškim športom ^ul ukvarjati že leta 1919 in vzredil nad sto kasačev. Fe- grina je zmagala tudi na poskusnem in poznejšem jugoslovanskem kasaškem derbiju ter na dirki za pokal Kamnika. Poleg Fegrine je bila uspešna tudi Dimitrija MS z Markom Slavičem, ki je dobila jugoslovanski kasaški maraton. Omeniti velja še zmago Fiska z voznikom Mirkom Hanžekovičem iz Veržeja med triletniki za prvenstvo Slovenije. Sicer pa so ljutomerski kasači dosegli tudi številne druge zmage. V tem letu so imeli Ljutorperčani dober naraščaj dveletnikov. Rekordno leto ljutomerskih kasačev Najbrž nihče ni pričakoval, da bodo ljutomerski kasači v letu 1983 dosegli takšne Marko Slavič mlajši iz Ključarovec. Že kot otrok se je podal med starejše in izkušene tekmovalce ter uspešno nadaljuje družinsko tradicijo kasaškega športa. Na fotografiji kot 13-letni fantiček s kobilo Diso. uspehe kot leto poprej, ko je 36-krat zmagal. Toda prekosili so sami sebe. Dosegli so rekordno število zmag, kar 52, ter vrsto odličnih rezultatov in rekordov. Največji uspeh je vsekakor nov absolutni jugoslovanski rekord, ki ga je Fegrina z Alojzom Slavičem iz Križevec dosegla na hipodromu v Gornji Radgoni s kilometrskim časom 1,18,8, medtem ko je bil neuradni rezultat še boljši. Rebeka z Brankom Puharjem iz Veržeja pa je dosegla absolutni rekord za trilet-nike s kilometrskim časom 1,20,8. Dorica MS z Markom Slavičem starejšim iz Ključaro-vec pa je postala prvakinja Slovenije med dveletniki s kilometrskim časom 1,21,9. Tudi drugi ljutomerski kasači so dosegli več osebnih rekordov, ki sodijo prav v jugoslovanski vrh, prva mesta pa so zasedli tudi na krožni dirki za prvenstvo Slovenije. Zmagala je Fanta (Branko Slana, Boleh-nečice). Konjeniški klub Ljutomer pa je bil tudi najuspešnejši klub v Sloveniji, saj je po točkovanju dosegel727,5 točke ali dvakrat več kot drugouvrščeni Konjeniški klub Maribor, ki je in KONJSKEGA ŠPORTA LET V LJUTOMERU Mirko Hanžekovič mlajši iz Veržeja. Zelo uspešno nadaljuje tradicijo svojega očeta Mirka, ki je začel tekmovati takoj po drugi svetovni vojni in imel velike uspehe s Sando. Bil je osem let podpredsednik Konjeniškega kluba Ljutomer, hkrati pa je tudi uspešno tekmoval s Fiskom, s katerim je dosegel 6 zmag, Laurano, Le-rom in Ford Lindyjem. Še vedno pa razmišlja, ali je bil na prvem slovenskem kasaškem derbiju v Gornji Radgoni prvi ali drugi. Sodniki so mu namreč prisodili drugo mesto. zbral 227 točk. Približno enako stanje pa bi bilo, če bi točkovali vse klube v Jugoslaviji. Med kasači je bila po uspehu na prvem mestu Fegrina pred Dimitrijo MS, Fiskom, Rebeko, Ani MS, Dorico MS in Fanto. Med prvimi desetimi konji jih je kar sedem iz Ljutomera. Med vozniki je na prvem mestu Alojz Slavič iz Križevec, ki je s Fegrino sedemkrat zmagal. Med drugim je tretjič zmagal na dirki v spomin na Tita na Brdu pri Kranju, na jugoslovanskem kasaškem maratonu pa je bil drugi. Na drugem mestu je Mirko Hanžekovič iz Veržeja, ki je s Fiskom šestkrat zmagal, nastopil pa je še z Le-rom, enim najboljših triletni-kov. Na tretjem mestu je Marko Slavič starejši iz Ključa-rovec, ki je samo z Dorico MS dosegel sedem zmag. Na četrtem mestu je Branko Puhar iz Veržeja, ki je kot novinec z Rebeko zmagal sedemkrat. Po točkovanju je Alojz Slavič zbral 130 točk, Mirko Hanžekovič 79, Marko Slavič 76 in Branko Puhar 64 točk. Tekmovalna sezona 1983 je bila torej za ljutomerske kasače zelo uspešna. (Nadaljevanje) stran 18 vestnik, 14. ag^j^ iz naših krajev Je Lendava ogrožena? Odkar se je začela reka tovornih avtomobilov valiti prek mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi, se je v Lendavi marsikaj spremenilo, pravijo starejši prebivalci. Žal se je spremenilo na slabše, menijo nekateri, najbolj zagrenjeni pa so tisti, ki stanujejo ob glavni cesti, ki pelje skozi mesto, saj so zaradi prometa v nenehni nevarnosti. Statistični podatki povedo, da se je tovorni promet, odkar smo samostojna država, čez mejni prehod v Dolgi vasi povečal za nekajkrat, da ga prevozi letno okoli 150.000 tovornih vozil, da o prometu z osebnimi avtomobili ne govorimo. Ves ta promet gre skozi Lendavo, ki seveda s svojimi ozkimi ulicami, tudi glavno Partizansko ulico, za to ni primerna. Ob cesti oziroma glavni lendavski ulici so ogrožene stanovanjske hiše, nekaj hiš pa je že kar močno poškodovanih. Velik tovor povzroča vibracije, te pa pokanje zidov. Ob glavni ulici je menda poškodovanih že več kot 15 stanovanjskih objektov. Lendava je imela v minulih dveh letih že nekaj prometnih infarktov, nihče pa si ne želi, da bi jih bilo še več. Kaj storiti, da se ogroženost zmanjša. Čim prej bo potrebno zgraditi obvoznico od mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi mimo Lendave. Če pa se bo gradila avtomobilska cesta, jo bo potrebno speljati mimo Lendave, da bo to lepo mesto pod obronki Lendavskih goric spet zadihalo s polnimi pljuči. jani ■ VUČJA GOMILA - Z denarjem vaščanov, Krajevne skupnosti Tešanovci in občinskega proračuna bodo kmalu asfaltirali okrog 3 kiloetre vaških cest. Predračunska vrednost te naložbe - asfaltiranje so zaupali podjetju Pomgrad - je 18 milijonov tolarjev. ■ ML AJTINCI - Vse je že pripravljeno za gradnjo nove mrliške vežice, katere vrednost bo približno 3 milijone tolarjev. Denar so s prostovoljnimi prispevki in krajevnim samoprispevkom zbrali vaščani, dela pa bo izvajal zasebnik Zver iz Nedelice. ■ TEŠANOVCI - Tu obnavljajo in urejajo vaško-gasilski dom. Naložbo, vredno okrog 400 tisoč tolarjev, so zaupali zidarskemu mojstru Baleku iz Neradnovec. ■ MARTJANCI - Z ureditvijo prostorov in sanitarij so dane možnosti za redno obratovanje zdravstvene ambulante. Od ponedeljka, 18. aprila, bo stalno delala dr. Zlatka Bojnec. To bo za kraj vsekakor velika pridobitev, saj so doslej imeli organizirano le občasno zdravstveno službo, in sicer dvakrat tedensko po štiri ure. ■ KRNCI - Na 3,2-kilometra dolgem cestnem odseku do Sebeborec so navozili gramoz, s čimer je cestišče pripravljeno za asfaltiranje. Tako naj bi še letos dobili sodobno prometno povezavo od Sebeborec do vaško-gasilskega doma v Krncih. (MJ) Plesno skupino na dobrovniški osnovni šoli vodi gospa Anica Car, koreograf skupine je gospod Tibor Korbacsics. To sta oba odrasla na fotografiji, drugo so mladi plesalci, fotografirani na trati pred OŠ Dobrovnik. Vseh je tam okrog 45, v obeh skupinah, skupini manjših, kamor so razvrščeni tisti do tretjega razreda, in skupini večjih, v kateri plešejo učenci višjih razredov. Gospod Korbacsics jih prihaja učit iz Madžarske. Plešejo plese, kot so »ugros«, »verbunk«, »csardas«. Skupina je bila nagrajena z nagrado madžarske narodne skupnosti, dvakrat je bila tudi republiški prvak v tekmovanju foklornih skupin. Na republiško tekmovanje se pride prek eliminacijskih postopkov na občinski in regijski ravni. Besedilo in fotografija: Š. Smej SGP POMGRAD ABI SGP POMGRAD — ABI Lipovci, d.o.o TRGOVINA tel. 42 474, 42 403 Največja izbira betonske galanterije v Pomurju: betonske cevi od 0 12,5 do 0 250 premera, betonska opeka, goveje in svinjske rešetke,, vinogradniške sohe, vse za ureditev okolice... Prodajamo pa tudi ves drug gradbeni material ter termo- in hidroizolacijski material: - tervol - trdi - stiropor že od 232,60 SIT/m2 že od 69,10 SIT/m2 - bitumenske trakove že od 2.188,00 SIT/zavitek - lepenko že po 846,00 SIT/zavitek Posebno ugodne možnosti plačila. Nujnost širitve vodovodnega zajetja V murskosoboški občini že dlje časa namenjajo posebno pozornost oskrbi z zdravo pitno vodo. Kljub suši in nekaterim drugim težavam so doslej venomer uspeli premostiti občasna pomanjkanja pitne vode na določenih območjih. S tem problemom se ukvarjajo zlasti na Goričkem, kjer je bilo lansko poletno sezono katastrofalno pomanjkanje pitne vode. Marsikje so si namreč morali pomagati celo s cisternami, pri čemer so jim na pomoč priskočila številna gasilska društva, civilna zaščita in podjetje Komunala iz Murske Sobote. Dodatna težava pa je tudi zaradi velike razpršenosti naselij in hiš na Goričkem, kar povzroča nemalo preglavic pri organiziranju ustrezne oskrbe z vodo. Prebivalci občine Murska Sobota porabijo letno okrog milijon 900 tisoč kubičnih metrov pitne vode, ki jo dobijo iz javnih vodnjakov. Pri tem pride na gospodinjstva 800 tisoč kubičnih metrov pitne vode, na druge porabnike te življenjsko pomembne tekočine pa milijon sto tisoč kubičnih metrov. Kljub suši, ki v zadnjih letih ni prizanašala temu območju, so z raznimi ukrepi, kot so čiščenje obstoječih vodnjakov, umetno bogatenje podtalnice itd., uspeli, da so imela gospodinjstva, podjetja in ustanove dovolj pitne vode. Zadovoljni pa so tudi s kakovostjo pitne vode, ki so jo iz preventivnih razlogov (dezinfekcije) v minu- Naredimo to deželo lepo, očistimo jo odpadkov! Vestnik. lem letu večkrat klorirali. Da bi jo v prihodnje še naprej zagotavljali, bodo glede oskrbe z vodo že letos nujne nekatere večje naložbe. Denar za načrtovane naložbe bo nujno zagotoviti že v letošnjem občinskem proračunu. Čeprav so lani v murskosoboški občini na obstoječe vodovodno omrežje priključili veliko novih porabnikov, zlasti na Ravenskem, ter omrežje razširili za precej kilometrov, bodo s podobnimi dejavnostmi morali nadaljevati tudi letos. Čeprav so okvare na vodovodnem omrežju normalne in so v glavnem posledica ugrezanja terena, bodo morali sistematično zamenjati vodovodne cevi, še zlasti tam, kjer so zaradi starosti dotra- Društvo dobro dela Lendavsko društvo upokojencev je največje v občini, saj je vanj vključenih kakih 400 članov. Po zaslugi dobrega vodstva društvo že nekaj let uspešno deluje, skrbi za svoje člane, za njihovo razvedrilo in težave. Na nedavnem občnem zboru so sprejeli program dela za letošnje leto. V njem je ponovno dan poudarek rekreacijskim dejavnostim, izletom in drugim aktivnostim. V okviru društva deluje balinarska sekcija, ustanoviti pa nameravajo še druge. Lendavski upokojenci tudi z veseljem pričakujejo otvoritev novega doma za ostarele občane. Tudi glasba je del kulture jani Priložnost za okrepitev soboške godbe na pihala Nekdanji člani soboške godbe na pihala so že pred nekaj leti ustanovili lastno skupino, ki bi jo lahko imenovali tudi godbo upokojencev. Kakšnih dvanajst godbenikov je nadvse dejavnih, saj nastopajo ob raznih priložnostih in v raznih krajih. Kot glasbeni strokovnjak tudi za to zvrst glasbene ustvarjalnosti sem postal pozoren na to godbo ob nedavnih cerkvenih slovesnostih za velikonočne praznike, ko so ti veterani s kakovostnim muziciranjem nastopili tudi»v Murski Soboti, v Martjancih in drugod. Vprašal sem se, zakaj teh ljudi ne bi vključili v soboško godbo na pihala, kjer je večina med njimi pred leti že sodelovala. Imam občutek, da gre za drobljenje moči, kar zagotovo ne koristi razvoju te vrste glasbene dejavnosti. Ugotavljam namreč, da soboška godba na pihala že nekaj časa ni to, kar je bila nekoč, in da je precej manj dejavna kot pred nekaj leti. Morda je razloge za to iskati tudi v tem, da so v soboški godbi povečini mladi ljudje, ki niso vselej dovolj vztrajni in dejavni na vajah in nastopih, ki jih je v zadnjem obdobju kar nekam premalo. Stanje bi se gotovo spremenilo, če bi skupino starejših godbenikov vključili v osrednjo soboško godbo, ki bi jo tako okrepili, starejši godbeniki pa bi zagotovo spodbudno vplivali na svoje mlajše tovariše, kar bi bila vsekakor tudi pot do večjega števila nastopov med ljudmi še vedno zelo cenjenega tovrstnega muziciranja. Prepričan sem, da bi se skupina starejših godbenikov z veseljem odzvala takemu vabilu, saj tudi sami ugotavljajo, kako koristno bi lahko okrepili vrste soboške godbe na pihala, ki je bila nekoč blizu in daleč znana po svojih nastopih in kakovostnem muziciranju. Menim tudi, da bi morda kazalo najti novega vodjo tega orkestra, saj se ne morem znebiti občutka, da sedanjemu obilica drugega dela ne omogoča aktivnejšega ukvarjanja s to godbo. M. Sobota, 7. 4. 94. Jože Grlec pomenilo gradnjo ^ vodnjakov. S tem bi zaj*® varnost obratovanja ® ? dostne količine vode. porabnikov se natntd #® širi, potrebe industrije P naglo povečujejo. Ob 9j treba vedeti, da živilska®,; strija še vedno uporabljaj iz lastnih vodnjakov. W ;jfci ■ tih območjih kažejo, da bo možno litrov vode na sekundo, medtem litrov. Fotografija: M. JERŠE 110 ' 11 VODOVODNO ZAJETJE V KROGU - R^’í“^!«^! zagotoviti v Pn^°djljiv^ ' ko je Zdajšnja jale. S temi ukrepi ne bi zmanjšali le števila okvar, temveč bi lahko tudi preprečili, da bi v prihodnje še prihajalo do velikih izgub pitne vode. Letošnja glavna naložba je brez dvoma širitev vodovodnega zajetja v Krogu, kar naj bi 0o določenih zastoja j'j, vsem v sušnem obdobju. P , veda črpajo vodo d j j'°dovodnega omrežja-jasno . govori v zdajšnjih vodnih zmojl v murskosoboški občim- MILAH ^ Priêskï fückêc Béla nêdéla je fsê rêmênicê pa plééa pojêla-prôvijo, ka dê bijsï diréktor Mêsnê industrijê Po^' failli pomursko mésno industrijo pa Prlêkê, keri so ta .g pit s tôko norijo, ka dê prê odküpa fsê pùfê, ke! sl. napravja. Odkôt, za milê vijê, jê tôtï diréktor tafjtij!; spitovlêjo Prlêki. Pa jé tô splôh Sê kôko pitati? SêP7a pb ' jasno, čl pa jê Pomurka grátala sirornacka- g¡ prôvijo, ka dê tê tofi direktor, Milan jêmi Ie, ^ Pomurko küpá, tê pa do tan zaéélï delati čokolo°" ka nêdo Prlêkï hodili po jó v Afstrijo. Hê, ZÔtornaP mesorï hodijo v Afstrijo délat - êni se vozijo jso* délo tüdi v Grâc pa Sê dàlê. zohHo nêdélo orón ên nêduién béli nasvet kmêtê, kérï bi radi létos proso sèjalï, pa 0e v odôjo proséno pSêno: itê vi lépo za prlêSkïmï ^ strijo proso sèjat, tê pa ga potil uvôiajtê Poglednitê, domajêga prosâ kmêtjê nêmrêjo odd' ’ nïh pa néga prosénê kaSê. Zaj pa so tê jê afstrijsko proséno kašo, kéra jê ênôk drdžiša, prlêéka proséna kaša. Pól kilê afstrijské kaše ko P“ 200tolarof. 1 ‘ Zaj pa tê vi poglêdnitê, kôkï gèpl jê tê tô - za fa fa zaščito dêlôfcof no kmêtov jê naprôvila našo .pOdp,¡. pósjofígo; Osterčof JüSêk, slovênskï minister, P sporazum za varstvo no zaščito rastlin na me višini mêd Madžari pa Slovênci.Tó jê biló résen0 w taño ekspresno potrébno - pa sê jê fsêen0L^larei'j uvozili iz Madžarske za okóli pétdêsét miljónof ao^oP tolarof- »rastlin« pa drügê žive no mrtvê Živin ka mi délamo sporazumê, pa ka nosijo naši P01" papirê v mapah. Naši lîdjéf Porabjipa so spl°n Tê pa jê tak bojše, ka pozôbijo naš jêzik gnês Pozôbitipa dê treba tüdi tistè nêzgrüntano okóli kindergartna na Kapeli, na gdo v\K„der^si Sramota, so rêklï domačini, ka bi toto zernlo ki gapt^jj htèli vsi pohablati. Vinogradniško gospodari g spfP„ jê aufrëgalo, ka jê lastnik. Hê, kà tê nêbt v mošt, so zaj tê na radgünskoj sodijï črno na be‘ $ ka si jê prê kapêlsko Vinogradnoško gospoda”' ; to™" napisalo lastništvo totêga kindergartna- fai¡vmg. Jiiri driigo, kak sè rêée, gda zaénêjo na prêT' ' v drügo smér; vóbrlájnc nazaj. Kapêlskôj krajeffa nêdlL stisê nêdê niSê opravičja, pa tüdi VG Kapela Moit0 plačala; éijê sodija tak rêkla, jê pač pomóta! ldi ^fa ^ vinogradniSkêga gospodarstva sê jê prêd dúgpn g fsêla nesilno v ktirisôbno stanovôjê, kêrêga ,,„o dêlôvêc, gda jê hèja biti méSnik, pa si jê fa stfafafa ndjnša. Diréktor VG Kapêla sê jê fsêla v jêgfa. faoj V gda je po šihti odiša toti éêhôk na računalniški i ^ga prog. Gda jê zvêéér priša z Maprogra, tê sê je' gn0 fsèlitï, ka jêmi jê direktor zmêta fso pohištvo . fai t klüéavnico zaméja. Tè pa jê spùfani mdŠnik g jóp ^ k sêbï vzeti ženskê pa otroka, kérêga jê nW a ¡0 méSnik jê tê potli spà v Marprogi na pdnhdJ1’^^ a zavolo tistê dirèktorovo »pomôtê prismodil' c gfan Hja, ênê zdprêjo, drügïn naložijo kôzêni fa odpistijo. Tak jê tüdi z rêpubliSkimi politiki, . srééali v Radgüni; pa žê pô obêéalï, ka do fafaï. fil fküpêr nóvo idêjno študijo za êlêktrarnê na " ¡ m lénï« pa so pjê zaj grôtali ekološko ardéN Pa ^ g Zaj do sè znavič tüklï z mlini na vétêr! P odtpüstï! ( ^!j, 14. aprila 1994 stran 19 i i iz naših krajev Obiskali smo Cerovec ^v^ Se^ r°diI Stank° VraZ ' Uselke Ormniv«6.111 »^f. v kvo 'n se zapeljal na pobočje, ki vodi ^a*“ zatem nrehr i” ^?“ 'n Meliki Cerovec. Na krajevni tabli sem Manov zvedel da3 nap,s.: Cerovec Stanka Vraza. Pozneje sem od > so naselje poimenovali po svojem slavnem vaščanu. domačiV38' e0!1 velika Vrazova g0SP0dar Prastricu ie n«™? ?° sv°iem pramateri se d^ ’ da tiste hi5e ’ nivej paPn™1 Stanko Vraz, "a bl'žnji zK tP°minske Plošče Postaviti njegovi’ k' J° je dal stari oče. °V (sogovornikov) i sioven-!"«Ilirske rOf iVn°ga ‘ajnika Ma' Ma 1810 ' U ovom domu 30. D°mu u ZasrpK^-,? Nar°dnom javlja ovu maia 1851. S dOm jP*0^ na njegov jtatski rod s Mar”*' ' slovenski 8'sePtembra 188nC°m Hrvatskom, PČ‘Pk4(i. Na^Jemx Preb™> na n,ci rojstva"izpiše: »Ob sto-'lirskemu > Stanka v£V91°- Preko „ “arod svoie kazuje hrvat-S.du sloveLP^ svemu ¿' Matica Hr-*t0,e Uročilo °^f ^ si PrePi-h Stanka v°bst°godišnjici Panika, 24 ■raza’ hrvatskog ^‘aviše u siOhaia 1951 °vu ploču Sta Vr cu sl°vensk?r‘rj CU ln razi' sk^uvrazu r?^^ kulture «86.« i^enja dali'so sPominska i?^ kai ¡e mo?™ postavil° d°brega °il,z "^‘b kra-lo(be' ^ lek5^°nuCank SosednP PrewrotnantičnaSr čn hrvaški Pes^'; ^Pisoval in'^3' pesniški bog §a Ijubiansi?1 ljudske rran ska k j kl pesniški Po ^“ščim n za(el Pes-11 razmer tor», , •■ tWpovA?a se mu r ^ UJ1<< pes’ So^H Prei n °Jstni kraj ni Ce^^nasvo^^ v naselju ne bn^ikdo nVb^Jsaj za iv Pesnika i?',^1' ko 8em, £ ^ je znan T"^ Vraza' Poboju DlIno po ” tudl po dru’ “očanci, n’?1’111 P« njih raz-Se&’Žko gospod” k° pa so vi’ ^naS^vo in za-“redih l 0 nastali stm r°JCne trtne ^ga orikUd' Poti p^j1 nasadi in prancP^dsednik va’ k>h je cel™ k e.m.en mi je * 2'800 nižina vi postan ?tr°v) To * ln ve«no e tnaka^ b°rej 300 ™ asfaltirali, ^jo n, Sa. k n metrov) Pa ie !aM^ Priliko se ?“ b° let™ tOm’ vendar to Upi)iobd SEet natek^f ak potem’ »je da b0 'mio kaj denarja. ,sPelo p^^anjc k° glasova-kraka vnajneb' lepo-'% nPak bi ra? ocenjeni dol- ^efr10' Od so^ °tl prekrili r?< kda kaktej sem ?°sP0dink bi bile ČJlh drug'h ?key 5stev ozirom°rist vseh 53 Že b saj VOH ma 150 prebi-'^'“skeL1'1 tud' telTfod”° omrežje * 01 °bmočju f°n'so na tem atorju, kjer je bil več let zaposlen kot voznik cisterne, a nič zato, saj se je hitro oprijel volana pri drugem prevozniškem podjetju. In kako je na Vrazovi domačiji? Ta je po velikosti takoj za Klemenovo, razlika je le v tem, da so Vrazovi preusmerjeni predvsem v poljedelstvo in vzrejo živine. Mi je pa sedanji gospodar Stanko Vraz, ki seveda ne pesnikuje kot njegov soimenjak, povedal, da je njegov stari oče Franček ne le dal zgraditi tole veliko hišo, ampak je v Gradcu, kjer je nekaj časa delal, zaslužil mnogo denarja, daje lahko kupil veliko zemlje in tudi vinogra- Kaj ko bi se še kako drug »turist« zapeljal po cesti Žerovinci- Cero-vec-Ivanjkovci (ali narobe) in tako spoznal kraj, od koder je bil doma Stanko Vraz, pristaš ilirskega oziroma narodnega gibanja iz let 1835-1848, katerega cilj je bila združitev hrvaških in drugih južnoslovanskih pokrajin v kulturno enoto na osnovi skupnega knjižnega jezika, čeprav je res, da so se taki poskusi izjalovili, saj sta se pozneje uveljavila samostojna knjižna jezika: hrvaščina in slovenščina, zdaj pa sta nastali še samostojni državi. Je pa tudi res, da sta si jezika zelo podobna in kdo Franc Klemen iz Cerovca Stanka Vraza hodi v službo, povrh pa obdeluje še 1,20-hektarski vinograd. Cerovec Stanka Vraza je v krajevni skupnosti Ivanjkovci, sicer pa spada v župnijo Svetinje. V Cerovcu ni ne gostišča, ne turistične kmetije, ne kakih drugih javnih objektov, čeprav je ta kraj na lepi točki, od koder se ponuja čudovit pogled vsenaokoli. Zdi pa se, da na turizem vendarle računajo, zlasti vinogradniki. Največji zasebni pridelovalec vina je vaški predsednik Franc Klemen, ki sem ga »ujel« v vinogradu pri vezavi trte. Laški rizling, šipon, rulandec... trto goji na nekaj več kot enem hektarju in s prodajo ni težav. Jih je pa imel nekaj s službo v lendavskem Vi- Hiša, blizu katere se je rodil Stanko Vraz. Zgoraj (med okni) so tri »hrvaške« plošče, spodaj pa tudi slovensko spominsko znamenje. - Fotografija: S. S. dov, vendar so si dediči premoženje pozneje razdelili. Po krajšen klepetu in ogledu Vrazove domačije sem se zapeljal s cerovških pobočij. Po krajši vožnji sem pri Žerovincih »pristal« na regionalni cesti Ljutomer-Ormož. Ob tem se mi je utrnil tale predlog: zna enega, zagotovo razume (če že ne govori) tudi drugega. To velja zlasti za nas, ki živimo ob meji. Sicer pa Vrazove zasluge priznavamo tudi Slovenci, zato je na veliki hiši tudi slovenska plošča. Š. SOBOČAN Pismo mojemi poslanci Sa°KOiti’ kdai ■ > pj ^PoSIed lik*' a na #O"= S ka* Po I1 v drugeP? la b' jih venalgih letih kve) bo & Pa bT °b J. G. Dragi moj Kovet! V prvi redaj etoga mojega maloga pisma, štero Ti pijšen na vilzemski pondejlek, Te tr-nok lipou pozdravlan pa Ti želen, ka bi ga zdraf pa veseli v rouke doubo. Za tou ka bi Ti želo veselo posvetiti Gospoudovo goristanenje, je že malo kesno, pouleg toga san pa skoron gviišen, ka toga že puno maž. Biio sa zaj pred svetki pri sousidovi Želarovi, ženske so vsefelej poharaje pekle, kak se tou za svetek šika, ali menej je močno genolo nikaj driigoga. Prišla je k Želarovomi Vinceki s skuzami v očaj pa pomoč prosit Gorčanova Marika, tou je stara ženska že predse prejk 80 lejt stara, pa že skoro 20 lejt dovica po Gorčanovon Števani, šteri je pri ešče dobroj mouči zbetežal pa f par kednaj se na cintor odselo. Mela sta tistoga cajta deset glav govenske mare pa predse svinj, ali una sama je te f tistoj žalosti nej mogla niti zdravo misliti, kak de nadale ž njouf. Istina je pa tou, ka sta njeva mela dvoje decej, sina pa čer, šteriva sta fsaki nikše šolej spunila pa zdaj eden v Lubloni eden pa fCelji živeta pa svoje familije mata. Domou sta tistoga cajta bole naredse odila, ali gda sta zvedla za očovo smrt, sta prišla fčasi, ka bi ga pomagala, kak se torni pravi, strani spraviti. Ostala sta doma ešče dva ali trij dnij, telko ka sta pomogla maro s štale pa svinje z livouf vb odati, ka se mati nadale ne bi sama mantrata. Ka sta si peneze rastalala pa odnesla, tou se razmi samo posebi, vej sta pravla, ka mati, ka de zdaj sama, nika nede niicala pa ešče tisto kmečko penzijo de vdablala. Gda so po ti-stonza par mejsecof na biroviji meli notripoza-vanje, sta jo vbni na hodniki nagučala, ka je od očinskoga tala sej nikaj nej prosila, somo njej je ostalo tisto, ka je bilou na njou spijsano, tou je pa bilou polovica domačega pa dvej menševi njivici saka eden mali plilg. Njeva sta f tiston leti si zidala nouve iže pa kupila nove autoje, pa sta cejli očinski tao f tiston leti fse oudala za male pejneze, pa je tak verstvo Gorčanovoga števana friško na drligo imej prišlo. Od tistigamao se Marika sama mantra, kak more pa zna. Sako sprotoletje si kiipi enoga pujceka pa ga do božiča skrmi za projnika pa te njena deca s familijami prijdejo domou na koline. Karej, pleča pa kučte te fsikdar s sebof zemejo, ka una tou telko ne niica, šunke, rebra pa pečenje pa da zdijnati, ka te pa da k vilzmi prijdejo tou za žegen s sebof zemejo. Marika se cejlo leto mantra pa prekučej s svojof penzijof štera je zaj malo prek 11.000 bila, stoga more saki mejsec plačati za televizijo, za smetij, elektriko, rouraša, davek, Vestnik pa za meše more večkrat na leto dati, z baute njej pa trbej soul pa ešče kaj driigo notrikiipiti, tak ka preveč žmetno skouz prijde, pa pravi, ka se te jouče, gda je nišče ne vijdi. Zdaj njej je pa eto čij pijsala, ka pred viizmon prijdejo po šunke, pa naj ne napravi tak kak lani, ka je deci sakomi za dar somo dva gyurgya dala, sakoli more dati najmenje pet, či rejsan nema, naj si napousido zeme, ka do ovak deca se s starišof norca delali. Zato je prišla k Vinceki, ka vsaki njeni mata dvouje decej, pa naj njej 20 gezero posoudi, kak de mogla, njemi nazaj da. Preveč se mi je pomilila sirouta Stariča, ka za tou more pejneze napousido prositi, pa tudi je pravla, ka jo triicajo fse, ka ma odati, pa naj v dom za starce ide, vej za tiste prej občina se plača. Po tiston, gda je Marika s penezi odišla, mi je Vinci pripovidavo, ka ga je pred par dnevi goripoisko nikši dalešnji rod, šteri že dugo lejt v Lobloni živej, til pri nas na Goričkon pa vikend ma, pa zaj dosta cajta po sobotaj til preživej. Bilo je nikši velki politični funkcionar pa žena je tudi preveč šolana bijla pa dobro službo mejla, zaj sta pa oba f penziji, pa se toužo, ka njima nejde najboukše, ka oba somo 300.000 tolarof penzije mata, pa njiva tou vd pomore, ka gda sta til na vikendi, od bližanje rodbine dosta za strošek zašenke dobita. Pravo je, ka je v varaši se preveč drago, na vesi pa kmet nunč penejz ne niica, ka njemi strošek ščista zašenke zrastej. Če be ftiston cajti tisti nikdašnji paverski sin, ka je tou pravo, tak poulek menej sedo kak sousid Vinci, bi ga zagviišno za rdeči olstik prijo pa njemi glavou edno dvakrat zasilkno. Čiglij ka san med svetki dvakrat k meši odo, sa mbu dosta cajta od toga sega premišlavati, zmes san kaj televizijo gledo, pa san dostakrat čud, ka je bilou guč od morale pri človdki, lidaj pa morale pri narodi. Zaio Ti eto pismo pijšen, ka Tij meni prou-stomi paverskomi človdki doj rastolmačiš, ka je tou morala? Alije morala tou, ka Gorčanova Marika ma 11, ofindašnji politik pa 150 gvezero penzije? Alije morala tou, ka tisti, šteri so v vladi, pa vij si Kdvetke mate 300 gyezero plače, proustomi delafci pa ftiston socialnon sporazumi, šteroga vlada ponuja, niti 30 nešče obečati? Ali je morala tou, ka paverska deca, štere stariše so nikda tisti, kak so bilij na oblasti, dejvali v zapor, či so nej mogli obvejzo spuniti, zaj v njilve trampete tulijo pa sten prouti f svojo sklejco plujejo? Ali je pa mogouče morala tou, ka tisti, ka so non skoro 50 lejt gučali, ka nega Boga pa kaj je vora opij, za prosti narod zaj po televiziji vesele vilzemske svetke želejo? F čakanji Tvojega odgovora Te preveč lipou pozdravla Tvoj Janči Borojčnjek s Čurgove S Čurgove na vilzemski pondejlek 1994 GANČANI - Gasilci tega kraja so skupaj s krajevno skupnostjo začeli graditi prizidek h gasilski garaži. V njem bodo shranjevali gasilsko opremo, saj so bili dosedanji protori premajhni za orodje in vozilo. Pridobitev kanijo dokončati do letošnje 70-letnice društva. - Fotografija: T. H. ■ NEDELICA - V Nedelici se pripravljajo na ponovno glasova nje za uvedbo krajevnega samoprispevka. Z zbranim denar jem naj bi uredili vodovodno oskrbo, razširili pokopališče it zgradili mrliško vežico. Zgradili pa bodo tudi nekaj novih gasilski! vodnjakov^ Nedeličani naj bi šli na glasovanje v drugi polovic maja. (J. Ž.) ■ TURNIŠČE - V Turnišču bodo letos dokončali vaški dom pripravljajo idejne načrte za kanalizacijo s čistilno napravo ir asfaltiranje nekaterih makadamskih cestnih odsekov. Z občinskim denarjem (15 milijonov tolarjev) se bo začela gradnja vaškegt vodovodnega črpališča za vasi Gomilica, Nedelica in Renkovci. (J ž.) ■ SEBEBORCI - Športna aktivnost je v tem kraju zelo razve jena, vendar mladi pogrešajo športna igrišča. Ob pomoč starejših se pripravljajo na ureditev športnega parka, v okviri katerega bodo igrišča za nogomet, rokomet in košarko. S tem bode zelo izboljšali rekreacijsko športno ponudbo. Izkopali so že temelje in navozili gramoz. Pričakujejo, da bo letos do kraja speljar občinski vodovod in bodo s tem rešili problem pomanjkanja zdrave pitne vode. Ena od potreb je tudi posodobitev ceste Sebeborci-Bo-krači. ■ VANEČA - V zadnjem času so v kraju precej postorili Asfaltiran je že dobršen del krajevnih cest, končali so z obnovo pokopališča in parkirišča ob njem. Aktivnosti potekajc v zvezi z asfaltiranjem ceste Vaneča-Salamenci, čimprej bi tudi radi dokončali vaški vodovod. Kot vsepovsod je center vasi gasilski dom, v katerem poteka družabno in kulturno življenje. Tudi zan; imajo Vanečani načrte; obnovili ga bodo in v njem uredili sanitarije. BELTINCI - Gradbeno podjetje POM-GRAD dokončuje v Beltincih gradnjo poslovne stavbe s 1.000 kvadratnimi metri površine. V njej bodo poslovni prostori beltinske kmetijske zadruge in pošte. Vrednost naložbe je 73 milijonov tolarjev. - Fotografija: Š. S. SIRS Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 69000 MURSKA SOBOTA Tel. & telefaks: 069/31610 Računalnik 486 že za 169.390,00 SIT vključuje: • procesor 486SLC-50MHz, LB • delovni spomin 4 MB • ohišje AT Baby ali mini Tower • disketna enota 3,5”, 1,44 MB • trdi disk 270 MB • monitor 14” color, 1024 X 768,0,28 mm LR • SVGA 512 kB, 1024x 768 • krmilnik AT (IDE) BUS HD/FDD+i/o • tipkovnica s slov, črkopisom Člani SIRS-kluba imajo še dodatni 5% popust pri gotovinskem plačilu ali možnost nakupa na 3 obroke brez obresti. Možen nakup na posojilo na 6 ali 12 mesecev! Cene so brez 5% prometnega davka. stran 20 vestnik, 14. a| 069 Z2Ao5 NAROČILNICA Podpisani Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota AVTOMEHANIK Dobrovnik Lajter tel. 069 79 015 PRODAJA Solo SERVIS KOSILNIC NA NITKO SERVIS MOTORNIH ŽAG Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 STRUKOVCI 23a 69265 BODONCI tel.: 069/49195 s poslovalnico pri GRADU 186b NE ZAUPAJTE NIKOMUR POD 45! SERVIS MOTOKULTIVATORJEV poštna številka____ naročam VESTNIK. Pan-Agra Muray - Briggs - Tekomze - Husquarna - in drugih Jonsered Stihi - Kawasaki - Husquarna - Homelite - Partner - in drugih Jonsered Stihi - Tomos - Sachs Dolmar - in drugih Gorenje Muta Goldoni - Honda - BCS - in drugih AUTO MAKAR ekskluzivni uvoznik Fiat za Slovenijo PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV _____ ulica pošta______ Republika Slovenija IZVRŠNI SVET Občina Lendava • vrtne kosilnice s košaro, samohodne In druge kosilnice na nitko Jonsered, Stihi, Kawasaki, Husu* Partner • motorne škropilnice Stihi, Solo, Ideal, Pan-agr» " motorne žage Jonsered, Stihi, Dolmar, Tomos— • motokultlvatorjl Gorenje Muta, BCS, Honda— traktorski priključki In rezervni deli zanje • rezervni deli za vse vrste strojev verige za motorne žage Oregon • vodila vorig za motorne žage Oregon rezalni program Oregon, Felco, ARS, Löwe— • škropilni In zallvalni program Garden, GDM— klinasti jermeni (obračalniki, kose, fraze) itd. h||ß • vzmetni kraki za obračalnike: Sip, Pan-Agra, motorji ACME, Lambardini Gnan temperamentna tehnologija KOBITEX KOBILJE Organizira 16. aprila od 8. do 14. ure v prostorih podjetja SINDIKALNO PRODAJO razne usnjene galanterije in govejega usnja. - Po ugodnih cenah lahko kupite: okrasne blazinice, sedežne blazinice za kuhinjske stole, moške torbice za dokumente, ženske torbice, etuie za ključe, razna pregrinjala, torbice... IS SO Lendava kupuje poslovne prostore v približni velikosti 300 m2 v mestu Lendava za P®*^ tra za socialno delo, ter enote inšpekcijskih sluza Ponudba za prodajo nepremičnin mora vsebovati: - točen opis lokacije - ceno po m2 „uredite' - opis prostorskih rešitev (zaželjena situacija, razpo štorov) - plačilni pogoji 1Q 1£ Skrajni rok izročitve poslovnih prostorov kupcu je 31 ■ _ 4 Ponudbe pošljite na naslov IS SO Lendava, pod ozna poslovnih prostorov, ne odpiraj«, najkasneje do 20. Javno odpiranje bo 24. 4. 1994 ob 12.00 v mali sejni so Lendava, Trg Ljudske pravice 5. . „g Ponudniki bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po °dP$ ^r 1 Vse vrste tehtnic\pMk T-^i^T tronskih tehtnic,6^ 1 £ skih in gostinski^ /\ \ nih blagajn, salam / \ J / \ nic, žično opremo ^ ¿o, L__________________\ vine’ gostinsko P p0 __________I-------j- termo posodo, proizvodnih v Murski Soboti, SERVIS IN PRODAJA TEHTNIC, DUSANsT^ s. p., Ulica ob kanalu 22, tel/telefaks (069) UGODNO! preseneča UGODNO! Uno TipO Za vse izdelke, ki jih prodajamo, imamo poobla' NA VELIKO IN DROBNO MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI ALI TUDI S POSOJILOM ..ali zakaj se splača kupiti Fiat Uno in Fiat Tipo med 10. aprilom in 10. majem? Odgovor je preprost: vsi, ki boste v tem času kupili Fiat Uno 1.0 i.e. 5V S ali Fiat Tipo 1.4 i.e. SV S, boste sodelovali v nagradnem žrebanju. Med kupci bomo izžrebali 4 srečneže, ki bodo dobili denar za avto nazaj. In ne pozabite: igra velja le v mreži uradnih prodajalcev FIAT! APRIL PETEK TV SLOVENIJA 1 9.20 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka - 9.45 Van Gogh. francoski film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Umetniški večer - 15.50 Kam vodijo stezice -17.00 Dnevnik -17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Lingo, tv-i-grica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.30 Beck, francoski film - 22.15 Dnevnik - 22.40 Sova: Ko se srca vnamejo, amer, nanizanka; Odletel bom, amer, nanizanka - 0.00 Bolečina ljubezni, švedski film Drugi program 16.30 Predstavitev popevk za Evrovizijo 94 - 17.30 Sova - 18.45 Učite se z nami - 19.30 APRIL SOBOTA TV SLOVENIJA 1 Dnevnik - 20.05 Večerni gost: Jože Ciuha - 21.05 Oči kritike - 22.05 Solo recital Philipa Glassa. 8.05 Otroški program - 8.35 Risanke -9.00 Klub klobuk - 9.50 Tok tok - 10.40 Zgodbe iz školjke - 11.35 Podganček, risani film -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.50 Večerni gost - 15.10 Beck, francoski film - 17.00 Dnevnik - 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angl, serija - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3x3- 19.30 Dnevnik - 20.05 Utrip - 20.25 Tvariete - 21.25 Tv-poper - 21.40 Korenine slovenske lipe - 22.10 Dnevnik - 22.45 Sova: Odletel bom. amer, nadaljevanka - 23.35 Mora opoldne, ameriški film Drugi program APRIL NEDELJA TV SLOVENIJA 1 HTV 1 14.15 Orgle na Slovenskem - 14.40 Sova - 16.00 Športna sobota - 18.50 Vodne pustolovščine - 19.30 Dnevnik - 20.05 Moški svet, angl, nadaljevanka - 20.55 V drugačni luči, nemška nadaljevanka - 21.25 Poglej in zadeni - 22.40 Sobotna noč B H ^ PONEDELJEK TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 APRIL SREDA TV SLOVENIJA 1 ¿5) ¿1 APRIL ¿^ U ČETRTEK TV SLOVENIJA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Pravi igralci, serijski film - 13.05 Moški iz Laramieja, ameriški film - 14.45 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Latinica - 22.00 Poročila - 22.05 Trije asi, dokum. oddaja - 22.40 Slika na sliko - 23.45 Film HTV 1 8.45 Živ žav - 9.35 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 10.00 Sezamova ulica - 11.00 Srečanje tamburaških skupin Slovenije -11.30 Obzorja duha - 12.00 Slovenci v zamejstvu - 12.30 Vodne pustolovščine - 13.00 Poročila - 13.40 Otroci s Square Streeta, ameriški film - 15.10 Zlomljeni jarem, dokum. film - 16.00 Še se bomo srečali, angl, nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Po domače - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Nedeljskih 60 - 21.30 Od pola do pola, angl, serija - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Sanje v najem. španska nadaljevanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka Drugi program 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja - 12.45 Udobna vožnja, angl, nadaljevanka - 13.45 Poglej in zadeni - 15.05 Tvariete - 16.10 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Alpe-Donava--Jadran - 20.45 Pod vulkanom, ameriški film - 22.35 Športni pregled 1 11.10 Huckleberry Finn in prijatelji - 11.40 Učite se z nami - 12.10 Kraljestvo ruskega medveda, angl, serija - 13.00 Poročila - 13.05 Alpe--Donava-Jadran - 13.35 Športni pregled - 14.50 Oči kritike - 15.50 Moč in slava - 16.20 Dober dan, Koroška - 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Ta ček - 17.25 Risanke - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Pari, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sedma steza - 20.35 Mednarodna obzorja - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Vampir, angl, opera: Odletel bom, amer, nadaljevanka Drugi program 13.40 Forum, Zrcalo, Utrip - 14.40 Nedeljskih 60 - 15.40 Obzorja duha - 16.10 Sova - 18.50 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vznemirljivo dekle, danska drama - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra l 10.45 Sezamova ulica - 11.45 Univerzitetni razgledi - 12.15 Vznemirljivo dekle, danska drama - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Lonček, kuhaj! - 17.20 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 18.00 Studio Koper - 18.45 Pari, tv-i-grica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21.25 Strta srca, franc, nadaljevanka - 22.15 Dnevnik - 22.40 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nanizanka; Vse ali nič, nadaljevanka Drugi program 15.20 Zgodbe iz školjke - 16.10 Sedma - 16.30 Mednarodna obzorja - 17.10 angl. steza Sova HTV 1 - 18.40 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik - 20.00 50 let partizanska pevskega zbora - 21.35 Svet na zaslonu - 22.35 R & R, znanstvena oddaja - 23.05 Videošpon 9.30 Risanke - 10.00 Videošpon -11.00 Znanje za znanje - 11.30 V drugačni luči, nemška nadaljevanka - 12.00 Od pola do pola - 13.00 Poročila - 15.50 Svet na zaslonu - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 Pari, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.30 Film tedna: Tujec, indijski film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Vse ali nič, angl, nadaljevanka Drugi program 15.40 Televizijska konferenca - 16.55 Moč in slava - 17.25 Sova - 18.45 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.10 Športna sreda - 22.30 Svet poroča 9.05 Lutke - 9.40 Srečanje tamburaških skupin Slovenije - 10.10 Kronika - 10.40 Znanstvena oddaja - 11.10 Po domače - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.30 Svet poroča - 16.05 Osmi dan - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Pari - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.40 SP v latinskoameriških plesih - 21.50 Tednik - 22.40 Dnevnik - 23.05 Sova: To je ljubezen, angl, nanizanka; Vse ali nič, angl, nadaljevanka Drugi program 14.00 SP v gimnastiki - 15.00 Kinoteka: Bes, ameriški film (čb) - 16.30 Strta srca, franc, nadaljevanka - 17.10 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Na poti nazaj, dokum. film - 21.45 Posnetek košarke HTV 1 HTV 1 TV AVSTRIJA 1 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.35 Risanke - 11.00 Koncert za otroke - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.05 Prizma - 13.50 Poročila - 13.55 Gusarji, avstralski mladinski film - 15.40 Hišni ljubljenci -16.10 Beverly Hills -17.00 Poročila -17.05 Dokumentarna oddaja - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stavisky, francoski film - 22.10 Film-video- film - 22.55 Poročila - 23.00 Šport - 23.20.Slika na sliko HTV 1 9.00 Čas v sliki - 9-.05 Cosbyjev šov - 9.30 Peter Rapp predstavlja - 10.15 Carry On - saj je nor, komedija - 11.45 Zakladnica Zemlja - 12.15 Reportaže iz Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kralj nageljnov - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Faust, začetek nanizanke - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Freshman, komedija - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Večerni šport - 23.45 Zadnja vožnja Claridona, film. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Confetti, šov - 9.55 Vroča sled - 10.30 Rumeni Rolls Royce, film - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Vihar v kozarcu za vodo, komedija - 14.45 Pogledi s strani -15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 X-Large - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Alpe-Donava-Jadran - 18.30 Dr. Quinnova - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Stavimo, da... - 22.05 Zlata dekleta - 22.30 Večerni šport - 23.00 Crackers, komedija. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.35 Poročila - 8.40 Podzemeljska skrivnost, švedski film - 10.00 Poročila - 10.05 Pogovor s sencami, serija za mlade - 11.00 Malavizija - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Glasbena oddaja - 13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Zmagovalci, film za otroke - 14.55 Opera Box - 15.25 Poročila - 15.30 Družinski zabavnik - 17.15 Film - 18.50 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavni program - 21.45 Poročila - 21.50 Po vrnitvi, serijski film - 22.40 Šport - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan -12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Pravi igralci, serijski film - 13.05 Umazani Harry, ameriški film - 14.45 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Ta leta - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Športna oddaja - 21.10 Gruntovčani - 22.10 Poročila - 22.10 Poročila - 22.15 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan -12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Zanka za inšpektorja Callahana. ameriški film - 15.05 Monofon - 15.30 Ogrožena naravna dediščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Promet - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.30 Pnevnik - 20.15 Potopisna reportaža - 20.45 V ospredju - 22.15 Poročila - 22.20 Glasbena oddaja - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Izterjevalec pravice, ameriški film - 14.40 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Besede, besede - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Usode, dokum. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 22.50 Slika na. sliko TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Samci, serijski film - 13.05 Nepričakovan udarec, ameriški film - 15.00 Monofon - 15.25 Renesančno slikarstvo - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Uživanje in radost - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 21.35 Poročila - 21.40 Znanost - 22.25 Slika na sliko - 23.10 Večer ob glasbi TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Šport -10.15 Dežela gora - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Nežna past, komedija - 15.20 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Montevideo - 18.00 Čas v sliki -18.05 X-Large, reportaže - 18.30 Kralj nageljnov - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kaisermiihlen blues - 21.55 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sporna vprašanja - 9.30 Dvogovor s prihodnostjo - 10.30 Crackers - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani - 14 45 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kralj nageljnov - 19.30 Čas v sliki - 20.00- Šport - 20.15 Športna arena - 21.07 Pogledi s strani - 21.15 Film - 22.45 Viva Pancho Villa, vestern - 0.10 Čas v sliki. Vizije - 22.30 August. August, August, tv-film -0.00 Izzvenevanje. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Panoptikum - 10.30 Vihar v kozarcu za vodo, ponovitev - 12.00 Zgodovina steklarstva - 12.15 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 čas v sliki - 18.05 Mi -18.30 Kralj nageljnov - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Puščavski sloni - 21.07 Pogledi s strani - 21.20 G’schaftlhuber - 21.50 Svet številk - 22.00 Posiljeni - 23.25 Čas v sliki. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Divje živali - 10.15 Nežna past, komedija - 12.10 Reportaže iz tujine -13.00 Čas v sliki -13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored -17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah -18.00 Čas v sliki -18.30 Kralj nageljnov -19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni tednik - 20.15 100-letnica Paula Hdrbigra - 21.55 Pogledi s strani - 22.05 Posiljeni - 23.30 Čas v sliki. TV MADŽARSKA TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.30 Let in zvezde, film - 12.15 Kompas - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi -18.30 Kralj nageljnov -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Rdeči ptič - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Hunter - 22.00 Mladi bojevniki - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Pookie, melodrama. 6.00 Jutranji program - 7.00 Sončni vzhod - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Dallas - 11.30 Igra -12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.30 Usode - 13.12 Nemščina - 13.50 Rdeči poni, amer, film - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.11 Domače naloge - 16.31 Priložnost mladim! - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo - 18.55 Pravljica - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dallas - 21.10 Panorama - 22.12 Šov program - 22.37 Prvi krog, 1. del - 0.13 Dnevnik BBC-ja 2. program 6.00 Jutranji program - 7.00 Sončni vzhod - 8.15 Verski program - 8.25 Vklopi, za otroke - 11.06 Moja knjiga o džungli - 11.27 Sosedje - 12.00 Zvon, videostrani - 12.05 Panorama - 13.05 Kraj, kjer živimo - 13.35 Somalija - 14.05 Madžarska polpreteklost - 15.00 Maček iz vesolja, Disneyjev film - 16.50 Priporočamo - 17.10 Kulturna zgodovina - 17.35 Loto - 17.40 Misli v knjižnici - 18.25 Kolo sreče - 18.57 Štorije - 19.07 Pravljica - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Nesramna sreča, amer, film - 22.15 Prvi korog, 2. del tv-filma - 23.57 Erotika 6.45 Vaška TV - 7.30 Risanka - 7.55 Biblija -8.03 Kje-kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Glasbeni butik -12.00 Zvon, videostrani -12.05 TV-magister - 13.40 Poje Klira Szentendrei - 14.01 Igralec, francoski film - 15.40 Telexpo ’96 - 16.05 Verski program - 16.30 Disneyjeve risanke - 17.35 Magnum, kriminalka - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Spomin na madžarske žrtve Hulocausta - 22.12 Telešport - 23.17 Tisti, ki so ostali zadnji, dokumentarni film 6.00 Jutranji program - 7.00 Sončni vzhod - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Disneyjeve risanke -11.30 Igra -12.00 Zvon, poročila -12.07 Posel - 12.40 Menedžment - 12.55 Velike družine - 14.15 Vivat, Benyovszky, serija - 15.10 Glorija - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Visoka šola za film - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Koledar 1994 - 17.55 Za otroke - 18.30 Kolo sreče - 19.02 Za otroke - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.09 Črno-belo - 20.25 Derrick, kriminalka - 21.30 Volitve - 22.35 The party, kanadski film - 0.20 Dnevnik BBC-ja TV MADŽARSKA 15.25 Kovaški poklic - 13.53 Za otroke - 16.03 Človek in glasba -16.55 Begavčki -17.05 Pomagač - 17.35 Živalski svet Madžarske - 17.45 Kavalkada - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak, kriminalka - 19,44 Kolesa in koraki - 20.29 24 ur - 21.00 Dnevnik - 21.30 Telešport - 21.50 Tiplista - 22.05 Monty Python - 22.40 Moški, ki nam ugaja - 23.35 Ameriška košarka - 0.30 Posel RTL 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro - 9.05 Kalifornijski klic v sili -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa -18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Narodna glasba - 21.15 Pri krčmarju Stanglu - 21.45 Cheese - 22.15 Kako, prosim? - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila -1.00 Črna nimfomanka, film. 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Nogometno prvenstvo - 13.00 Familija - 13.35 Iskanje poti - 14.00 Varstvo živali -14.20 Kviz -14.40 Natura magazin - 15.10 Zaščita potrošnika - 15.35 Lestvica popevk - 16.05 Filmske novosti - 16.35 Resna glasba - 16.45 Avto-moto šport - 17.25 Smrkci - 17.54 Novi Lassie - 18.25 Policijski dnevnik - 18.40 Slikar J. Rippl-R6nai - 19.01 Familija - 19.37 Nepričakovano potovanje - 20.30 Rock musical Ana Karenina - 21.15 Čarobno zrcalo - 22.30 Navarro, kriminalka 2. program 7.32 Dobrodošli - 8.02 Julijin program - 8.35 Za otroke - 10.00 Živi planet - 10.55 Spomini milijonov let - 11.25 Shramba - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.15 Manija Barbie - 14.00 Skupina R-GO - 14.30 Legenda iz zgodovine - 15.15 Delta - 15.45 Baywatch - 16.35 Volitve in morala - 17.10 Odškodnina - 17.30 Po Madžarski s kamero - 18.00 Regionalni program - 18.41 Risanka - 19.00 Mitologija - 19.53 Minispoti - 20.10 Bette Davis - 21.20 Jazabel, ameriški film - 23.00 Zanimivosti z Madžarske - 23.15 Telešport 2. program 15.20 Videostrani - 15.30 Teden, pon. - 16.25 Svet knjige - 16.50 Za otroke - 17.10 Mihily Kaszds. dok. film - 17.45 Privatizacija - 17.56 Begavčki, po sledeh izginulih otrok - 18.00 Regionalni program - 18.35 Open University - 19.00 Nogometno prvenstvo - 21.00 Dnevnik - 21.30 Sphokles: Kralj Ojdip, TV-igra, posnetek gledališke predstave - 22.50 Arpdd Bogsch, portret - 23.40 Posel 6.00 Jutranji program - 7.00 Sončni vzhod - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Rdeče morje, dok. film - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Pnevmatika - 12.28 Kaos - 13.20 Velike družine - 14.41 Šamani - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Televideo - 16.17 Poljudnoznanstveni film - 16.30 Odgovarjamo na telefone - 16.40 Zunanje zadeve, serija - 17.10 Izvid - 17.40 Za boljši jezik - 17.50 Za otroke - 18.25 Maček v Žaklju, kviz - 18.50 Katoliška kronika - 19.07 Za otroke - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 College, serija - 21.15 Madžarska polpreteklost - 22.10 Glasba... - 23.00 Čar športa -1,00 Dnevnik BBC-ja 2. program 16.00 Videostrani - 16.10 Koliko je vreden podeželan? - 16.25 Nemščina - 16.40 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Dobrodošli - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Petrocelli, kriminalka - 19.38 Zelena točka - 20.05 Studio ’94 - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Policijske vesti - 22.07 Minispoti - 22.20 Bog je z nami, ital, film - 0.05 Posel, gospodarski poročevalec 6.00 Jutranji program - 7.00 Sončni vzhod - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Ste zvonili, Mylord? - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Učbeniki - 12.27 Sotrpini - 12.42 Naravno zdravilstvo - 13.05 Menedžment - 13.20 Tv-potpuri - 13.45 Dijaški slovar - 14.05 Vivat, Benyovszky, serija - 15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba 2 16.00 Dnevnik - 16.13 Nacionalna zakladnica - 16.22 Igrice - 16.32 Gospodarjenje v družini - 18.00 Za otroke - 18.35 Maček v Žaklju - 19.00 Vprašanja kristjanov - 19.07 Za otroke - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Družinski krog - 21.10 Avtoceste - 21.22 Iz oči v oči - 22.15 Varstvo mest - 22.57 Polnočne sirene, kriminalka - 0.26 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.15 Videostrani - 15.25 Open University - 15.50 Za otroke - 16.40 Sposojena Zemlja - 17.00 Mena - 17.30 Književnost - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.50 Zakon. dejanje, vera - 19.25 Nogomet: Danska : Madžarska - 21.25 Vse ali nič, kviz - 22.30 Mednarodni poslovni program - 23.20 Mala večerna glasba - 24.00 Posel TV MADŽARSKA 6.00 Jutranji program - 7.00 Sončni vzhod - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Regina, serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 16.00 Dnevnik - 16.12 Zrcalo - 16.25 Telešport - 17.15 Zunanje zadeve, serija - 17.45 Priče preteklosti - 18.00 Za otroke - 18.30 Stavimo! - 18.55 Za otroke - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.09 Glavna vizita, zabavni zdravstveni magazin - 21.14 Kratki film - 21.19 Minispoti - 21.35 Volitve - 22.35 Poslednja minuta, ital, film - 0.15 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.58 Videostrani - 16.02 Nemščina - 16.17 Drvarji, serija - 16.41 Za otroke - 17.05 Odgovarjamo na telefone - 17.20 Poceni počitnice - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Priče preteklosti - 19.00 Črni marec - 19.35 Prosta ura, oddaja o poeziji - 20.25 Teleexpo '96. gospodarski magazin - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič. kviz -22.05 Policijska poročila - 22.10 Glasbenik A. Payer - 23.00 Priložnostno - 23.20 Košarka iz Tel Aviva - 0.10 Posel RTL 5.30 Različna risanke in nadaljevanke - 12.15 Hary in Hendersonovi - 12.40 Polna hiša -13.10 Družinske vezi - 13.40 Princ iz Bel-Aira - 14.10 Major Dad - 14.40 Knight Rider - 15.45 Ekipa A - 16.45 21. Jump Street - 17.45 Beverly Hills - 18.45 Poročila - 19.10 Samo ljubezen šteje - 20.15 Prečastiti podeduje raj, komedija - 22.10 Total Recall, film - 0.15 RTL v soboto ponoči -1.15 Vroča partnerica, film. RTL 5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 9.55 Dobro jutro, nedelja - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročina - 13.00 Operacija Petticoat - 13.30 Družinska groza - 14.00 Major Dad - 15.00 Nepredstavljiva pustolovščina guruja, komedija - 16.45 Skozi divji Kurdistan, film - 18.45 Poročila - 19.10 Mini playback šov - 20.15 Šov za 100.000 mark - 21.50 Spieglov tv-magazin — 22.35 Prime Time — 22.55 Zakon v I-os Angelosu - 23.55 Kanal 4 - 0.30 Formula 1-1.10 Prijazna družina - 1.45 Družinska tolpa. RTL RTL RTL RTL televizijski spored od 15. do 21. aprila 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.30 Prijazna družina -18.00 Družinska tolpa -18.30 Telefonska tema -18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Matchball - 21.15 Peter in Pavel - 22.15 Vroči stol - 23.00 Deset pred deseto - 23.30 SK-15, oddaja o kriminalau - 0.00 Nočna poročila -1.00 Prijazna družina. 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Columbo: Utemeljen umor, film - 21.45 Quincy - 22.45 Šov Dirka Bacha - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 1.00 Prijazna družina. 5 30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15 00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 18.30 telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19 40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mati, nočem urmeti. drama - 22.15 Sternov tv- magazin - 21.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 1.00 Prijazna družina. 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 18.30 Telefonska tema -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Klic v sili - 21.15 Mestna klinika - 22.15 Brez sledu - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 1.00 Prijazna družina. stran 22 "LADA CENTER 10-LETNA TRADICIJA AVTOTRGOVINA *'íjÍ MDA avto&obl1 v slovel1 62231 Pernica Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart) tel. 062/640540 < HOnEDIVCR -i o'cJvcrlising ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ LIPOHAIR -SVETOVNI HIT tel.: 061/571875 Odprto: poned-petek v soboto 8.-16. ure 8.-12. ure Prodaja novih avtomobilov LADA najugodnejša posojila - letna obrestna mera 11,3%, na primer: SAMARA 1500, 5 VRAT, gume Mischelin, letnik 1994, polog 5200 DEM, 36 mesecev po 285 DEM. deli za avtomobile: R4, POOBLAŠČEN PRODAJALEC Zastavo, Lado BORUT JAGODIC • AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO motorna vozila TAM 2001, vozen, neregistriran, brez kesona, za prevoz čebel, vozen z B kategorijo, lahko tudi samo motor, prodam. Lipa 106 a, tel.: 41 706. m3035 HAT KAMPANJOLA, lesnik 1979, z novim motorjem, obnovljena karoserija, nove gume, prodam za 5.300 DEM. Tel.: 56 093. m3038 FIAT ZASTAVO 1300 ELRGANT letnik 1978. prevoženih 51 000 km vozen prodam, tudi za rezervne dele, tel.: 24 414. mtu RENAULT 4 GTL. letnik 1982 - december, registriran do junija, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 22 777, popoldne. m3040 ZASTAVO 1300. letnik 1979, prevoženih 56.000 km, registrirano do 30.4.1994, ugodno prodam. Tel.: 65 175. m3042 OPEL ASCONA 1,6. letnik 1977, ugodno prodam. Veščica 42, M. Sobota. m3046 MOTOR za Mercedes 240 D, letnik 1980. in Opel Rekord E 1.8 i, letnik 1986, ohranjen, prodam. Tel.: (069) 45 522. m3049 OSEBNI AVTO OLTCIT. letnik 1991 - oktober, prevoženih 21.000 km. kovinske barve, prodam za 3.000 DEM. Tel.: 26 708, v večernih urah. m3056 TAM 130 T 10, kesonar, s cerado, prodam. Moščanci 57. m3060 BT 50, letnik 1987, prodam. Tel.: 23 221, od 18.30 do 20. ure. m3061 AUDI 80, letnik 1988, nekaramboliran, prodam. Puconci 187. m3073 VW HROŠČ, po možnosti zadnji letnik izdelave, kupim. Tel.: 77 078. mle ZASTAVO 101. letnik 1985, registrirano do avgusta, prodam. Spodnji Ka-menščak 12. Ljutomer. mlj HYNDAY PONY SEDAN GLS 1500, letnik 1991, temno sive kovinske barve, prevoženih 36.000 km, registriran do 21.3.1995, prodam za 13.000 DEM. Tel.: 68 097. mPP RENAULT 5 CAMPUS, 5 vrat, letnik 1990, karamboliran, prodam za 3.500 DEM. Ogled: Renault servis Škafar, Bratonci 94. mPP LADO 1500, letnik 1987. prodam po ugodni ceni. Tel.: 062 701 642. mPP KAMION TAM 110 T 10, nosilnost 5,5 t, in viličar BHV-12,5, nosilnost 1,5 t, star 3 leta, prodam. Tel.: (069) 77 428, od 7. do 15. ure. mle NISSAN MICRA 1,0 LX, letnik 1991 - avgust, prevoženih 34.000 km. prodam. Tel.: 65 597. mpp kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 560 de lux, mlin za siliranje SIP in dvobrazdni plug Olt, visoki klirens, prodam. Bakovci, Mladinska 47. m3082 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 818. letnik 1990. prodam. Horvat, Okoslavci 7, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 583. m3087 TRAKTOR STAYER 18 s koso ugodno prodam. Vidonci 15. m3091 TRAKTOR URSUS 335. star 10 let, prodam. Gomilice 25, tel.: 72 164. m3093 TRAKTOR TORPEDO 42 S prodam. Jože - Karči Jerebic, Gančani 29. m3115 POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!______ FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4, M. SOBOTA OPEL VECTRA, letnik 1991, in vinogradniške kole prodam. Tel.: 56 001. m3106 OPEL SENATOR 2,5 I prodam. Tel.-21 040. m3074 LADO SAMARO, letnik 1993, prevoženih 350 km, prodam. Tel.: 45 331. m3075 SEAT IBIZA 1,5 i GLX, 90 KM, letnik 1990, VW motor, 45.000 km, katalizator, centralno zaklepanje, električni dvig stekel, prodam. Cena po dogovoru. Osterc, Cankova 19 b, v popoldanskem času. m3080• FIAT 126 P, letnik 1989, registriran do marca 1995, prodam. Tel.: 21 717. m3083 JUGO 45, letnik 1990. rdeče barve, registriran do marca 1995, prodam. Bez-novci 47, Bodonci. m3092 JUGO 45 A. letnik 1987, prodam po ugodni ceni. Tel.: 21 752. m3096 CITROEN AX diesel, letnik 1990, ugodno prodam. Tel.: 76 087. m3100 GOLF GT i 16 V, letnik 1986 - december, odličen, prodam. Tel.: 47 011. m3107 LADO 1300, letnik 1987, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 41 826. m3112 NAKLADALKO, 19 m3, prodam ali zamenjam za traktor 40 KS. Janez Marin. Boreči 40, Križevci pri Ljutomeru. m8980 MOTOR ZA TRAKTOR IMT, 39 KS, nov, in stiskalnico za grozdje (na pre-špan) prodam. Tel.: 82 210. m8977 ŽITNI KOMBAJN CLAAS prodam Tel.: (069) 82 580. mrč SILAŽNI PRIKOLICI, 5 in 7 t, prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč MOLZNI STROJ za drobnico prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 66 080. m3050 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 732, letnik 1989. rabljen samo 38 delovnih ur, in traktor Ursus TIP C 335, letnik 1984, 169 delovnih ur, s čelnim nakladalcem Riko, prodam. Informacije po tel.: 22 619. m3052 NAKLADALEC GNOJA in zaje malko za gramoz prodam. Gradišče 38. m3054 TRAKTORSKI ŠKROPILNICI, 450 in ’ 340 1, in Renault 4, letnik 1985, registriran do marca 1995, prodam. Rakičan, Zvezna 23. m3055 KOMBAJN MASER FERGUSON 630, v dobrem stanju, v celoti ali za rezervne dele prodam. Križevci 114 v Prekmurju. m3068 KOMBAJN ZMAJ 133 in stiskalnico Panonija prodam. Franc Krpič, Gornji Slaveči 53, 69263 Kuzma. m3071 TRAKTOR STAYER 18 in 1,5-tonsko prikolico prodam. Tel.: 63 267. m4421 KROŽNO BRANO, 20 diskov, in jer-menico za traktor Štore prodam. Tel.: 69 059. m4420 TRAKTOR STAYER 18 KS prodam Tel.: 57 193. mpp NAKLADALEC CARLO PEŠCI EC 6 na traktorju IMT 558, naprej planirna deska, prodam za 8.200 DEM. Tel.: 062 753 266. , mPP TRAKTOR STAYER 18, letnik 1984, prodam za 3.000 DEM. Robert Zemljič. Bodislavci 24, Mala Nedelja. mPP CISTERNO, 2.200 1, potrebno popravila, ter bočno koso IMT za traktor Ferguson 533 ali 540 prodam. Štefan Grabar, Lucova 38. m3086 NJIVE, 42 arov, v Černelavcih, blizu novega naselja, prodam. M. Sobota, Zorana Velnarja 44, tel.: 22 117. m3085 TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodamo na obroke ali zamenjamo za manjše. Enosobno stanovanje z možnostjo trgovine prodamo, lahko tudi na obroke. B.I.K., d.o.o., Kardoševa 1, M. Sobota, tel.: 21 049, od 8. do 16. ure. mrč NA LEPI SONČNI STRANI SLOVENSKIH GORIC - v Kobilščaku 22, nad Radenci, prodam staro hišo in del gospodarskega poslopja ter 8 arov zemlje. za 22.000 DEM. Tel.: 062 734 130, po 15. uri. m3113 POSLOVNE PROSTORE. primerne za zdravniško dejavnost, v Ba-kovcih, dam v najem. Bakovci, Ribiška 2, 69000 M. Sobota, tel.: 43 363. m3044 ENOINPOL- ALI DVOSOBNO STANOVANJ WE v M. Soboti ali bližji okolici vzamemo v najem, tel 24 863 po 19. uri. mtu VINOGRAD, star 8 let, 400 trsov (rizling in šipon), s sadovnjakom, parcela primerna za gradnjo vinske kleti, prodam. Dobrovnik 218. m3057 HIŠO v Brezovcih dam v najem. Etelka Žohar, Brezovci št. 40. m3059 TRAVNIK v Veliki Polani, 58 arov, dam v najem. Njivo, 46 arov, v k.o. Dobrovnik - pri Ledavi, prodam. Franc Gjerkeš, Nedelica 77. m3095 GRADBENO PARCELO ob glavni cesti Ljutomer-Križevci, 37 arov, prodam. Na parceli je starejša hiša in gospodarsko poslopje. Prodam tudi 1 ha njiv. Tel.: 0608 64 378. m3109 EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. - telefaks: (069) 32 848 živali posesti TRAVNIK, 1 ha. v Kupšincih na Čreti prodam. Kalman Špilak, Vidonci 147, Grad. m3081 VINOGRAD, 20 arov, s kletjo in inventarjem, prodam po ugodni ceni. Hotiza 44. m3062 BUKOV GOZD, 1,80 ha, in njivo, 1,50 ha, prodam. Tel.: 45 102 ali 26 473. m3063 KRAVE in starejši voz z gumijastimi kolesi prodam. Draskovič, Nedelica 86. tel.: 72 117. m3053 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Florjan Grobni k, Lešane 21, Apače. m3088 PUJSKE prodam. Kumin, Satahovci 5 c. m3031 KRAVO, staro 3 leta, kontrola A, prodam. Tel.: 82 804. m3032 KRAVO, staro 7 let, brejo 6 mesecev, prodam. Krog, Brodarska 2, tel.: 26 279. m3043 KRAVO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Ivan Vogrinčič, Žižki 121. m3047 KOKOŠI, MLADE NESNICE, prodaja KZ. Nesnost zagotovljena v dveh tednih. Dostava na dom. Informacije po tel.: 82 401. m8986 PURE VELIKANKE za nadaljnjo rejo, težke nad 2 kg! Dostava na dom. Naročila sprejema: Damjan Tibaot, Babinci 49 b, 69240 Ljutomer, tel.: (069) 82 838. m8979 BREJE SVINJE in pujske prodam. Frančka Koroša, Trg Slavka Ostrca 21. Veržej, tel.: 87 100. m8982 PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 34. m3114 JARČICE, MLADE NESNICE, lahko naročite pri Zlatku Tibaotu, Babinci 49. 69240 Ljutomer. Vsaka enajsta jarčica zastonj. Dostava na dom. Informacije po tel.: 82 401. m8987 NESNICE, MLADE JARČICE, pa sme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT. 4 mesece stare jar-čice po 350 SIT, 4 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih 10 kupljenih jarčic dobi kupec še eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec. Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mPP razno BELE SALONITNE PLOŠČE, 8-valjne, nove, I.-klasne, 400 kosov, prodam. Tel.: 062 734 052. m3034 SUHO KRMO za živino in mešana drva v metrih prodam. Cena po dogovoru. Beltinci, Gregorčičeva 24. m3030 KOMPLETNO ZASTEKLITEV za balkon (340 x 150), dva fotelja, francosko posteljo, mizo za 6 oseb in preprogo prodam po ugodni ceni. Tel.: 21 448. m3045 STREŠNO OPEKO, zarezno, rabljeno, večjo količino, prodam. Pečarovci 79, tel.: 51 413. m3051 PLOHE in les za roženice prodam. Ludvik Bohar, Bodonci 57. m3064 MIZO in 6 tapiciranih stolov za jedilnico prodam. M. Sobota, Mladinska 62, tel.: 24 644. m3069 PLETILNI STROJ znamke EMPISAL s strojem in vso dodatno opremo prodam. Tel.: 43 022. m3103 BUTIKI - TRGOVINE! Veleprodaja džinsa - program Black-Jack in drugega ekskluzivnega blaga. Tel.: 062 10 22 88. mpl GOSTINCI In vsi, ki boste to postali! NUDIMO VAM STREŽNI GOSTINSKI INVENTAR IN APARATE A-3 d.o.o. Liškova 20 Černelavci tel. 33011 odprto 8.00-16.00 sobota 8.00-12.00 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, s posteljo in jogijem, prodam. Tel.: (069) 43 215. m3072 SLAMO V BALAH, večjo količino, prodam. Tel.: 87 766. m8981 MODRO ŽENSKO KOLO s petimi prestavami prodam. Tel.: 87 333, popoldne. th.8988 REZAN SMREKOV LES, debeline 25, 50 in 80 cm, prodam za 15.500 SIT/ m3 in opaž-lanterija, razne širine, za 490 SIT/m2. Brezplačna dostava na dom. Tel.: 063 36 898, zvečer. mPP BUKOVA DRVA prodam. Dostava na dom. Tel.: 063 772 517. m3110 COMODORE 64, črno beli televizor in Tomos avtomatik prodam. Tel.: 24 441. m3076 SENO V BALAH poceni prodam. Dolnja Bistrica 11, tel.: 70 388. m3077 SUHA DRVA (z dvorišča) poceni prodam. Ogled v nedeljo. Žohar, Brezovci 40. m3089 SEMENSKI KROMPIR dezire prodam za 20 SIT/kg. Lipovci 175, tel.: 42 486. m3090 SENO IN OTAVO prodam. Šeruga, Puževci 27. m3097 TRI ZABOJNIKE, 8 m3, za zbiranje raznega odpadnega materiala, odvoz možen s tovornjakom, ter pet jeklenk za CO2, 40 1, prodam. Tel.: 44 141 ali 59 018 SENO V BALAH prodam. Bakovci, Panonska 37, tel.: 43 337. m3099 FOTOMODELI! AGENCIJA »DOBER GLAS« v povezavi z BERNARDO MAROVT vabi izkušena in neizkušena dekleta in fante na IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA znamke »ARMANI«. Telefon: 061 1258212, int. 208, vsak dan od 10. do 14. ure. PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice Št. 194639 HKS Pa-nonka M. Sobota, izdano na ime Štefan Gumilar, Andrejci 17 a. m3065 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 183228 HKS Pa-nonka M. Sobota izdano na ime Ibolka Kuronja, Križevci 69 v Prekmurju. m3101 delo NATAKARICO ali dekle za strežbo takoj zaposlim. Okrepčevalnica Palma, Renkovci, tel.: 72 143. m3048 TRGOVKO ALI TRGOVCA za prodajo ženskih oblačil zaposlimo v novi trgovini v M. Soboti. Tel.: 56 010. m3111 PONUJAMO ZELO DOBRO PLAČANO DELO - prodaja vrhunskih izdelkov. Tel.: 065 81 922. m3033 IŠČEMO mlajšo, * ¿J i pripravljeno pomagati J in na vrtu, v okolici Lj^j L tedne v mesecu za in stanovanje zagotovlje j dogovoru. Tel.: 061 746511. DELAVCA s končano ^^ I in pomožnega delavca tako) Tel.: 59 018 ali 44 141. m3098 xmtAKA^ NATAKARJA AU z delovnimi izkušnja k-: j^ 4 ure dnevno zaposlim cije po tel.: 31 708. m3067 storitve no SELITVE opravljam. P 4g g razstavljamo pohištva. m3094 . tirani. ^ MATEMATIKO mštui 038. m3084 Kdor je resnični ljubitelj knjig, se bo ob tem za . us0do!J sua fata libeli, pravi latinski pregovor: knjige ^J0 ,/0 v sr komur je zares za knjige, tistemu ni vseeno, Če ko J papirnic, da jih stolčejo za nov papir. . študeni 0 Marjeta Puklavec in Robert Šabjan, študentka ^dn^0 Lendave, sta člana Slovenskega bibliofilskega drust ' .efOajdeP ima v Sloveniji dve skladišči, v Ljubljanii in Maribor .Q ^i-zatočišče odpisane knjige, ki pa jih mnogi še vedn%njeniv^’ tati. Bibliofilsko društvo skuša posredovati v tej pr ko nekdo knjig ne rabi več, drugi pa ne vedo zanJe. oSt0i z Robert in Marjeta bi rada v tej pokrajini na odpisane knjige. Če imate prazno garažo ali kak drug p ^ prostor, kličite na telefonsko številko 79-284 (K / (Marjeta). Globoko pretreseni lostni sporočamo, da Je dela omahnil Drago Žižek strokovni sodelavec sekretariata za družbene dejavnosti soboške občine Sodelavci -edi Vsem ljubiteljem letalskega športa in drugi patizerjem letalstva sporočamo žalostno v smo se v sredo, 13. aprila 1994, za vedno P$^ota od našega predsednika Aerokluba Murska Draga Žižka Ohranili ga bomo v lepem spominu p mladih letalcev in nosilca razvoja balon a 1 rit p športa v naši pokrajini ter predvsem kol človeka plemenitega srca. Hvala mu za vse! OSMRTNICA in V, 70. letu nas je zapustila ljuba žena, mama, staia sestra prof. Irena Čebašek iz Kopališke ulice v M. Soboti ■ na sof oi Pogreb bo v soboto, 16. aprila, ob 15. uri ^i. pokopališču. Do pogreba bo žara v mrliški Žalujoči: mož Rajko, hčerki Zdenka in Vita z d^0 Vili ter drugo sorodstvo ^ Nekje v tebi je bolečih a zamahnil si z roko, ... sern' češ, zmogel bom, mocn / Pa vendar ni bilo tako- ZAHVALA V 54. letu nas je nepričak^ in ^ stil dragi mož, oče, d Štefan 1^ iz Sred. Bistrih ^ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ^^¡h tre ^ali sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v te pam^v g' kakorkoli pomagali, darovali cvetje, za sv. maše*11 jsjovn^, pisno izrazili sožalje. Posebna hvala dr. Kat^’ ¿alost1^. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za o^P6 v fud1 govorniku za poslovilne besede in obratu Plapl ^ Žalujoči: žena Rozalija, hčerke Marija z H^^soro^ Irena z družinama, sestre z družinami in drug Yggtnjk, 14. aprila 1994 stran 23 k m i» s ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice d Marije Veren iz Gregorčičeve 45 v M. Soboti s 3 dom ren° z^valjujemo vsem sorodnikom, sose-'n znancem> k> so nam v najtežjih u 1 stali ob strani. Vsem iskrena hvala. •• vsi, ki smo jo imeli radi Od bridkosti, nisem vedel, Smrt, da si najskrivnostnejša Ljubezen. Alojz Gradnik ^Poročamo v a ostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka Irena Čebašek profesorica biologije v pokoju cenjeno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. °uAKI in sodelavci gimnazije murska sobota V SPOMIN Spet pomlad je tu, “ tebe ni z njo, tebe nikoli več nazaj ne bo. Ob tem spoznanju orosi se nam oko. Skrb, delo in sledovi tvojih rok spremljajo spomin na 14. april 1990, ko se je ustavilo srce našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožefa Krenosa prVaU vsem ki 'z Gornjih Slaveč tanem grobu, mnObr^-m’s^0 v srcu ustavite ob njegovem Prižigate sveče in njegov grob krasite s cvetjem. ujoči vsi, ki smo ga imeli radi Jožef Cor iz Noršinec 40 ZAHVALA bo^ izgub. V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedi ?tani ?,'n Znancem 't^*10 zahvaljujemo vsem sorodnikom, 'n Za sv 01 Ustno in nis„ . nam v ^^ težkih trenutkih stali ob Vseih H^^ ter b i n10 lzrekk sožalje, darovali vence, cvetje ’'^vti^.^Pevab na nieg°vi zadnji poti. Hvala ^kepa a^incih. Pr,c a enarna nakazila za gradnjo mrliške P°greh^^ebta, nn™ na hvala medicinskemu osebju infek-bn' obredi:PP"^U dr. Bedernjaku, g. župniku za za odpete žalostinke in govornici. žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ludvik Kolosa iz Vučje Gomile 65 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, e trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. 30-marca nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil dragi oče, stari oče in zlati dedi žalosti ^sedo0^ ‘«usti ^dnji Dot?r'iateljemin^nf0 zahvaljujemo vsem sorodnikom, t^stvovaii^vali cvetieTn m’ k'Ste ga sPremliali na njegovi t^bni n z nami in n.’ !n Popevke za mrliško vežico ter nravstvenemdtolažilnTb^^ sožalje. Hvala g. Škaliču za n,Ce Za ns„mu osebju inf«c^e’ Pevcem za odpete pesmi ter ®° v času bole? .Cliskega oddelka soboške bolniš-’■ Vsem še enkrat najlepša hvala. ^“joči vsi njegovi najdražji Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Danes, 14. aprila, mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Makovec iz Sotine Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zastonj vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, brat in svak Karel Mekiš upokojenec, iz Ocinja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi v najtežjih trenutkih pomagali in z mano sočustvovali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter v tako velikem številu pospremili pokojnika na zadnji poti. Hvala zdravnici dr. Peričevi, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, brat in sestre Zaspala draga starša sta, zaprla trudne sta oči, bolečine sta prestala, zdaj bosta v grobu mirno spala. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Martin Raduha iz Odranec, Kovaška 18 Tiho in brez slovesa nas je v 82. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Raduha iz Odranec, Kovaška 18 Ob boleči izgubi naših dragih staršev se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 71. letu nas je za vedno zapustil dragi oče in dedek Jožef Pucko iz Čikečke vasi 49 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Jože z ženo, Geza z družino in Štefan ter hčerka Ida z družino Ljubezen do dela in rodne zemlje te spremljala je vse življenje, sedaj pa naj ti Bog odvzame gorje in sprejme te v večno življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete Marije Klement roj. 16. 5.1909 iz Matjaševec 44 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo. Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Grad za lajšanje bolečin. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala g. Štefanu Kuharju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Na sinji morski se gladini v meglicah jadro lesketa... Le česa išče si v tujini in kaj pustilo je doma? M. J. Lermontov ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta Anika Lovrenčec iz Filovec, ki je živela v Franciji V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in njenim prijateljem v Franciji, ki so omogočili pogreb drage rajnice v njenem rojstnem kraju. Vsem, ki ste našo drago sestro in teto pospremili k njenemu večnemu počitku, še enkrat prisrčno topla hvala. Filovci, 30. marca 1994 Žalujoči: brat Štefan, nečaki Kristina, Marija, Štefan in Ema z družinami Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Ko živel si, ljubili smo te vsi, zdaj, ko te ni več med nami, ostal nam v večnem boš spominu. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, dobrega očeta in dedka Franca Mariniča iz Berkovskih Prelogov 7 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga zasuli s cvetjem in venci. Hvala vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali sveče, za sv. maše in druge dobre namene. Posebna hvala dr. Ivanu in dr. Ljubici Gašparac za vso pomoč v času njegove bolezni, osebju intenzivne nege infekcijske klinike v Ljubljani, osebju internega in infekcijskega oddelka soboške bolnišnice. Lepa hvala za čustvene besede govornikoma g. Marjanu Kosiju in g. Jožetu Štumpfu, kolektivoma Vesna Ljutomer in SKZ Klas Križevci, vsem gasilcem za pomoč in stražo. Hvala g. župniku za lep cerkveni obred in sv. mašo, cerkvenim pevcem in moškemu pevskemu zboru za odpete pesmi in gospodu Kovačiču za odigrano Tišino. Lepa hvala g. Žnidariču in Pogrebnemu podjetju Kampuš za prevoza. Pogrešali te bodo: žena Marta, sinova Lojze in Franček z družinama, sestra in bratje z družinami »Nad površnim poznavanjem literature in filmske umetnosti razočarana Nimfa Metuljčku predlaga, da si v času letov od cveta do cveta vsaj toliko predahne, da prebere roman Margaret Mitchell in si pozorno ogleda prizor iz filma vseh časov V vrtincu. Potem mu bo jasno, da sta Scarlett O’Hara in Rhett Butler »vroče besede« izmenjavala zasebno in ne v javni ustanovi. Rhet je sicer obiskoval bordel, Playboy pa se v zdravstvenem domu ne bo izživljal! Občinska sekretarka za kulturo in zdravstveno dejavnost (pa tudi otroško varstvo, izobraževanje, socialo in šport) zato obema markovskima igralcema priporoča, da si poiščeta taki vlogi, v kateri klinični psiholog ne bo zlorabljal stroke in manipuliral z ljudmi, filozof v novinarstvu pa po nepotrebnem žalil posameznikov, četudi v rubriki Kri ni zemlja. Verjame (tako kot Scarlett), da mora biti jutri nov dan.« Prezidij rubrike Kri ni zemlja h gornjemu sporočilu dodaja zasedbo vlog: Nimfa = (soboška) občinska sekretarka za kulturo in zdravstveno dejavnost (pa tudi otroško varstvo, izobraževanje . socialo in šport) = kakor Scarlett verjame, da bo jutri nov dan = Brigita Bavčar = piska (ženski spol od »pisec«) gornjega sporočila. Metuljček = markovski igralec = posameznik = filozof v novinarstvu = Štefan Smej = (ni isto kot Prezidij); Radgonski mehurčki Če pričakujete, da bom modroval o politiki, o takšnih in drugačnih zborovanjih, jajcih in podobah, ki nam prihajajo solit pamet, se motite. Dovolj je, daje moja spoštovana kolegica R.K. bolj politično usmerjena. Jaz bom raje razpredal o domačem gospodarstvu... Veste, zelo rad poslušam tisto reklamo v pr-leščini, ki me poziva, da svoj certifikat vložim tja, kjer je srce. Imajo prav. Zakaj bi te listke (bog ve, če so kaj vredni, toda če se tako »grebejo« zanje, so že nekaj) dajali nekim družbam in bankam v Ljubljani ali Mariboru? Moja stara pravi, da ga bo vložila v Muro, jaz pa naj ga dam v Radensko. Povem pa vam, če mi ga ne bodo hoteli vzeti, bom ta listek vložil v domačo banko. Tako bi morali ravnati tudi drugi: pomagati, da bi čim več bogastva ostalo doma. Prvi, ki lahko k temu prispevajo, so Občinarji. Mislite. da ne? Pa še kako. Poglejte samo, kako težko začne z obrtjo neki mladi neizkušen delavec, če nima polne torbe denarja. Kdor ima denar, temu so vsa vrata odprta, pa ne glede na to, če je iz Gornje Radgone ali Maribora (no, pa smo skoraj pri politiki, kjer ta čas na veliko govorijo o korupciji). Tega ne pišem kar tako. V petek sem bil na kavi v Tobaku, pa sem skozi okno opazil (to je prav lepa razgledna točka) razjarjene mladeniče in mladenke, ki so prihajali iz občinske En TOTI in TOTA iz Lotmerka Playboy = markovski igralec = Rhet z napačno Scarlett = Nace Gerič (ki Nimfo prosi, da mu posodi knjigo V vrtincu). Čeprav že nekaj časa nisva kaj dosti slišala o »smrdenju« iz Konusa in še manj o »turri-inski« aferi, nama nikakor ni bil dolgčas, saj so vržene druge kosti za glodanje. To, kar se je dogajalo z imenovanjem novega ravnatelja OŠ Razkrižje, nama sicer ni povsem jasno (nisva bila blizu virov informacij), zato se ne misliva izrekati ne za eno ne za drugo stran. Zdi pa se nama, da je bilo vmes nekaj čudnih stvari in naj z najine strani ostane le pri tej nedorečeni ugotovitvi. Skoraj gotovo pa veva, da so v Lotmerki precejšnje potrebe po novih parcelah za zidanje hiš in drugih objektov in da zemljišča celo so, vendar nihče ne poskrbi, da bi jih pripravili za gradbeno »obdelavo«. Zdi se, da enako, kot počivajo ta zemljišča, miruje tudi delovanje ustrezne občinske službe, ki bi se morala ukvarjati s tem vprašanjem. Če je najino poznavanje terminologije pravilno, naj bi bila ta služba sklad stavbnih zemljišč ali nekaj podobnega. Zakaj njeni člani počivajo, pa je vprašanje, na katerega si ne znava odgovoriti. Verjetno bi morala vprašati šefa občinske vlade, vendar ga nisva nameravala utrujati s tem problemom, ko pa ima veliko drugih nevolj; polega tega pa se mora najbrž še nekoliko odpočiti od dolge poti v Francijo in nazaj. Slišala sva namreč, da je hodil tja gledat, kako deluje neka tovarna za predelavo odpadkov. Iz tega po vsej verjetnosti sledi, da bomo tudi v Lot-merki zgradili kakšno tovarno po francoskem zgledu. To bi bilo morda celo dobro. Smeti imamo res že čez glavo. Marjan Podobnik-Jörgl (prvi po Haiderju) in Jože Tivadar-Jona (vzdevek po svetopisemskem preroku, ker je pred osamosvojitvijo napovedal svetlo nogometno prihodnost PPR, med drugim tudi gostovanje Manchester Uniteda v Beltincih) sta v noči z bele sobote na belo nedeljo v Lipovcih prepevala podoknice, Jörgl s kitaro, Jona s harmoniko. Šele proti jutru sta ugotovila, da ju ne motijo zaljubljeni mački in mačke, temveč ljubosumni državni svetnik Evgen Sapač--Brzi, ki ga nista hotela vzeti na svoj pevski obhod. Brzi je pozneje poslal Drnovšku »br-zojav«: Spet ni bil doma! Stop. V zadnjem času je na Pre-zidij Prekmursko-Prleške republike prišlo več vprašanj, če je v tej državi cerkev ločena od države. Odgovor: Načeloma da, vendar smo zvedeli, da eden od župnikov v okroglini pripravlja knjigo z naslovom Moj Vatikan. Ljutomerska secesionista Mirko Prelog-Sherlock in Ludwig Bratuša-Aaron sprejemata severno varianto avtoceste mimo Sobote, če se bo imenovala »sibirska varianta«. Janko Halb-Capone in Feri Cipot-Metternich zahtevata, da postaneta v vseh novih občinah častna občana. Pripravljata občinski udar od znotraj. :a d.o.o.^ :069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljali 68 vozil, prodali pa 6. in zelenjave Tržnica Osrednja Murska ljubljan. Sobota tržnica Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km Cena Jabolka 70,00 100,00 Pomaranče 100,00 100,00 Limone 140,00 120,00 Banane 180,00 150,00 Grozdje 480,00 450,00 Grenivke 160,00 150,00 Krompir 40,00 80,00 Paprika 500,00 400,00 l Zelje 90,00 90,00 Čebula 90,00 100,00 Česen 400,00 350,00 Korenje 130,00 120,00 Jajca 13,00 16,00 0. jedrca 900,00 700,00 Lada Samara 1987 60.000 5.100 DEM Opel Kadett 1.3 S 1987 99.000 10.000DEM GolfGTD 1987 96.000 11.200 DEM Jugo Florida 1.4 1989 54.000 6.800 DEM Renault 21 GTS 1986 136.000 9.000 DEM Renault 4 GTL 1987 74.000 5.900DEM Toyota Corola 1990 57.000 14.700DEM BMW 316 1986 84.000 13.000DEM Renault IIGTL 1987 74.000 9.900DEM Fiat Uno 60 S 1986 80.000 6.300 DEM Jugo Koral 55 1989 53.000 3.600DEM Zastava 126 pgl 1987 64.000 120.000SIT Opel Omega 2.0 i 1987 135.000 13.000DEM količina Panonka M. Sobota MERCATOR Sloga G. Radgona MERCATOR Univerzal Lendava POMURKA BTC Nemčavci Alpsko mleko Navadni jogurt Skuta Surovo maslo Jajce Olje Zvezda Vinski kis Sladkor Moka, tip 500 Moka, tip 400 Riž Zlato polje Morska sol Natreen Čokolešnik Benquick Barcaffe Fructalov hruškov sok Radenska Stil Coca cola Detergent za posodo Pril Mehčalec za perilo Damil Pralni prašek Persil Palomin toaletni papir Toaletno milo FA 1 I lonček 0,5 kg 250 g 1 kos 1 I 1 I 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg 120tabl. 200 g 400 g 100 g 7 del 1 1 1 I 2 I 500 ml 1 I 3 kg rola 1 kos 93,20 37,80 187,10 173,10 12,60 219,90 127,70 116,50 67,50 82,10 199,10 44,00 169,00 176,70 191,60 89,20 127,00 48,60 77,30 222,80 215,80 219,90 994,70 27,10 108,00 91,70 37,80 190,25 173,10 13,00 226,20 118,10 107,60 67,50 76,70 199,10 36,10 169,00 186,00 199,30 92,50 127,10 50,70 76,70 215,30 199,80 219,90 1050,00 28,00 126,10 74,60 37,80 190,20 173,10 14,00 226,00 117,00 118,10 59,00 71,50 148,00 47,50 169,00 177,20 189,00 92,50 142,90 43,20 69,20 215,10 180,40 163,80 989,00 16,50 112,30 89,00 37,80 171,80 173,10 15,00 216,40 128,50 106,60 65,40 81,10 185,50 49,30 202,90 178,50 193,20 90,00 125,90 49,90 75,30 206,90 217,70 17,50 103,70 Morebitne prevelike razlike v cenah so nastale zaradi različnega dneva nabave, v nekaterih primerih tudi zaradi drugega proizvajalca. stavbe. Kasneje sem izvedel, da so bili na sestanku. Pa nič ni pomagalo. Lokal na avtobusni postaji, kjer je bil Grozdov bife, je dobil Mariborčan. Od 23 prijavljenih na razpis jih je bilo 21 domačinov. Pa nič. Pravzaprav se je že pred koncem razpisa vedelo, kdo bo dobil prostore. Le zakaj daje občina prostore, katerih lastnik je, takim, ki si lahko kupijo druge in dražje prostore? Ali ni v interesu tistih nekaj tam na stolčkih, da dobijo priložnost domačini? Ja, denar, denar. Tista stavba SKB-ja pa bo samevala, ker ji občina »konkurira«. Zakaj pa ne oddaja praznih zgradb na Gornjem grisu, da bi jih novi najemniki hkrati tudi obnovili? Zamislite si, koliko praznih sob je šele na gradu? Tudi te bi lahko oddajali zasebnikom - če seveda celega gradu ne bi nespametno podarili nesojenemu graščaku, o katerem ni ne duha ne sluha! No, če so že ves grad dali v najem za 99 let, bi lahko dali tudi kakšno drugo stavbo vsaj za deset let. Če bo šlo tako dalje, bomo tudi v našem mestu priredili zborovanje proti korupciji. Mislim pa, da bo kmalu dovolj prostora za vse obrtnike in podjetnike: ko bodo nove občine, bomo to veliko občinsko stavbo napolnili s kakšnimi koristnejšimi dejavnostmi. Radgončan Lendavski pered Prejel sem P‘smo, v katerem me občanka N. N- sprašuj1’ kaj ji je storiti. Znanec je namreč po vasi raztrosil »nov110'1 ki jo - mojo dopisovalko - kaže v slabi luči. Rada bi ali naj sama ravna enako, torej Se sama začne razširjal , »tute«, ali pa naj to nekako preboli v upanju, da si 0 govorice prej ali slej polegle. , M Dan in noč sem razmišljal, kaj svetovati. Najprej utrnila misel, da je »razpečevalec« najbrž imel kak vir0 » to nemoralno početje. Morda je bila vmes ijabos^ Morda pa se je »znanec« hotel postaviti pred drugimi ( sem »bog«, vsi drugi pa ste nič? . ' Ničesar nisem odkril, kar bi opravičevalo »opra^l^^a zato zdaj ostaja le »obračun«. Dopisovalka je ^P^^ saj sama ničasar noče storiti, ampak je za ravnanje morda za opravičevanje svojega ravnanja) poprosil»9 - pisca te rubrike. Ne vem, kaj od mene pričakuje, vem pa za dve maščevanje ali pa oprostitev. Prva možnost bi Tako bi dopisovalka lahko prvi sosedi povedala, »zlobnež« ljubico in le malo časa bi poteklo, pa m govorila vsa vas. Lahko bi se domislila »novice«, verja denar in tako naprej, da ne bi kdo teh možni» zlorabil, Ničesar takega ne bom svetoval. Spomnil sem sr n» preizkuSenega domačega pregovora, ki pravi izrazu!), da »dreka ni dobro gruužati«, ker bo smrdel. To pomeni: ohraniti je treba svoj ponos, n) »zlikovcu«, bolečino nekako preboleti, čeprav to nl Izginjajo pa tudi stare navade, ko smo spore izravna običajnem »zob za zob«. , ju Draga dopisovalka! Iz teh mojih mislih si sem miroljuben in skuSam hiti nemaSčevalen. »preveč« svetopisemsko, saj iz teh mislih izhaja, ki te udari s kamnom, ti obdaruješ s kruhom? Mor ' ravnanje seveda ni vselej mogoče, po temeljiteje " sleku pa je mogoče. Sicer pa poznamo »zlajnnn0? Nemogoče je mogoče! . Ob »primeru« moje dopisovalke iz ene od vnf1- . sOsi občine (opravičujem se bralcem iz drugih krajev, ^ nehote »naSli« v tej zgodbi!) se mi postavlja vprašani?’ določeni ljudje vsake toliko časa »lansirajo noviee ijrTJ Nekje sem sliSal, da to o ljudeh, ki so v javni slu^ ’ ^ počno. Morda? Treba pa je vedeti, da ti ljudje (pa moja spraševalka) niso v javnih hišah, po domače c ^ jih«, pa bi zato bilo dobro, da tisti, ki kaj javn° e , zapiše, vsaj malo premisli. Mu pa kaže oprostiti, ^ takšnega ali drugačnega »drogiranja«, njegov um o čem blebečejo usta. ^¿0 Turnišče: cene pujski . Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem - r j ja so bili stari od 7 do 10 tednov in težki ® oy kilogramov. Prodajalci so tudi tokrat odšli ^^ij o voljni, saj so kupci kupili vse živali. Za pars 9.000 do 12.000 tolarjev. .. pfO^r | Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmi^’^ pa morajo imeti s sabo veljavne živinske p°tn _^z /© Pomurska banka ^ Moiadon«^> Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 12. aprila 1994, tečaj' 4. 1994 od 00.00, Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 12. aprila 1994 od 0 • —Ttt«rf>l Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 1,119.3557 Francija 100 2,298.8640 Nemčija 100 7,873.3611 7.755.00 Italija 100 8.3032 Švica 100 9,351.1910 ZDA 1 134.4455 131.80..^ NOVE STORITVE NA BANK0^rlH LB - Pomurske banke, n - polog gotovine na svoj tekočir - poravnavanje obveznost s tekočega računa s položni Imetnike tekočih računov in tudi tisi®’ e pr^ poslujejo prek bankomata, prosimo, oa pri prvim koriščenjem novih storitev °9 a ¿ni bančnem okencu, kjer bodo sezn^ jt^ s splošnimi pogoji poslovanja za sto« »depozit na bančnem avtomatugtit1 Nove storitve je možno opraviti na ban v M. Soboti, Trg zmage 7, v G. Radgona Ljutomeru in Radencih. skbääKONJ