Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št. 2 Leto IV 23. februar 1984 VSEBINA 2. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov, dne 9. marca 1983 - Poročilo o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanju splošne porabe v občini M. Sobota v letu 1983 z usmeritvami za leto 1984 - Poročilo o izvajanju referendumskega programa v letih 1981,1982 in 1983 ter predlog programa za leto 1984 v občini M. Sobota - Načrt spomladanske setve in živinorejske proizvodnje v letu 1984 - Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo 24. sejo Zbora združenega dela 24. sejo Zbora krajevnih skupnosti 24. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v petek, dne 9. marca 1984 ob 8. uri v prostorih Skupnosti za požarno varnost (Gasilski dom) Murska Sobota Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. potrditev zapisov sej zborov občinske skupščine, z dne 17. feb-ruatja 1984, 3. Informacija o delu skupin delegatov, ter Zbora občin in Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, 4. Poročilo o. izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanju splošne porabe v občini Murska Sobota v letu 1983 z usmeritvami za leto 1984 5. Poročilo o izvajanju referendumskega programa v letih 1981, 1982 in 1983 ter predlog programa za leto 1984 v občini M. Sobota , 6. Načrt spomladanske setve in živinorejske proizvodnje v letu 1984 7. Izvajanje ukrepov družbenega varstva v TOZD Blisk Murska Sobota (to točko obravnava samo Zbor združenega dela), 8. Predlog odloka o urejanju kmečkega turizma v občini M. Sobota, 9. Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečni stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota, 10. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 11. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 10. in 11. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 4., 5., in 6. točke dnevnega redaje objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 7., 8. in 9. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informaciji k 3. in 10. točki dnevnega reda bosta podani na seji. - Poročilo o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanju splošne porabe v občini Murska Sobota v letu 1983 z usmeritvami za leto 1984 UVOD V predloženem gradivu je v strnjeni obliki predstavljena dejavnost SIS družbenih dejavnosti in SIS, materialne proizvodnje *er gibanja splošne porabe v letu 1983. Prikazana so tudi sredstva, s katerimi so skupnosti in družbenopolitična skupnost razpolagali v letu 1983. kakor tudi način zbiranja in porazdelitev teh sredstev ter izpostavljeni problemi, s katerimi so se skupnosti pri svojem delovanju srečevale. Pri vsaki posamezni SIS so nakazane temeljne usmeritve programov za leto 1984. Material naj služi delavcem v združenem delu za celovitejšo razpravo o obveznostih in obremenitvah za skupno ih splošno pofabo. K poročilu je priložena tudi bilanca sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 s predlogom novih prispevnih stopenj. Gradivo je izdelano na podlagi podatkov SIS in proračuna občine, pri pripravi prvega dela pa je sodelovala Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti. O poročilu bo razpravljal tudi Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota. I. SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI A. GIBANJE SKUPNE PORABE IN REALIZACIJA PROGRAMOV SIS V LETU 1983 Skupščine SIS in zbor združenega dela so sprejeli bilanco sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1983 že v mesecu decembru 1982. Zaradi usklajevanja skupne porabe z doseženo rastjo dohodka v gospodarstvu občine, hitrejše rasti mase bruto osebnih dohodkov od prvotno planirane in sprejetih zakonskih omejitev na področju skupne porabe je prišlo med letom večkrat do spreminjanja sredstev dovoljene porabe in prispevnih stopenj. Z revalorizacijami bilance sredstev SIS je bilo dodatno priznano 120,321,000.— din, od tega je bilo namenjeno največ občinski zdravstveni skupnosti 76,048.000,— din in občinski izobraževalni skupnosti 31,295.000,— din, pri katerih je bil vpliv visokih rasti materialnih stroškov največji. V letu 1983 je tako znašala dovoljena poraba SIS družbenih dejavnosti 1,419.919.000.— din, kar je za 17,3 % več kot leto poprej. Preko 2 - DELEGATSKI VESTNIK prispevnih stopenj je bilo v občini zbrano 1,115.037.000.— din, kar je za 22,5 % več od zbranih sredstev v letu 1982, in republiške solidarnosti je bilo dobljeno 128,208.047.— din in iz drugih virov 89,095.927.— din. Obseg sredstev solidarnosti se glede na leto. 1982 v lanskem letu bistveno ni povečal, medtem ko se sredstva skupne porabe v celoti povečujejo, kar kaže na močnejše upadanje sredstev solidarnosti. To dokazuje tudi delež solidarnostnih sredstev v dovoljeni skupni porabi, ki seje od 11,07 % v letu 1982 znižal na 9,44 % v letu 1983. Po posameznih SISje bilaza dejavnost v letu 1983 dovolj ena poraba v naslednji višini: - ' . v 000 din Ind. rasti 1983/1982 Struktura v % Občinska zdravstvena skupnost 662.923 119,2 48.82 Občinska izobraževalna skupnost 314.964 121,6 23,19 Skupnost otroškega varstva 238.326 110,9 17,55 Občin, skupn. social, skrbstva 60.045 114,7 4,42 Občinska kulturna skupnost 44.201 116,6 3,25 Skupnost za zaposlovanje 17.667 129,8 1,30 Občinska telesnokult. skupnost ■ 16.104 112.9 1,18 Občinska raziskovalna skupnost 3.771 88,9 0,28 Iz navedenih podatkov je razvidno, da odpade največji del sredstev skupne porabe na zdravstveno in izobraževalno skupnost ter skupnost otroškega varstva, različna rast povečanja sredstey glede na leto 1982 pa kaže na selektiven pristop pri usklajevanju sredstev dovoljene porabe v letu 1983. V letu 1983 so se sredstva skupne porabe združevala v občini Murska Sobota po povprečni letni prispevni stopnji 22,05 %, od tega iz BOD 11,85 % in iz dohodka 10,20 %. Da ne bi prišlo do presežkov pri zbranih sredstvih, so bile prispevne stopnje med letom večkrat spreminjane. Sprotno usklajevanje prispevnih stopenj dovoljene porabe, z ocenjeno maso bruto osebnih dohodkov je bilo nujno potrebno, saj se na ta način dodatno ne obremenjuje združeno delo. Ob koncu leta nobena.občinska SIS ni izkazala presežkov. V lanskem letu so vse skupnosti sprejele programe stabilizacijskih ukrepov v okviru katerih so si maksimalno prizadevale za čim racionalnejšo in gospodarno porabo sredstev. S sprejetimi ukrepi so posegali tudi v izvajanje programov, zlasti krčenje dopolnilnih programov. Med letom so se izvajalske OZD večkrat srečevale z likvidnostnimi težavami, vseskozi pa je bilo prisotno zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu občine. » Sprejeto dovoljeno skupno porabo za leto 1983 je bila vsem izvajalcem na področju družbenih dejavnosti priznana rast osebnih dohodkov 18,2 %, materialnih stroškov 30 % in 100 % amortizacija, razen v zdravstvu, kjer je bila amortizacija pokrita le 50 %. V zdraVstvu je bila prisotna neenotnost pri dogovarjanju in izvajanju sprejetih obveznosti med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi znotraj regije ter neučinkovito delovanje medobčinske zdravstvene skupnosti. Podrobnejša analiza o poslovanju ter gibanju materialnih stroškov in osebnih dohodkov v izvajalskih delovnih organizacijah bo predložena po obravnavi in sprejemu zaključnih računov. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev so bili'programi za leto 1983 po posameznih SIS družbenih dejavnosti realizirani v naslednjem obsegu: Pri porabi zdravil je ugotovljena nadpovprečna cena zdravil in vrednost izdanega recepta na 1 uporabnika pri kategorijah upokojencev ih kmečkih uporabnikov. O uspešnosti izvajanja sprejetih samoupravnih aktov v racionalnejšem trošenju sredstev nam govori tudi podatek o 46 % znižanju zdraviliško oskrbnih dni v letu 1983. , Vsa prizadevanja skupnosti pri prestrukturiranju zdravstvenih dejavnosti so razvidna tudi iz plana zaposlovanja v TOZD, saj je do leta 1985 dana absolutna prioriteta zaposlovanju kadrov v osnovnem zdravstvenem varstvu ter mladinskem in šolskem zobozdravstvu, žal pa ta prioriteta ni vidna v realizaciji plana zaposlovanja za leto 1983. V razmeroma kratkem časovnem obdobju dveh let so doseženi prvi rezultati pri uresničevanju delitve dela in pri uveljavljanju cenejših oblik zdravstvenega varstva, kar kaže na resno prizadevanje izvajalcev zdravstvenega varstva. Še vedno pa je prisotno prepočasno usposabljanje za sprejete naloge in obveznosti ter neusklajenost TOZD-ov znotraj PZC pri selitvi dela. V finančnem poslovanju zdravstvene skupnosti za leto 1983 ugotavljamo, da se kljub izvajanju sprejetih stabilizacijskih ukrepov v tej skupnosti ni bilo mogoče izogniti, v posameznih periodičnih obdobjih leta, likvidnostnim težavam. Vzrok za to so bila v glavnem nerealizirana sredstva republiške solidarnosti. V postopku sporazumevanja med uporabniki in izvajalci (pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela) so bile prisotne nenehno finančne težave, ki so skoraj povsem izključile pomembne vsebinske programske usmeritve. Kljub dejstvu, daje bilo med letom v oKviru usklajevanja dovoljene skupne porabe priznanih največ dodatnih finančnih sredstev občinski zdravstveni skupnosti, so bili sporazumi o svobodni menjavi dela, oziroma aneksi sklenjeni šele v mesecu novembru, kar je vsekakor oviralo normalno delo izvajalskih delovnih organizacij. Kot izredno pozitivno dejstvo pa moramo v minulem letu oceniti vključevanje zbora združenega dela, IS SO Murska Sobota ter družbene političnih organizacij, ki so skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo sprejeli vrsto pomembnih stališč in ukrepov za reševanje prisotne problematike. 2. Občinska izobraževalna skupnost Program občinske izobraževalne skupnosti se ni izvajal v takem obsegu kot je bilo prvotno zastavljeno. Zaostreni pogoji gospodarjenja so povzročili, da tudi v izobraževalni skupnosti ni bilo možno obdržati vseh sprejetih oblik financiranja dejavnosti, ker bi to resno ogrozilo izvajanje osnovnega programa in povzročilo še večje zaostajanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Kljub dodatno.priznanim finančnim sredstvom v okviru dovoljene porabe za dejavnost OIS je bilo potrebno za področje šolstva nujno sprejeti nekatere ukrepe, ki so posegli predvsem v dopolnilni program. Z dodatno priznanimi sredstvi je OIS krila stroške povečanja osmih novih oddelkov v šolskem letu 1983/84, izpad republiške solidarnosti in povečano amortizacijo zaradi zaključenih novih investicijskih vlaganj ter za oblikovanje sklada skupne porabe. V občinski izobraževalni skupnosti so bile upoštevane prioritetne naloge na področju vzgoje in izobraževanja opredeljene s stabilizacijskim programom. S sprejetimi ukrepi je bilo: — v oddelku podaljšanega bivanja črtani materialni stroški, ki jih šole pokrivajo s participacijo; — ukinjen regres za malice za vse učence razen Romov; — uvedena participacija staršev pri prevozih učencev; — racionalizirane šolske proge s tem, da se je zmanjšalo število prevoženih km za 100 km dnevno; — ukinjeno financiranje varstva vozačev in dodatek učiteljem za težja delovna mesta. Izvajanje referendumskega programa na področju osnovnega šolstva kasni približno eno leto za predvideno letno dinamiko izgradnje. 3. Skupnost socialnega varstva Skupnost socialnega varstva sije v letu 1983 posebej prizadevala za ohranitev socialne varnosti delavcev in občanov. Posebna skrb je bila skozi celo leto namenjena družbenemu varstvu invalidnih oseb. Skupnost se je preko komisije za vprašanje socialne varnosti invalidov vključila pri ustanavljanju delavnic za delo pod posebnimi pogoji v okviru Doma oskrbovancev Rakičan. Prav tako je bila tudi nosilka širokih javnih razprav o osnutku zakona p pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. 4. Skupnost socialnega skrbstva Prednost pri izvajanju programa skupnosti socialnega skrbstva je bila tudi v letu 1983 dana izvajanju nalog zagotovljenega programa za katerega skupnost prejema precejšnja sredstva republiške solidarnosti. Denarne pomoči, kot edini in dopolnilni vir preživljanja so bile v lanskem letu dodeljene povprečno 490 upravičencem mesečno. Center DELEGATSKI VESTNIK-3 za socialno delo je uspešno realiziral vse zastavljene naloge na preventivnem in kurativnem socialnem delu. S problemi pri poslovanju seje v letu 1983 pogosto srečeval Dom oskrbovancev Rakičan, predvsem neurejenih cen oskrbnih dni v domu. Uspešno je bil sklenjen dogovor med domom in občinsko zdravstveno skupnostjo za pokrivanje stroškov zdravstvenega dela oskrbe v domu. Osebni dohodki delavcev zaposlenih v domu so bili v začetku leta močno pod povprečjem v družbenih dejavnostih, zato je skupnost tej izvajalski organizaciji priznala dodatna sredstva v višini 300.000.- din, s katerimi so si delavci nekoliko izboljšali osebne dohodke. V preteklem letu je tudi v tej skupnosti izstopal problem nezaposlenih občanov, zlasti nekaterih kategorij prebivalstva, kot so Romi, odpuščeni obsojenci ipd. Ti občani namreč še težje dobijo zaposlitev ter vplivajo na nenehno povečevanje števila prosilcev raznih vrst denarnih pomoči. 5. Skupnost otroškega varstva V skupnosti otroškega varstva so bile naloge zagotovljenega programa v lanskem letu v celoti realizirane. Število upravičencev denarnih pomoči — otroškega dodatka seje zmanjšalo za 638 družin ozi 1220 otrok in je znašalo 1874 družin z 3894 otroci (v letu 1979 je prejemalo otroški dodatek 4657 družin oz. 8981 otrok). Zaradi močnega upadanja števila upravičencev denarnih pomoči so organi skupnosti sprejeli sklep o zagotavljanju pomoči družinam v funkcionalni obliki s tem, da skupnost krije stroške prehrane v osnovni šoli, prehrane in varstva v vrtcih ter daje enkratno pomoč za nabavo obleke in obutev. Tovrsne pomoči je bilo v lanskem letu deležno 595 družin z 980 otroci. Družbeno organizirano varstvo otrok seje izvajalo v 84 oddelkih. V varstvo je bilo zajeto 1832 otrok ali 34 % vseh predšolskih otrok v občini. Za 322 otrok, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvene ustanove je bil izveden 80 urni program. Sredstva za investicije šobila usmerjena v adaptacije in vzdrževanje obstoječih objektov, v enotah Pušča, Krog, Prosenjakovci, Cankova in Serdica ter zagotovitvi in nabavi opreme za enote v Gančanih, Fokovcih, Cankovi in Serdici, Potekale so tudi intenzivne priprave za izgradno dveh oddelkov VVZ pri osnovni šoli v Mačkovcih, ki se bo začela graditi v letošnjem letu. 6. Skupnost za zaposlovanje Skupnost za zaposlovanje je v letu 1983 namenila največ pozornosti izvajanju Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v OZD z načrtom Občinske skupnosti za zaposlovanje, analiziranju realizacije plana zaposlovanja, vključevanju generacije osnovnošolcev in ugotavljanju njihovih poklicnih namer ter uresničevanju štipendijske politike s poudarkom na preusmeritvi štipendij v funkcionalne oblike. Koncem leta je bilo pri skupnosti prijavljenih 1546 iskalcev zaposlitve. V skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je skupnost odobrila denarna nadomestila in denarno pomoč 245 upravičencem v celem letu. Pripravo delavcev na delo oz. prekvalifikacijo je v sodelovanju z OZD uspešno končalo 209 delavcev, ki so se po končanem šolanju takoj vključili v delovni proces. V usposabljanje je bilo v letu 1983 vključenih tudi 15 invalidnih oseb. Za šolsko leto 1983/84 je bilo v občini dodeljeno 1028 štipendij in 156 razlik k kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev. Odbor za štipendiranje je pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev upošteval določila Sas o štipendiranju, seznam deficitarnih kadrov v občini in mnenje o socialnem položaju družine prosilca, kljub temu pa so široke javne razprave o problematiki štipendiranja pokazale, daje potrebno sredstva štipendij usmerjati v funkcionalne namene kot so regresiranje prehrane, nabavo učbenikov, plačilo stanarin v dijaških domovih ipd. 7. Telesnokulturna skupnost Program telesnokulturne dejavnosti za leto 1983 je bil v celoti realiziran. Pri zagotavljanju sredstev je bila dana absolutna prioriteta izvajanju programov telesnokultumih organizacij. V lanskem letu seje izšolalo in izpopolnjevalo 181 strokovnih delavcev. Program mednarodnega sodelovanja je potekal V skladu s sprejetim načrtom s tem, daje bila večina srečanj zaradi omejenih finančnih možnosti, enodnevnih. Sodelovalo je 26 osnovnih organizacij iz občine. Izpad sredstev, dobljenih v preteklih letih iz naslova športnih stav, je vplival na slabšo investicijsko aktivnost. Za vzdrževanje športnih in rekreacijskih objektov je bilo v letu 1983 namenjeno le 175.000.— din. 8. Raziskovalna skupnost Raziskovalna skupnost si je maksimalno prizadevala za razvoj raziskovalne dejavnosti ter razvoj in popularizacijomnožične inventivne n raziskovalne dejavnosti. V letrr 1983 je raziskovalna skupnost financirala izvedbo 14 raziskovalnih nalog, 6 nacije bilo v tem letu zaključenih. V program občinske raziskovalne skupnosti so bile vključene le naloge, ki imajo uporabno vrednost in vsebujejo širše družbene interese. Pri financiranju nalog so se vključevale tudi OZD. Ugotovljeno je bilo, da se OZD slabo odzivajo na razpise skupnosti glede prijav raziskovalnih nalog ter predlogov za podelitev priznanj za dosežke na raziskovalno-inventivnem področju. V lanskem letu je bila pripravljena analiza o dejavnosti naravoslovno-tehničnih krožkov na osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja v občini, ki je prikazala stanje na področju množične inventivne dejavnosti. Na sejah skupščine občinske raziskovalne skupnosti je bil večkrat izpostavljen problem premajhnega obsega sredstev, ki ne omogoča uspešnega sofinanciranja raziskovalnih nalog in razvoja inventivno-raziskovalne dejavnosti v OZD. 9. Kulturna skupnost Program kulturne skupnosti seje izvajal v njenih izvajalskih OZD. Vse enote kulturnega centra so v preteklem letu beležile precejšen'po rast obiskovalcev. K temu so prispevale boljša ponudba in pestrejše oblike dela. Pokrajinska in študijska knjižnica je s tremi oddelki zalagala s knjigami 14 izposojevališč v OZD in krajevnih središčih ter skrbela za 16 krajevnih knjižnic v občini. V letu 1983 je svoj knjižni fond povečala za 3.502knjižnih enot, kar je za 930 enot manj kot leto poprej. Vse oddelke knjižnic je med letom obiskovalo 80.397 obiskovalcev ali za 24.268 obiskovalcev več kot v letu 1982. medtem ko je število izposojenih knjig za okoli 2.000 enot manjše. V okviru knjižnicje bilo organiziranih tudi 13 razstav. Za Slovence v Porabju je bilo’poslanih 242 enot knjižnega gradiva. Tudi s Szombathelijsko knjižnico je potekala zamenjava knjig in periodike. V Pokrajinskem muzeju so bila v okviru etnološkega in arheološkega oddelka opravljena obsežna strokovna dela. Nadaljevala so se izkopavanja na Safarskem in Dolnjem Lakošu. V lanskem letuje bil ustanovljen oddelek NOB ter zaposlen kustos za ta oddelek, kar je pomembna pridobitev za muzej. V Galeriji je bilo organiziranih več prireditev. Med najpomembnejše vsekakor spadata 6. jugoslovanski bienale male plastike in 9. mednarodna razstava Panonia 83, Svojo stalno zbirko je galerija obogatila s petimi eksponati. V kinu Park je bilo v letu 1983 predvajano 195 filmov, to je za 43 filmov več kot v predhodnem letu. V 713 predstavah je bilo prisotno 109.385 obiskovalcev ali za 4.357 več kot leta 1982. Med letom je aktivno delovala tudi Zveza kulturnih organizacij občine, ki povezuje 39 kulturnih društev in 13 samostojnih skupin. B. GIBANJE SKUPNE PORABE IN USMERITVE PROGRAMOV SIS V LETU 1984 V skladu z usmeritvami iz Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Murska Sobota v letu 1984 mora rast sredstev skupne porabe zaostajati za 20 % za rastjo dohodka. Ob predvideni nominalni rasti dohodka 29 % v letu 1984 bo tako možno vobčini povečati sredstva skupne porabe za 23,2 % glede na obseg dovoljene porabevletu 1983.Zzveznim zakonom,kijebilsprejetvdecembru 1983 je rast skupne porabe v .letu 1984 omejena, na 19 % in je možno usklajevanje z doseženo rastjo dohodka šele po ugotovljenih dejanskih gibanjih ob koncu vsakega četrtletja. Z bilanco sredstev bo v letu 1984 za skupno porabo v občini namenjeno skupno 1.730.699 din od tega 1.652.739 din za dejavnost SIS in 77.960 din za investicije. Z združevanjem preko prispevnih stopenj bo zbrano 1.438.988 din, iz naslova republiške solidarnosti se pričakuje 159.538 din in 132.173 din iz ostalih virov. Rast združenih sredstev bo za 22 % višja od obsega sredstev, ki smo ga združevali v letu 1983. Za prve tri mesece letošnjega leta veljajo začasne prispevne stopnje, ki so bile izračunane na podlagi povprečnih obremenitev iz leta 1983. V priloženi bilanci je izdelan predlog novih prispevnih stopenj, ki bi naj veljales 1.4.1984. Po tem predlogu se bodo združevala sredstva v globalu po stopnji iz BOD 11,27 % in iz dohodka 10,10 %. Predlagane prispevne stopnje so glede na začasno veljavne za 0,16 procentnih (očk nižje pri obremenitvah iz dohodkd. Pri pripravi bilance se je delno že upoštevala selektivnost. Zaradi novih obveznosti v skupnosti socialnega skrbstva in skupnosti za zaposlovanje je rast sredstev pri teh dveh SIS v letu 1984 nekoliko hitrejša, medtem ko je pri zdravstveni skupnosti nižja od povprečja, radi prenosa dela obveznosti iz naslova bolniških izostankov na združeno delo. Po narejeni temeljiti analizi poslovanja v izvajalskih organizacijah bomo ob prvem usklajevanju sredstev SIS družbenih dejavnosti ponovno preverili sredstva SIS ter v primeru potrebe v okviru dovoljene porabe s selektivnim pristopom dogovorili pri določenih skupnostih drugačen obseg sredstev. Samoupravne interesne skupnosti bodo s svojimi programi za leto 1984 nadaljevale z izvajanjem sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Posamezna SIS bo v programih zajela naslednje osnovne usmeritve: 1. Zdravstvena skupnost V osnovni zdravstveni dejavnosti je v letu 1984 predvideno povečanje števila prvih obiskov in prvih pregledov v odnosu do ponovnih, števila zdravljenih na domu, sistematičnih serijskih pregledov, števila občanov vključenih v dispanzersko obravnavo ter zmanjševanje števila ponovnih obiskov in njihovega odnosa do prvih obiskov, števila 4-DELEGATSKI VESTNIK občanov, napotenih k specialistom, števila napotenih v bolnišnico, števila predpisanih zdravil na recept in njihove povečane vrednosti. V specialistično-ambulantni in bolnišnični dejavnosti bo skrb namenjena povečanju števila prvih pregledov v odnosu do ponovnih in prvih ambulantnih obiskov na račun števila bolnišnično zdravljenih, premeščanju občanov iz zdravljenja na dom ter zmanjševanju števila hospitaliziranih bolnikov, skrajšanju povprečne dobe zdravljenja in števila bolniško oskrbnih dni. Glede na predvidevanja gospodarske rasti lahko pričakujemo, da bodo tudi v letu 1984 možnosti zadovoljevanja potreb in zahtev po zdravstvenih storitvah omejene. Zato je v razvojni politiki tega področja tudi v naprej v ospredju zahteva po prestrukturiranju dejavnosti s poudarkom hitrejšega razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti. Prav tako bo potrebno v letu 1984 nadaljevati s prizadevanji po doslednejšem uresničevanju vrste samoupravnih opredelitev, ki se nanašajo na delitev dela, kadrovsko politiko, način in postopke uresničevanja pravic uporabnikov, ki vsi pomenijo racionalizacijo in prispevek h gospodarski stabilizaciji. 2. Občinska izobraževalna skupnost Zagotovljeni program bo obsegal programe vzgojnoizobraževal-' mh storitev, s katerimi osnovna Šola predvsem uresničuje obvezni predmetnik z učnimi načrti. Dopolnilni program se bo izvajal v enakem obsegu kot v letu 1983 po sprejetju programa stabilizacijskih ukrepov. V letu’1984 se bo iz sredstev referendumskega programa pristopilo k izgradnji podružnične osnovne šole v Mačkovčih ter pripravi potrebne dokumentacije za izgrddnjo osnovne šole Prekmurske, brigade in večnamenske dvorane v Murski Soboti. Dokončana bo izgradnja dvood-delčne podružnične osnovne šole v Dolencih, ki se gradi iz združenih amortizacijskih sredstev v okviru OIS. S področja srednjega usmerjenega izobraževanja bo OIS Murska Sobota po programu dela zborov občinske skupščine posvetila posebno pozornost usklajevanju obsega vpisov v programe 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja ter mreži šol in obravnavala problematiko izvajanja proizvodnega dela in delovne prakse srednješolcev. 3. Skupnost socialnega varstva V letu 1984 bo skupnost socialnega varstva namenila največ pozornosti uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na področju socialnega varstva. Se posebej si bo prizadevala za dosledno uresničevanje selektivnosti pri dodeljevanju raznih družbe-nodenamih pomoči, upoštevaje pri tem družino kot celoto z dejanskim socialnim stanjem. Posebna pozornost bo v letošnjem letu namenjena obravnavi in izvajanju SaS o socialno varstvenih pomočeh in o prispevkih za socialno varstvene storitve, opravljanju del in nalog enotne skupn'e evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, reševanju socialne problematike težje zaposljivih občanov, prizadevanjem za realizacijo plana zaposlovanja, uresničevanju zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter obravnavi problematike s področja mladinskega varstva. 4. Občinska skupnost socialnega skrbstva Prednostne naloge skupnosti socialnega skrbstva bodo tudi v letu 1984 naslednje: — zagotavljati ustrezno višino denarnih pomoči kot edini in dopolnilni vir preživljanja in se s to višino približati vsaj minimalnim stroškom za starostnika v SR Sloveniji; — izvajalcu s področja socialnega skrbstva — Domu oskrbovancev zagotoviti take materialne pogoje dela, da. ne bo trpel standard oskrbovancev in zaposlenih delavcev v domu; — iskati cenejše oblike skrbi za otroka in mladostnika (rejništvo) in prav tako skrbi za ostarelega občana. V zvezi s tem bo nujno izvesti usposabljanje socialno zdravstvenih komisij na terenu za boljšo pomoč strokovni socialni službi; . — zaposlovanje težje zaposljivih kategorij občanov; — v skladu z določili zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zagotoviti dodatna finančna sredstva; — vsodelovanju s pristojnimi dejavniki nadaljevati s prizadevanji za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji za osebe, ki zaradi težjih oblik motenj v telesnem in duševnem razvoju niso sposobne za usposabljanje in zaposlitev; V okviru Centra za socialno delo bo oblikovana vzgojna svetovalnica za delo s starši mladoletnikov in z mladostniki. 5. Skupnost otroškega varstva Program družbenega varstva otrok bo v letu 1984 potekal v skladu s sprejetimi srednjeročnimi dokumenti in ne bo bistveno odstopal od realiziranega v letu 1983. Skupnost otroškega varstva izpostavlja predvsem naslednje temeljne usmeritve in cilje: — zagotavljanje pravic varstva matere in novorojenca, — zagotovitev pravic iz zagotavljenega programa družbenega varstva otrok, — iskanje primernih oblik vzgojnih programov za otroke, ki niso zajeti v VVO, — financiranje dejavnosti za predšolske otroke ter sofinanciranje varstva inprehraneterzagotavljanjedrugih funkcionalnih oblik pomoči otrokom iz socialno ogroženih družin, — gradnja 2 oddelkov WO v okviru novogradnje osnovne šole Mačkovci. Posebej je potrebno izpostaviti dokaj zahtevne normative in standarde na področju vzgoje in varstva predšolskih ogrok, zato izvajalci nimajo praktično notranjih rezerv. Visoki stroški dejavnosti se odražajo izjeta v leto v večjem prispevku skupnosti in staršev. 6. Občinska skupnost za zaposlovanje Program skupnosti za zaposlovanje bo temeljil na sprejetih srednjeročnih dokumentih. Svojo aktivnost bo skupnost usmerjala predvsem v iskanje možnosti razreševanja problemov na področju zaposlovanja, ki so iz leta v leto v naši občini vse bolj prisotni. Skupnost bo izvajala štipendijsko politiko s posebnim poudarkom štipendiranja iz kadrovskega vidika. OZD naj bi v letu 1984 podelilile 180 kadrovskih štipendij. Pri štipendiranju iz združenih sredstev bo dan poseben poudarek ugotavljanju dejanskega socialnega stanja (sodelovanje s KS, OZD, Centrom za socialno delo, šolami itd.) Posebna pozornost bo v letu 1984 namenjena uresničevanju že snreietih stališč in sklepov skupščine o hitrejšem zaposlovanju podvsem mladih, strokovno usposobljenih ter socialno šibkih iskalcev zaposlitve. Ob enaki strokovni usposobljenosti bodo imeli prednost brezposelni, ki dobivajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč za čas brezposelnosti. 7. Telesnokulturna skupnost Skupščina telesnokultume skupnosti je že sprejela stabilizacijske ukrepe, ki se nanašajo na zmanjševanje števila prireditev in tekmovanj ter racionalnejšo koriščenje in vzdrževanje športnih objektov. Z izvajanjem sprejetih ukrepov bo skupnost nadaljevala tudi v letu 1984. Program dela obsega vrsto zahtevnih nalog tako s področja športne rekreacije, kot vrhunskega in šolskega športa, mednarodnega sodelovanja, vzdrževanja športnih objektov ter šolanja kadrov. Posebej je izpostavljeno tudi sodelovanje s samoupravnimi skupnostmi, zlasti tis-timi, ki pokrivajo dejavnost njenih področij. 8. Občinska raziskovalna skupnost Izhodišča za oblikovanje programske usmeritve so predlogi in sugestije, ki so jih posredovale OZD ter prijave novih raziskovalnih nalog na podlagi poziva za leto 1984. Poleg programa raziskovalnih nalog ter razvijanja in popularizacije množične inventivne dejavnosti, je' v programu občinske raziskovalne skupnosti izpostavljenašedejavnostnaravoslovnihkrožkovna osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja v občini Murska Sobota. V okviru razvijanja in popularizacije množične dejavnosti bo posebna pozornost posvečena: ustanavljanju krožkov za izboljšanje proizvodnje v OZD, organizaciji seminarja za animatorje množične inventivne dejavnosti ter organiziranju seminarja o dosežkih na področju tehnologije. « 9. Občinska kulturna skupnost Program osnovne kulturne dejavnosti bo potekal v izvajalskih delovnih organizacijah v glavnem v istem obsegu kot v letu 1983 ter v skladu s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi. Prioriteta bo dana nakupu knjig za pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti. Že vrsto let namreč kulturna skupnost zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla zagotoviti potrebnih sredstev za obogatitev knjižnega fonda Pokrajinske ih Studijske knjižnice. Na ta način je bil onemogočen osnovni razvoj Pokrajinske in Študijske knjižnice v smislu zagotavljanja zvrsti ter števila knjižnega fonda glede na število prebivalcev v občini Murska Sobota ter bralcev in obiskovalcev iz ostalih občin Pomurja. Prizadevali si bodo za uveljavitev abonmajskih odnosov v združenem delu in krajevnih skupnostih preko izvajalcev kulturne skupnosti (ZKO in Kulturnega centra »M. Kranjec«) v skladu z željami iti potrebami občanov. V skladu s sprejetim Zakonom o vzdrževanju kulturne in naravne dediščine bodo v okviru/nožnosti zagotavljali potrebna finančna sredstva za ohranitev kulturne dediščine. DELEGATSKI VESTNIK-5 PREDLOG BILANCE SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1984 BOD 1984 = rast 123,2 — v 000 din domicil 6.520.555 zdravstvo 6.364.209 «■ zaposl . 5.852.660 VIRI SREDSTEV 1984 Veljavne Predlog Solidar. Drugi Pris. Združena stopnje prispev. viri PO sredstva 1984 stoonie SIS Dovoljena Planirana Indeks prisp. od 1/4 1984 poraba poraba 84/83 stop. dalje 1983 1984 83 1. DEJAVNOST iz BOD DOH BOD DOH 1. Skupn. otr. varstva SRS 44.596 54.942 123,2 — — — 54.942 0,99 — 0,99 — 2. Skupn. otr. varstva M. S. 193.730 236.490 122,1 14.120 85.514 — 136.856 — dejavn. otr. varstva 74.360 92.805 124,8 , — 4.317 — 88.488 1,22 — 1,35 — — denarne pomoči 199.370 143.685 120,4 14.120 81.197 — 48.368 0,97 — 0,70 — 3. Občin, izobraževal, skupn. 314.964 389.911 123,8 57.000 23.500 — 309.411 4,67 — 4,72 — — dejavnost 312.447 386.713 123,2 57.000 23.500 — 336.213 — T- . — — — skupni program SRS 1.810 2.400 132,6 — — — 2.400 — — —. — — vzajem. program SRS 707 798 112,9 — — — 798 — — — . — 4. Kulturna skupnost 44.201 54.456 123,2 — 2.100 — 52.356 0,87 — 0,87 — — občinska kult, skupnost 21.661 26.687 123,2 — 2.100 — 24,587 0,37 — 0,37 — kulturna skupnost SRS 22.540 27.769 123,2 — — — 27.769 0,50 — 0,50 — 5. Telesnokulturna skupn. ’ 16.104 19.840 123,2 — . . 20 81 19.739 0,28 — 0,28 — — občinska telesnokul. sk. 14.091 17.286 122,7 • ■— 20 81 17.185 0,24 ' 0,24 — — telesnokult. sk. SRS 2.013 2.554 126,9 — — — . 2.554 0,04 — 0,04 — 6. Skupn. social, skrbstva 60.045 80.335 133,8 10.725 1.806 — 67.804 0,96 ' 1,05 — — občinski program 59.371 79.595 , 134,1 10.725 1.806 — 67.064 — — — — — skupni program 674 740 108,0 — — -— 740 — — . — — 7. Zdravstvena skupnost 646.675 787.153 121,7 72.819 13.500 4335 696499 0,70 9,36 0,70 9,15 a) po pris. st. + drugi viri . 595.199 721.081 121,1 72.819 13.500 4335 630427 — — — — — občinski program 585.161 697.987 119,1 72.819 13.500 4335 607333 — — — — — skupne naloge 3.918 4.002 102,0 — — 4.002 — — za solidarnost 5.120 6.364 124,3 — 6.364 — ■ — — - za SLO — 12.728 — ■ — 12.728 — b) kmečki prispevek 51.476 66.072 128,3 — ■ 66.072 — — 8. Skupnost za zaposlovanje 17.667 24.956 141,2 4.874 836 294 18.952 — 0,27 — 0,32 9. Občinska raziskov. sk. 3.771 4.656 123,2 — — 187 4.469 — 0,03 — 0,03 SkUpaj dejavnost 1.341.753 1.652.739 123,2 159.538 127.276 4897 1,361.028 10,66 9,66 10,66 9,50 II. INVESTICIJE 61.918 77.960 125,9 — — — 77.960 .0,61 0,60 0,61 0,60 VSEGA SKUPAJ: 1.403.671 1.730.699 123,3 159.538 127.276 4897 1,438.988 11,27 10,26 11,27 10,10 II. SIS MATERIALNE PROIZVODNJE SIS s področja gospodarstva so se pri uresničevanju zastavljenih nalog za leto 1983 srečavale z določenimi težavami. Tako nekatere naloge niso bile realizirane zaradi močnega porasta cen, nepravočasno pripravljene projektne dokumentacije, pomanjkanja reprodukcijskega 'materiala, ki je vezan na uvoz in dolgih dobavnih rokov. Pri pripravi planov za leto ,1984 se skupnosti ravnajo po veljavnih srednjeročnih planskih aktih. 1. Občinska SIS za ceste Delovanje samoupravne interesne skupnosti za ceste in izvajanje programov se financira iz združevanja sredstev TOZD v višini 0,50 % iz dohodka ter prihodkov od prodaje pogonskega goriva in taks na motorna vozila.: V letu 1983 je'imela skupnost 42,000.000.— din prihodkov kar je za 11 % več kot je bilo planirano. Sredstva so bila namenjena za: vzdrževanje lokalnih cest 20 milijonov din, asfaltiranje ceste Šalovci — Čepinci v dolžini 2 km 7'milijonov din, financiranje MDA 1,5 milijonov din in odplačila kreditov v višini 14.142.541 din. Zaradi nočnega porasta cen je bilo od skupno 34 km.lokalnih cest moderniziranih le 8 km. Oti pripravi m sprejemanju planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 je bila cena za modernizacijo 1 km lokalne ceste okoli 3,5 milijona din, v letu 1983 pa so se cene za ista dela gibale od 5,5 do 7 milijonov din. V letu 1984 bo skupnost nadaljevala z modernizacijo lokalnih cest v skladu s sprejetimi spremembami in dopolnitvami srednjeročnih planskih aktov. Položena bo asfaltna prevleka na cesto Šalovci — Cepinci v dolžini 4 km in sofinancirana MDA Goričko 84, ki bo delala na razširitvi ceste Sebeborci — Poznanovci — Križevci. Skupnost predvideva, da bo v letu 1984 zbrala 28.500.000.— din okoli 8.000.000,— din bo namenila za odplačevanje kreditnih obveznosti, ostala sredstva, pa bo porabila za asfaltiranje ceste Šalovci — Čepinci in sofinanciranje MDB. 2. Občinska SIS za komunalno dejavnost a) Komunalna dejavnost Za izvajanje komunalne dejavnosti je bilo v letu 1983 zbranih na osnovi 1% iz dohodka TOZD, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kreditov in prenešenih sredstev iz leta 1982 80,000.000.— din. Skoraj v celoti je bil realiziran načrtovani program za leto 1983, razen v nekaj primerih, ko ni bila pravočasno pripravljena projektna in druga dokumentacija. Tako je bila dokončana 1. faza severnega kanalskega kolektoija v dolžini 725 m, urejena Bakovska cesta (kanalizacija za meteorno vodo in položena asfaltna prevleka), začela so se dela na ureditvi križišča Gregorčičeva in Lendavske ceste ter za gradnjo vodovodnega omrežja v Čopovi in Vegovi ulici ter kanal v Vegovi ulici, urejena pa je bila tudi kanalizacija v Stari ulici. Ob omenjenih delih je skozi vse leto redno potekalo vzdrževanje mestnih ulic, zelenic, parkov in javne razsvetljave za kar je bilo porabljeno 11.500.000.— din. V letu 1984 se bo poleg rednega vzdrževanja komunalnih objektov nadaljevalo z gradnjo severnega kanalskega kolektoija proti Cerne-lavcem, pristopilo se bo k ureditvi čistilne naprave v Murski Soboti, nadaljevalo z urejanjem in gradnjo vodovodnega omrežja v KS Murska Sobota, Moravci in Rakičan, uredila čistilna naprava v Beltincih, dogradil poskusni vodnjak v Krogu Z drenažo in nabavil električni agregat za črpališče v Črnskih mejah. Za omenjena vlaganja bo skupnost namenila okoli 73,000.000,— din. b) Priprava in oprema stavbnih zemljišč V letu 1983 je potekala priprava in oprema stavbnih zemljišč po sprejetem programu SIS. V letošnjem letu se bo nadaljevalo z usmerjeno ' stanovanjsko-blokovno gradnjo v Lendavski ulici. Priprava in oprema stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo se bo v okviru razpoložljivih sredstev nadaljevala v Krogu, Moravcih in Beltincih. Skupnost se bo aktivno vključila v pripravo na ustanovitev stanovanjske zadruge. 3. Območna SIS za PTT promet V SIS za ptt promet se združujejo sredstva po stopnji 20 % od vrednosti telefonskih impulzov od naročnikov in 30 % vrednosti novega telefonskega priključka. V letu 1983 je bilo iz omenjenih virov zbrano 12.652.557,- din. Sredstva zbrana na osnovi cene telefonskega impulza se povečujejo hitreje zaradi povečanega telefonskega prometa in višje cene impulza. SIS je v lanskem letu na območju občine vlagala v razširitev glavne avtomatske telefonske centrale v Murski Soboti, sofinancirala obrežje v KS Melinci in nabavila telefonske kabine. Sredstva je združevala tudi za investicije skupnega pomena na nivoju združenih organizacij ptt Slovenije in za delovanje MDA. 6 - DELEGATSKI VESTNIK Od predvidenih vlaganj v preteklem letu niso bile realizirani naložbe v naročniško omrežje in uvodne kable, nabavo javnih telefonskih govorilnic in kabin, predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala in dolgih dobavnih rokov za naročeno opremo. V letu 1984 bo ptt najprej pristopila k izvedbi nerealiziranih investicij iz preteklega leta, nato pa pričela z novimi vlaganji: gradnjo prenosnega sistema Ljutomer — Murska Sobota, pošte v Rogašovcih, postavitvi avtomatske, telefonske govorilnice z kabinami in nabavo šaltersko-terminalne opreme. Združevala bo tudi sredstva za investicije skupnega pomena v SR Sloveniji. Od predračunske vrednosti načrtovanih novih investicij v višini 30 milijonov dina predstavlja delež območne skupnosti 36 %, preostali del sredstev pa bo zbran iz drugih virov. Območna SIS bo tudi v letu 1984 izvajala investicije v skladu s sprejetim srednjeročnim pianom skupnosti, ki natančno opredeljuje razvoj ptt prometa v Pomurju. Prioriteto pri uresničevanju zastavljenih nalog imajo vlaganja v objekte, ki so ekonomsko in tehnično upravičeni tako s strani izvajalcev kot tudi porabnikov. 4. Območna vodna skupnost MURA Vodna skupnost je v lanskem letu zbrala prihodke v višini 33,878.634 din iz splošnega vodnega prispevka, vodnega prispevka od proizvodnje električne energije, prispevkov od uporabljene in izkoriščene vode, onesnažene vode, pitne vode, , obrtne dejavnosti in od katastrskega dohodka. Zbrana sredstva so bila porabljena za vzdrževalna dela, funkcionalne izdatke, sofinanciranje raziskav; odkup in odškodnine za zemljišča ter za izvedbo investicijskih del regulacije mejnega odseka Kučnice.. V letu 1984 bo skupnost predvidoma porabila 81,250.000,- din, od tega 57.250.000.— din za investicije. Iz solidarnostno združenih sredstev pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije bo pokrito okoli 46 % porabe. Zbrana sredstva bodo tudi v letu 1984 namenjena v glavnem za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav, funkcionalne izdatke, sofinanciranje raziskav, ter za investicijska vlaganja. V občini Murska Sobota bo skupnost nadaljevala z regulacijo Ledava v odseku Pertoča. regulacijo Kučnice v odseku Gerlinci—Fikšinci ter sofinancirala regulacijo Cmčiča v Domajincih in Titanovega potoka v Moravcih. 5. Kmetijska zemljiška skupnost Prihodki zemljiške skupnosti predstavljajo sredstva pridobljena od spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in sredstva od pridobljenih rudnin. Večji del sredstev spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč se odvaja na Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in sicer 15 din od m2 spremembe namembnosti ter 2,50 din od m2 za združevanje sredstev po republiškem sporazumu za agromelioracije. V lanskem letuje bilo zbranih 11,563.000.— din prihodkov, ki so bili porabljeni za financiranje melioracijskih načrtov ter pokrivanje deleža pri financiranju komasacij, ki odpade na lastno udeležbo kmetov in obveznosti pri strukturi financiranja komasacij. Skupnost je sofinancirala izvedbo melioracij v Tešanovcih, Ledavi —levi breg I (Markišavci, Polana, Brezovci, Predanovci — Lemeije). V letu 1984 so predvidene melioracije na območju Cankova — Korovci, Bodonci — Zenkovci — Vadarci — Brezovci, v Domajincih, Moravcih. Berkovcih, Ledava — levi breg II, Nemčavci — Martjanci, Motvarjevci — Čeborjevo, Pašnik — Gančani in Bogojina — Tešanovci. Komasacije pa v Tešanovcih, Ledava levi breg II (Lemerje—Zenkovci — Strukovci — Topolovci) in v Berkovcih. Vrednost naložb v letu 1984 bo znašala okoli 8,535.000.- din. 6. Skupnost za pospeševanje kmetijstva SIS za pospeševanje kmetijstva je v letu 1983 ustvarila 31,033.604,-din prihodkov. Na podlagi prispevne stopnje 0,50 % iz bruto osebnih dohodkov seje zbralo 26,400.000,- Tasredstva so se zbirala namensko za intervencije v proizvodnji hrane in jih je skupščina občine odstopila skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Drugi del prihodkov je ustvarila skupnost po sporazumu o združevanju sredstev in s prispevki na prosti promet kmetijskih pridelkov. Poraba sredstev je v letu 1983 potekala po dveh programih, A in B programu. Z A programom je skupnost zagotovila 20,932.000,- din soudeležbe za izvedbo nalog po republiškem programu, ki zajema: izplačilo premij za povečanje osnovne črede krav, premije za privez telet, premije za mleko, prispevek za pospeševalno službo in regresi za setev koruze. Z realizacijo tega programa je bil presežen planirani obseg povečanja osnovne črede in v celoti zagotovljena sredstva Mesni industriji, za privez telet. Z B programom je SIS zagotavljala sredstva za tiste naloge na področju kmetijske proizvodnje, ki so pomembne za občino. Pospeševalni programi so bili usmerjeni predvsem v pridelovanje soje, strniščnih dosevkov, za mikro in makro demonstracijske poskuse na Kmetijski šoli in Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, uvajanje pridelovanja vrtnin in semenskega krompirja, siliranje trave in uvajanje pašno-košnega sistema, razvoj sadjarstva na Goričkem, higiensko pridobivanje mleka, pospeševanje pitanja govedi za izvoz ter analizo krme. Na področju živinoreje je skupnost pospeševala prašičerejo predvsem z doma pri delano krmo, zagotavljala nakup plemenskih merjascev in vzdrževala plemenskega žrebca. Sofinancirala je tudi zatiranje mastitisnih obolenj in bolezni čebel ter finančno podpirala tekmovanje traktoristov. Za ta del programa je porabila 5,800:000.- din. V skupnosti seje ustvarilo 4,200.000,- din presežka sredstev predvsem na račun obresti na oročena sredstva, kijih bo skupnost porabila za izvajanje pospeševalnega programa v letu 1984. V letu 1984 bo skupnost v prvih dveh mesecih, združevala sredstva na podlagi občinskega odloka po prispevni stopnji 0,65 iz BOD, od marca naprej po stopnji 0,80 %. Skupno z ostalimi prihodki bo zagotovljeno okrog 62,000.000,- din. V letošnjem letu bodo pri financiranju občinskega programa sodelovale tudi nekatere skupnosti za preskrbo (Ljubljana, Maribor, Celje). Tudi v tem letu bo skupnost v A programu zagotavljala delež za sofinanciranje pospeševalnih ukrepov, ki so določeni z republiškim programom. V letu 1984 bo delež občinskega sklada nekoliko višji kot v preteklem letu in bo skupnost za izvedbo tega programa morala zagotoviti okrog 25.800.000,-din. Program skupnosti (B program) predvideva za letos financiranje nekaterih pospeševalnih nalog, ki imajo v občini poseben pomen. Tako bo namenila za regrese v pridelovanju koruze okrog (,550.000,- din, pospeševanje pridelovanja soje 136,000,-din, za pridelovanje semenskega krompirja 300.000,- din, in za ureditev pregonskih pašnikov 1,040.000,-din. V sadjarstvu bo pomagala pri obnovi poskusnega nasada marelic in breskev ter regresirala del stroškov za testiranje matičnih nasadov. ' ... Tudi v letošnjem letu bo regresirala del stroškov za analizo krme, sofinancirala stroške za pregled molznih strojev, prispevala k stroškom za živinorejsko razstavo, zagotovila sredstva za vzdrževanje plemenskega žrebca in namenila nekaj sredstev za pričetek osemenjevanja plemenskih svinj. V programu za leto 1984 bo skupnost namenila tudi sredstva za izobraževanje kmetov in strokovnih delavcev, organizacijo dveh tečajev za kmečke žene, organizacijo občinskega in regijskega tekmovanja traktoristov ter zdravljenje mastitisnih bolezni in bolezni čebel. Ker v letošnjem letu občinski proračun ne zagotavlja več sredstev za kmetijstvo je skupnost v svojem programu predvidela 5,500.000.- din za izvedbo kategorizacije kmetijskih zemljišč in pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 ter financiranje tistega dela stroškov komasacij zemljišč, ki odpade na občinske upravne organe. V letošnjem letu bo razširila skupnost obseg dela tildi na tako imenovani C program, v katerem bo zagotovila 22,000.000,- din za stroške povečanja in skladiščenja občinskih blagovnih rezerv. 7. SIS za gozdarstvo SIS za gozdarstvo Pomurja pokriva s svojo dejavnostjo vse štiri občine v regiji. Financiranje skupnosti poteka po sprejetem samoupravnem sporazumu iz dohodka delovnih organizacij Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, ki prispeva 76 % sredstev, Kmetijski kombinat Radgona 20% in Vinogradniško gospodarstvo Kapela4 % vseh potrebnih sredstev. V letu 1984 je skupnost za svoje delovanje porabila 215.000,- din. SIS za gozdarstvo nima zaposlenih profesionalnih strokovnih delavcev, zato so sredstva za financiranje dejavnosti manjša. V skupnosti se združujejo tudi sredstva porabnikov lesa v višini 1,5 % od nabavne vrednosti gozdnih sortimentov, ki se namenjajo izključno za gradnjo gozdnih poti. 8. Samoupravna stanovanjska skupnost Leta 1983 je imela stanovanjska skupnost 142,052.000 din prihodkov. Sredstva so se zbrala na osnovi združevanja sredstev TOZD iz BOD 60,974.000,- din, 27.113.000,- dinje bilo ostalih prihodkov, precejšen del sredstev in sicer 54.965.000,- din pa je bilo prenešenih iz leta 1982. Odhodki skupnosti so znašali 111,489.000,- din. V lanskem letuje bila dokončana gradnja 89 stanovanj, od tega 65 na Lendavski in 24 na ulici Staneta Rozmana. Od 89 vseljivih stanovanj je bilo 28, za namene solidarnosti ostalih 61 pa za etažne kupce in družbeni sektor. • V lanskem letu seje prav tako začela gradnja 58 stanovanj, ki bodo vseljiva v letošnjem letu in sicer 50 stanovanj na Mojstrski ulici in 8 v Gornjih Petrovcih. V letu 1983 je gradnja stanovanj potekala po sprejetem programu. V zadnjem času prihaja do zamud pri začetku gradnje novih objektov. T ako se že v le tu 1984 pred vid eva le 49 % realizacij a predvidenih gradenj stanovanj. Kljub temu, da skupnost razpolaga s potrebnimi sredstvi in urejenimi stavbnimi zemljišči do pričetka novih gradenj ne prihaja zaradi kasnitve pri pripravi investicijsko-tehnične dokumentacije. Planiranje stanovanjske gradnje na daljši rok močno ovira hitra rast cen stanovanjske gradnje, ki znatno prehiteva povečanje sredstev, ki se zbirajo iz osebnih dohodkov delavcev. Za leto 1984 se predvidevajo prihodki v višini 130,589.000.- din od tega iz BOD 74,693.000,- din, ostalih prihodkov 25,332.000,- din in prenos sredstev iz leta 1983 30,654.000,-din. V letu 1984 bo zgrajenih 182 stanovanj, od tega 160 na Lendavski ulici ob Ledavi, 14 v Beltincih in 8 DELEGATSKI VESTNIK - 7 STRAN 30 VESTNIK, 23. FEBRUARJA 1984 v Rogašovcih. Za namene solidarnosti je predvideno 30 stanovanj, ostalih 152 pa za etažne lastnike in družbeni sektor. 9. SIS za varstvo pred požarom SIS za varstvo pred požarom pridobiva sredstva z združevanjem 0.30 % od bruto osebnih dohodkov in od požarnih premij zavarovalne skupnosti Triglav. V letu 1983 so znašali prihodki 17,211.000.- din in so bili porabljeni za nabavo osnovne opreme, vodno reševalne opreme, različnih vozil ipd. V letošnjem letu se bo po prispevni stopnji predvidoma zbralo 19,493.000,- din. Od skupno pridobljenih sredstev se 85.77 % sredstev porabi za financiranje potreb požarnega varstva in 14.23 % za funkcionalno delovanje občinske gasilske zveze in SIS za varstvo pred požarom. Za pokrivanje s srednjeročnim planom dogovorjeni program bo skupnost primorana najeti kreditna sredstva, saj z zbranimi sredstvi ne bodo mogli pokrivati visokih stroškov za novo gasilsko opremo. Tudi v letu 1984 bodo gasilska društva aktivno sodelovala pri izgradnji in opremi gasilskih domov. Člani namreč pokrivajo s svojim delom in zbiralnimi prostovoljnimi prispevki tudi do 60 % predračunske vrednosti investicij. Tak način financiranja omogoča hitrejši in tehnično sodobnejši razvoj požarne varnosti, hkrati pa v delo društev priteguje vse dejavnike na terenu. III. SPLOŠNA PORABA V letu 1983 je bilo iz davkov iz osebnih dohodkov, dohodka, prometnega davka, davka na premoženje in na dohodek od premoženja ter davkov na prihodke in taks zbrano 233,464.064,- din ali za 4,6 % več sredstev kot v letu 1982. Odhodki v višini 232,823.000,- din so bili porabljeni pretežno za dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti, ljudsko obrambo, financiranje dejavnosti družbenopolitičnih organizacij in društev, krajevnih skupnosti ter za ostale namene skupnega družbenega pomena. Upravni organi se zaradi močnega omejevanja sredstev splošne porabe v zadnjih letih vedno bolj srečujejo s problemi pomanjkanja sredstev za pokrivanje materialnih stroškov in osebnih dohodkov delavcev. Z novimi zakonskimi predpisi se upravnim organom nalagajo nove obveznosti s katerimi se širi njihova dejavnost, s tem pa ostaja za osebne dohodke v strukturi splošne porabe vedno manj sredstev, to pa vpliva na izredno močan padec realnih osebnih dohodkov delavcev zaposlenih na tem področju. Rast splošne porabe je v letu 1984 z občinsko resolucijo omejena z 33 % zaostajanjem za rastjo dohodka. Z zveznim zakonom je v splošni porabi dovolj eno povečanje sredstev iz leta 1983 za 18 %. Predvideva se, da bodo znašali prihodki splošne porabe v 1984. letu 274,730.000,- din. - Poročilo o izvajanju referendumskega programa v letih 1981,1982 in 1983 ter predlog programa za leto 1984 v občini M. Sobota UVOD Poročilo se nanaša na dotok in porabo sredstev od 1. marca 1981, to je od začetka tekočega referendumskega obdobj a, do 31. decembra 1983. Upoštevana so celotna sredstva, namenjena za izvajanje referendumskega programa; iz občinskega samoprispevka, iz prispevne stopnje za investicije in iz drugih virov. V preteklem referendumskem obdobju (1976—1980) so bili v okviru referendumskega programa zgrajeni v občini Murska Sobota naslednji objekti: a) Na področju zdravstva: — rentgenološki oddelek s specialističnimi ambulantami pri Splošni bolnišnici M. Sobota; — zdravstvena postaja in lekarna v Beltincih; - r odkup in adaptacija starega internega oddelka; — dispanzerski prizidek pri zdravstvenem domu v M. Soboti; — zdravstvena postaja in lekarna v Gornjih Petrovcih; — kotlovnica s toplotnimi podpostajami pri Splošni bolnišnici M. Sobota. Poleg navedenih objektov smo pričeli z izgradnjo pralnice pri Splošni bolnišnici M. Sobota ter s pripravami na gradnjo kuhinje s plinsko postajo in kirurškega bloka pri Splošni bolnišnici v okviru programa dograditve bolnišničnega kompleksa v Rakičanu. b) Na področju šolstva: — osnovna šola Beltinci; — 11. faza centra poklicnih šol (srednješolski center); — dvojezična osnovna šola v Prosenjakovcih z ureditvijo podružničnih šol na Hodošu in v Domanjševcih; Poleg navedenih objektov smo pričeli s pripravami na gradnjo centralne osnovne šole v Puconcih. Referendumski program v tekočem referendumskem obdobju (1981—1985) predvideva izgradnjo naslednjih objektov: a) Na področju zdravstva: Dograditev bolnišničnega kompleksa v Rakičanu, in sicer: — kuhinja; — plinska postaja; — prostor za sežig smeti in — kirurški blok. b) Na področju šolstva: — osnovna šola Puconci s telovadnico; — podružnična osnovna šola Mačkovci; — osnovna Šola »Prekmurske brigade« s telovadnico za potrebe osnovne šole Edvarda Kardelja ter za širše potrebe občanov in — dograditev manjkajočih prostorov osnovne šole v Bakovcih (brez telovadnice). V tekočem referendumskem obdobju je bila realizacija referendumskega programa do konca leta 1983 naslednja: I. ZDRAVSTVO L Operativni potek del V letu 1982 se je v celoti končala gradnja in opremljanje naslednjih stranskih bolnišničnih objektov: kuhinje, plinske postaje in prostora za sežig smeti. Ker je bila zmontirana in funkcionalno preizkušena tudi, oprema v teh objektih, je bil dne 20/12-1982uspešno opravljen tehnični prevzem, dne 27/12-1982 pa je bil izvršen tudi finančni in kvalitetni prevzem navedenih objektov. Obračunska vrednost navedenih treh objektov je bila naslednja: kuhinja 41.772.326,30 din (cena m2 zopremo je din 25.680), plinske postaje 316.871,22 dinarjev (cena m2 z opremo je din 2O.55O)in prostorzasežigsmeti 3.267,954;69 (cena m2 zopremoje din 22.510). Investitor, to je DO Pomurski zdravstveni center je zato vse navedene objekte dne 30/12-1982 predal v uporabo svoji TOZD Splošna bolnišnica. Od 1/1-1983 je torej celotna investicija omejena le na sam glavni objekt, to je kirurški blok, za katerega je bilo do 31/12-1983 porabljenih skupaj 294.194.901 din, oziroma za vse štiri objekte skupaj 339.891.902 din. Za gradnjo kirurškega bloka lahko ugotovimo, da še vedno poteka v skladu s terminskim planom. Konstrukcija objekta je končana, preostala gradbena dela na objektu potekajo nemoteno. Vrši se naprava grobih ometov, razne predzidave in dozidave, zapirajo se instalacijske odprtine in nudi pomoč inštalaterjem. Čim bodo vremenske prilike dopuščale, se bodo končala zaključna dela na fasadi in krovskd kleparskih delih ter montaža oken in brisolejev. Pričelo pa se bo tudi z vgrajevanjem zaokrožic in z napravo notranjih finih ometov. Instalacijska dela na objektu potekajo v skladu z pogodbeno določenimi roki, brez večjih zastojev ali motenj. 2. Združevanje in poraba sredstev v letih 1981,1982 in 1983 V globalu je bilo na investitorjevem posebnem računu za investicije gibanje sredstev v tem referendumskem obdobju naslednje: RAZPOLOŽ. PRENOS S PREJŠ. DOTOK SREDSTEV SRED. REFEREND. OBDOBJA i. 3. 81-31. 12. 83 DO 31. 12. 83 M. S. 15.043.089,90 173.583.247,95 188.626.337,85 180.632.126,13 + 7.994.211,72 LEND. 6.225.707,15 45.929.706,35 52.155.413,50 54.660.852,08 — 2.505.438,58 LJUT. 4.103.572,90 37.753.350,00 41.856.922,90 37.068.853,71 4- 4.788.069,19 G. R. 3.676.704,25 42.185.251,75 45.861.956,00 41.780.996,13 + 4.080.959,87 SKUPAJ: 29.049.074,20 299.451.556,05 328.500.630,25 314.142.828,05 + 14.357.802,20 8-DELEGATSKI VESTNIK Iz tabele je razvidno, da je občina Murska Sobota morala v obravnavanem obdobju pokriti svoj delež v znesku 180.632.126,13 din, v letu 1984 pa se prenaša pozitivni saldo 7.994,211.72 din. * V občini Murska Sobota so bila v obravnavanem obdobju skupna razpoložljiva sredstva zbrana iz naslednjih virov: — 0,50 % iz samoprispevka din 52.774.804,05 — 0,60 % iz prispevne stopnje in / dohodka (osnova od BOD) din 75.835.108,00 — presežki SIS družbenih dejavnosti iz leta 1979 din 23.673.621,95 — sredstva skupnosti otroškega varstva v letu 1983 din 10.902.000,00 — drugi viri din 10-397.713,95 — prenos iz prejšnjega obdobja ' din 15.043.089,90 SKUPAJ: din 188.626.337,85 Na posebnem računu TOZD Splošna bolnišnica, kjer se zbirajo prostovoljni prispevki občanov in organizacij združenega dela, je stanje naslednje: — Zbrano do 31. 12. 1983 din 8.970,875,20 (do tega obveznice cest, posoj., din 6.832.989,20) — Poraba do 31. 12. 1983 din 3.245.751,00 — Stanje dne 31. 12. 1983 din 5.725.124,20 (od tegaobvezn. cest, posoj. din 2.270,05) Znesek 3.245.751,00 dinarjev je zajet med drugimi viri. Na podlagi navedenih podatkov in spremljanj poteka gradnja lahko ugotovimo naslednje: — dela na investiciji uspešno potekajo v skladu s terminskim planom in z minimalnimi prekoračitvami, — sredstva samoprispevka in iz prispevne stopnje se dokaj sprotno zbirajo. 3. Predlog programa izgradnje v letu 1984 Pomurski zdravstveni center je kot investitor izdelal za leto 1984 naslednji predlog programa nadaljnje gradnje kirurškega bloka oz. porabe investicijskih sredstev: A) Predvidena investicijska vlaganja 1. Gradbena dela (grobi in fini ometi, pomoč inštalaterjem, obzidave, zazidave itd). din 10.000.000,00 2. Zunanja kanalizacija din 9.000.000,00 3. Obrtniška dela (keramika, estrjhi, sliko- pleskarska dela, itd.) din 26.000.000,00 4. Instalacije (elektro in strojne) din 140.000.000,00 OBČINA SALDO SRED, z DNE 1. 1. 84 PREDVIDENI DOTOK V L. 84 PREDV.-RAZP. SRED. V L. 84 % OBVEZ. OBČIN , Znesek RAZLIKE V OBVEZN. M. S. + 7.994.000 68.164.000 76.158.000 58,5 86.130.000 - 9.972.000 LEND. - 2.505.000 23.970.000 21.465.000 17,4 26.064.000 - 4.599.000 LJUT. + 4.788.000 19.059.000 23.847.000 11,8 17.675.000 + 6.172.000 G. R. + 4.080,000 24.241.000 28.321.000 13,3 19.922.000 + 8.399.000 SKUP. + 14.357.000 135.434.000 149.791.000 100 149.791.000 OBČINA PREDVID. RAZP. SRED. V L. 84 PROŠTOV. PRISP. OBČANOV SKUP. RAZPOLOŽ. SRED. V L. 84 OBVEZNOSTI OBČIN RAZLIKE V OBVEZN. M. S. 76.158.000' 5.482.000 81.640.000 86.130.000, - 4.490.000 LEND. 21.465.000 42.000 21.507.000 ' 26,064.000 - 4.557.000 LJUT. 23.847.000 124.000 23.971.000 17.675.000 + 6.296.000 G. R. 28.321.000 77.000 28.398.000 19.922.000 + 8.476.000 SKUPAJ 149.791.000 5.725.000 155.516.000 149.791.000 + 5.725.000 zap. sol. sred. 29.484.000 - 29.484.000 — • ■ - 179.275.000 5.725.000 185.000.000 149.791.000 — V občini Murska Sobota je po posameznih virih predviden naslednji dotok sredstev;- 104.562.235,65 din. Cena za m2 neto koristne površine z opremo (3.525 m2) znaša 29.633,- din, brez opreme pa 27.720,- din. V celoti investiciji znaša vrednost telovadnice, ki je bila zgrajena v letu 1983 11 963 652 din. Neto površina telovadnice je 480 m2, cena za m2 pa znaša 24 924 -din. Zaradi objektivnih razlogov se v letu 1983 ni pristopilo k načrtovani investiciji štirirazredne podružnične osnovne šole v Mačkovcih. Občinska izobraževalna skupnost namreč v letu 1983 še ni mogla zagotoviti vseh sredstev za celotno investicijo, ki vključuje tudi obvezno gradnjo zaklonišča. Časovno so pričetek gradnje zamaknile tudi težave v zvezi z urejanjem in zagotovitvijo ustreznega zemljišča. °bčinska izobraževalna skupnost v letu d9n3V ‘ otroškega vrstva posojilo v znesku 16.000.000.- J znJsku 24 000 0001 dinT^0’ Pre°Stali ^el razpoložljivih sredstev -v znesku 24.000.000,- din pa je po posojilni pogodbi posodila Pomur-n^kburtk^ v’u J4' Sobota.za hitrejšo dinamiko izgrad- j ' ® ka- V skladu s posojilno pogodbo bo Pomurski doXM ^sT11 6r 4 Sre^slva ^il Občinski izobraževalni skupnosti STRAN 29 VESTNIK. 23. FEBRUARJA 1984 DELEGATSKI VEStNIK - 9 2. Pregled zbranih in porabljenih sredstev v letih 1981,1982 in 1983 V obravnavanem obdobju so se zbrala naslednja sredstva: 1981 1982 1903 Skupaj — po prisp. stop. 0.40 % iz BOD 12.230.681 17.223.529 20.766800 50.220.210 — 0,50 % iz samoprispevka 15.337.000 19.519.804 22.809.000 57.655.804 — kredit Izobr. skup. Slovenije 254180.000 \ 25.080.000 — kredit skup, otr. varstva 9.000.000 7.000.000 16.000.000 — prisp. OŠ Puconci 300.000 — — 300.000 — prisp. Krajevne skup. Puconci 50.000 500.000 100.000 850.000 — prenesena sred, prejš. ref. obdob. 11.978.207 11.978.207 — drugi prihodki (obresti, penali) — — 872.607 872.607 SKUPAJ 73.975.888 44.243.333 44.547.607 162.766.828 Razlika med dotokom sredstev in porabe znaša 4.749,919.— din. 3. Predlog programa izgradnje v letu 1984 Po programu Občinske izobraževalne skupnosti se bo v letu 1984 pričelo z izgradnjo podružnične osnovne šole v Mačkovčih in pristopilo k pripravam za realizacijo naslednje investicije po referendumskem programu. Pričetek gradnje osnovne šole Mačkovci se predvideva v začetku meseca maja 1984. Zemljišče za lokacijo šole v izmeri 60 arov je že odkupljeno in tečejo postopki za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo tega objekta. MRL T7 'WMI«»A RZ NWMIQ skupščine občine Murska Sobota. Sprejeta so bila naslednja skupna stališča in predlogi: 1. Odbor za nadzor nad izvajanjem referendumskega programa in izvršni svet ugodno ocenjujeta dosedanjo realizacijo referendumskega programa, ob lem pa ugotavljata, da načrtovani program investicij v tekočem srednjeročnem obdobju ne bo v celoti realiziran. Evidentno je zaostajanje pri realizaciji referendumskega programa na področju šolstva. kar pa je pogojeno z objektivnimi vzroki, v prvi vrsti z visoko rastjo cen ter z zahtevo po obvezni gradnji zaklonišča pri gradnji podružnične osnovne šole v Mačkovčih. kakor tudi pri naslednjih objektih, kar zahteva znatno več finančnih sredstev. 2. Ugodno ocenjujeta tudi prizadevanja vseh odgovornih dejavnikov. ki so bistveno prispevali k racionalni porabi sredstev, ne da bi ob tem bila prizadeta kvaliteta in funkcionalnost opravljenih del. 3. Soglašata s predloženimi programi za leto 1984 in opozaijata, da se bomo v občini Murska Sobota morali pravočasno dogovoriti za pokrivanje morebitnega predvidenega primanjkljaja pri zagotavljanju sredstev za pokrivanje obveznosti naše občine pri gradnji kirurškega bloka. 4. Predlagata, da Pomurski zdravstveni center kot investitor nadaljuje z akcijami za dodatno zbiranje sredstev v obliki prosto volj n'P prispevkov organizacij združenega dela in občanov, a. Podpirata dosedanja prizadevanja in dogovore med SIS in PZC za preusmerjanje prostih investicijskih sredstev za pospešeno izgradnjo kirurškega bloka in predlagata, daje s takimi akcijami potrebno nadaljevati. saj se bo tako gradnja kirurškega bloka kot prioritetne investicije v tem referendumskem obdobju lahko bistveno pocenila. 6. Pomurski zdravstveni center bo moral pravočasno pristopiti k akciji za zagotovitev potrebnih deviznih sredstev za nabavo medicinske opreme in uvoza. 7. Pri uresničevanju referendumskega programa na področju vzgoje in izobraževanja je potrebno zagotoviti pravočasno pripravo vse potrebne dokumentacije za načrtovanje investicije. 9. Odbor za nadzor nad izvajanjem referendumskega programa in izvršni svet bosta še nadalje spremljala izvajanje referendumskega programa in se vključevala v akcije za zagotavljanje potrebnih sredstev ter razreševanje odprtih vprašanj. ODBOR ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM REFERENDUMSKEGA PROGRAMA 10-DELEGATSKI VESTNIK - Načrt spomladanske setve in živinorejske proizvodnje v letu 1984 l.UVOD Resolucija v politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine M. Sobota v letu 1984 predvideva, da se bo kmetijska proizvodnja povečala za okoli 4 %. Da bi dosegli to povečanje, bodo morali delavci v Kmetijskem gospodarstvu, kooperanti DO Agromerkur in kmetje v Kmetijski zadrugi pridelati: 32.3600 ton pšenice 41.000 ton koruze 45.000 ton sladkorne pese 7.755 ton govedi 13.800 ton prašičev 48.360 litrov mleka 7.850 ton piščancev Od teh količin pridelka naj bi odpadlo na tržno proizvodnjo 37 % pšenice, 100 % pese, 85 % govedi, 85 % prašičev, 58 % mleka, 8000 telet za pitanje in 10.500 plemenskih telic. Prikazana količina piščancev je proizvodnja kooperacijske reje, ki je v celoti namenjena tržišču. Zato, da se dosežejo navedeni cilji, se bo v tem letu še vedno dajal poudarek rastlinski proizvodnji iz dveh razlogov. Pni je v potrebi, da se zaradi težav v oskrbi s krmo, zagotovi v lastni proizvodnji čim več krme v zrnu, koruzne silaže, ječmena in trave. Drugi je v sprejetih obveznostih za tržno pridelavo pšenice in pese. Več krme iz domačih virov bo omogočilo, da zagotovimo obseg planirane proizvodnje v živinoreji, ob čim manjši odvisnosti od dokupa koruze, katere cena pretirano odstopa od realnih razmerij. Izpolnitev dogovorov o tržni proizvodnji krušnega žita in sladkorne pese pa bo zagotovila kmetijstvu več deviznih možnosti za nakup reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. Poudarek na rastlinski proizvodnji tudi izhaja iz resursov, ki so v obdelovalnih površinah, in neizrabljenih možnostih, ki se kažejo v nizkih hektarskih donosih. Na te neizrabljene možnosti je tudi opozorila razprava o kmetijstvu, ki je bila v zborih občinske skupščine v letu 1983. Boljša izraba zemljišč, boljša uporaba agrotehnike. večja vloga znanosti in aktivnejša pospeševalna služba, bodo tudi v tem letu osnovni pogoji za večjo in racionalnejšo kmetijsko proizvodnjo. 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA 2.1. Ocena jesenskih opravil in drugih priprav na spomladansko setev Izredno ugodne vremenske razmere so jeseni 1983 omogočile, da so bile oziminam namenjene površine v celoti posejane. Četudi pšenica pozne setve zaradi suše ni vskalila najbolje, ni pričakovati, da bi bilo potrebno preoravanje in dosejevanje z jarinami. Tako bodo v kolobarju poljščin posejane z jarinami in okopavinami tiste površine, ki so bile tako opredeljene s setvenim elanom za gospodarsko leto 1983/84. Jesenske vremenske razmere so omogoče, da je na večini tistih površin, ki so namenjene za spomladansko setev, tudi opravljeno globoko oranje. Nepreorane so ostale deloma le tiste njive, kijih bodo kmetje pred spomladansko setvijo še pognojili s hlevskim gnojem. Zimske padavine so osušeni zemlji zagotovile tudi potrebno vlogo. Zaradi neurejenih tržnih in cenovnih razmer, so preko zime nastajale motnje v oskrbi s tistimi gnojili, ki jih proizvajalci potrebujejo za dognojevanje ozimin in za spomladansko setev. Dobavljena gnojila tudi niso v celoti ustrezala zahtevam glede na razmerje komponent. Ponovno so bile postavljene zahteve za pedološke analize, organizacijo pedološke službe in za možnost nakuna enokomnonentnih gnojil. Pospeševalna služba je organizirala predavanja in sklepala pogodbe za setev sladkorne pese, oljaric in soje. Kmetijske organizacije so naročile potrebne količine semena, gnojil in zaščitnih sredstev m priporočale, da si proizvajalci zagotovijo za spomladansko setev potrebno rezervno diselskega goriva. V tem času je bila oskrba z rezervnimi deli za pripravo kmetijske mehanizacije iz uvoza slaba, prav tako je primanjkovalo traktorskih gum. 2.2. Setveni plan Spomladanska setev zajema 16.000 ha površin. Na teh površinah bodo posejane naslednje pomembnejše poljščine: Skupaj družb, proizv. družb, org. proizv. koruza zrno ha 7.512 1.512 6.000 koruza silaža ha 1.730 230 1.500 pesa — sladkorna ha 1.091 441 650 krompir ha 265 265 — soja ha 90 — 90 vrtnine — zelje ton 500 —- 500 — česen ton 5 — 5 — pesa rdeča ton 15 — 15 — korenje ton 200 — 200 — kumarice ton 60 — 60 — hren ton 150 ■ — 150 2. 3. Sladkorna pesa Proizvodnji plan je dosedaj v glavnem izpolnjevala le družbena proizvodnja. V družbeno organizirani proizvodnji, kljub prizadevanjem in akcijam, plan še nobeno leto ni bil izpolnjen. Zaradi pokrivanja proizvodnih zmogljivosti tovarne v Ormožu, bi v SR Sloveniji morali pridelovati peso na 5735 ha, od tega v mursko soboški občini 1190 ha. Kmetijska zadruga Panonka je določila naslednji plan po temeljnih zadružnih organizacijah: TZO Beltinci 133 ha TZO Cankova 1 75 ha TZO G. Petrovci 5 ha TZO Martjanci 109 ha TZO M. Sobota 325 ha TZO Prosenjakovci 3 ha TOZD Poljedelstvo in živinoreja Beltinci je sprejela obveznost na 441 ha. Pogodbe za pridelovanje pese so sklepali že ob jesenski setvi. Pogoji pridelave in odkupa za leto 1984 so določeni. Garantirana je cena 5.05 din/kg na stopnjo 15,5 % sladkorja. Proizvajalci imajo pravico do nadomestila za prevoz do deponije, organizatorji pa za financiranje pospeševalne službe. Zagotovljeno je seme po sortnem izboru in gnojila, ki so prirejena za potrebe te poljščine. Ker v letošnjem letu setev ne bo opravljena na dokončno razdaljo, bo potrebno s posebnim dogovorom opredeliti aktivnosti za redčenje. V Okviru ustrezne poslovne skupnosti bo zagotovljeno nadomestilo in razširitev mehanizacije (kombanjev), zaščitna sredstva in dana tehnološka navodila proizvajalcem. Uveden? bo tudi prognostična služba za zaščito pred boleznimi. Proizvodni cilj je doseči v povprečju 450 dt/ha pri 15,5 sladkorni stopnji. Da se dosežejo proizvodni cilji so zagotovljena potrebna interventna sredstva iz sklada SR Slovenije. 2.4. Koruza Pridelovanje koruze za zrno in za silažo, bo vpričo njenega pomena v krmni bilanci, cene krmil in uvoznih težav, posebnega pomena. Površine, ki bodo pod koruzo, bi s povečanjem hektarskega pridelka lahko zagotovile toliko zrna, da bi bile pokrite vse potrebe. Za doseganje boljših pridelkov bodo proizvajalci predvsem izboljšali pripravo zemlje, v večji meri uporabljali pnevmatske sejalnice za setev na določeno razdaljo (gostota setve) in zagotovili tako kvaliteto semena, ki bo v celoti odpravila nekajletne probleme v zvezi s kalitvijo. Intenzivnejše pridelovanje koruze bo v tem in tudi v prihodnjih letih ena od najpomembnejših nalog pospeševalne službe. Proizvodni cilj je doseči v družbeni proizvodnji 70— 80 dt/ha, prav toliko tudi v družbenoorganizirani proizvodnji, v povprečju pa bi moral pridelek biti 50 — 60 dt suhega zrna po ha. Proizvodni cilj v pridelovanju silažne koruze je 400 — 500 dt zelene mase po ha. Za doseganje proizvodnih ciljev bo KZ Panonka zagotovila 135 ton semena po naslednjem sortnem izboru: — razred 100 : BC 188, OSK 187 — razred 200 : BC 264. BC 28—11, OSK 247 — razred 300 : BC 384. ZPSK 309 — razred 400 : BC 468, ZPSK 42 Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo za uresničitev proizvodnih ciljev zagotovila v družb, org, proizvodnji 35 din regresa po kg prodanega semena in 800 din regresa po ha, za uporabo pnevmatske sejalnice 2.5. Krompir Tržno-blagovna proizvodnja krompirja je, predvsem na območju TZO Beltinci, zajela v proizvodnjo precejšnje površine. Na območju občine planiramo odkup 6000 — 7000 ton krompirja, ki ga bo mogoče določene količine izvoziti. Proizvajalci so organizirani v proizvodni skupnosti, kjer združujejo svoje interese predvsem v organizirani proizvodnji, skladiščenju, sortiranju in prometu. V letošnjem letu bo na primernih površinah organizirana tudi proizvodnja semenskega krompirja (15 ha). Proizvodni cilj je doseči v organizirani proizvodnji v povprečju 270 det/ha. Za uresničitev tega cilja in proizvodnega načrta bo kmetijska zadruga zagotovila 25 ton semenskega krompirja, skupnost za pospeševanje kmetijstva pa regres za seme v višini 12 din po kg. Cena bo vsklajena s ceno sladkorne pese. Priporočene jedilne sorte za ozimnico STRAN 27 VESTNIK. 23. FEBRUARJA 1984 DELEGATSKI VESTNIK-11 STRAN 26 VESTNIK, 23. FEBRUARJA 1984 so: Cvetnik in Igor z belim mesom ter Desirrč, Meta in Bintje z rumenim mesom. 2.6. Soja Soja je v dveh poskusih, predvsem pa v lanskem letu, dala take rezultate, da so prisotne možnosti in potrebe po postopnem uvajanju v kolobar poljščin. V letošnjem letu se bo povečalo število proizvajalcev in površine pod sojo na 90 ha. Uvajanje soje pogojujejo velike potrebe po beljakovinastih krmilih, težave z uvozom in visoke cene krmil, ki so pripravljena na njeni osnovi. Proizvodni cilj je doseči 30 dt/ha, za kar bo KZ Panonka zagotovila 10 ton semena sorte Marija (00 zrelostni razred) in Evans (0 zrelostni razred). Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo zagotovila regres na uporabo specijalne sejalnice v višini 1600 din po ha. 2.7. Površine pod ovsem se zmanjšujejo. Ob ugodnih vremenskih razmerah bo posejano okrog 300 ha. Priporočena sorta je leanda. Pridelovanje buč pridobiva ha pomenu zaradi pridobivanja olja in cene bučnemu olju. Zaradi uporabe herbicidov se je proizvodnja usmerila na čiste površine. Organizirana proizvodnja ni zajela večjega obsega, četudi je podan širši interes. Enako velja za ostale oljnice (oljna ogrščica). Pridelovanje detelj, trav, mešanic (krmnih koševin) in krmnih rastlin, pridobiva na pomenu zaradi poudarjanja v oskrbi s krmo iz lastnih virov, zaradi pomanjkanja močnih krmil in zaradi zagotavljanja tistih virov, ki so bogatejši na beljakovinah. Interventni ukrepi za pospeševanje teh poljščin niso opredeljeni, njih pomen bo predvsem morala poudarjati pospeševalna služba ne samo za rastlinsko, temveč tudi in predvsem govedorejsko proizvodnjo. 2.8. V letu 1981 je bila pričeta akcija za intenzivnejšo rabo travinja, ki se je leta 1982 nadaljevala. Planiranega obsega 4000 ha travnikov ni zajela. Razlogi so v prepočasnem napredovanju melioracij na zasebnih zemljiščih, predragih gnojilih in preskromnem vplivu pospeševalne službe. Več uspeha je dosegla akcija za pravočasno košnjo trave, sodobnejše oblike spravila (siliranje) in uvajanju pašnokošnega sistema. V tekočem letu se bo akcija v opredeljenem obsegu nadaljevala, s posebnim poudarkom na melioriranih in komasiranih travnih površinah. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo sofinancirala obnovo čredinskih pašnikov z regresom 20.000 dinarjev po hektaiju na območju manjrazvitih krajevnih skupnosti (Goričko). 2.9. Ostali ukrepi v rastlinski proizvodnji 2.9.1. Pospeševalna služba postaja vse bolj pomembna postavka nadaljnega razvoja rastlinske proizvodnje in neobhoden dejavnik za uresničitev zastavljenih ciljev. Predvsem bodo kmetijske organizacije zagotovile tiste kadre, ki bodo neposredno sodelovali v proizvodnji in v čim pogostejšem kontaktu s proizvajalci. Pretežni del te službe bo razbremenjen administrativno-tehničnih opravil. Pospeševalna služba bo v tem letu številčno okrepljena za okrog deset pospeševalcev. V KZ Panonki bodo okrepili tudi tehnično službo za melioracije in komasacije zemljišč v lastnini. Za povečani obseg pospeševalne službe bo republika zagotovila 70 % potrebnih sredstev, 30 %, oziroma 300.000 dinarjev pa bo zagotovila občinska kmetijska pospeševalna skupnost. 2.9.2. Kmetijske organizacije bodo zagotovile potrebne količine gnojil in zaščitnih sredstev v okviru celotne bilance znotraj SOZD ABC Pomurka. Zagotovljena 'bo približno enaka količina gnojil, kakor leta 1983, kar bo za večjo proizvodnjo v zasebni proizvodnji premalo, da se preseže poraba 500 kg po ha. Pričakovati je, da bodo neusklajene cene povzročile določene motnje v oskrbi in porabi. Predvidoma bo dovolj zaščitnih sredstev, tako po izboru, kakor v količinah. Republika bo v udeležbo OZD in bank zagotovila devizna sredstva za uvoz, če bo kmetijstvo izpolnilo predvidene izvozne programe. Kmetijske organizacije bodo tudi letos oskrbo z gnojili in zaščitnimi sredstvi vezale na organizirano oziroma tržno proizvodnjo. « 2.9.3. V tekočem letuje še pričakovati moteno oskrbo z rezervnirfii deli predvsem za kmetijske stroje iž uvoza in s plašči za traktorje, kombajne ih vozila. ABC Pomurka — Agroservis bo tudi letos zagotavljal rezervne dele in popravila za kombajne domače proizvodnje po posebnem dogovoru, za ostale izdelke pa v okviru možnosti in povezav z drugimi organizacijami. Za izvedbo kmetijskih opravil bo Petrol zagotovil 7,5—8 milijonov litrov diselskega goriva v okviru določil predpisa v osnovnih in dodatnih količinah bonov za gorivi oziroma predpisa v porabi goriva v OZD. Ob morebitnih motnjah z oskrbo v konicah proizvodnje, bodo kmetijske organizacije. Petrol in IS uskladili možnosti distribucije glede na potrebe in možnosti. 2.9.4. Za uresničitev zastavljenih ciljev bodo kmetijske organizacije nadaljevale z melioracijami in komasacijami zemljišč v skladu z dogovorjeno dinamiko po srednjeročnem programu. Kmetijske organizacije in izvajalci bodo poskrbeli za pravočasno dokončanje začetih meliora; cijskih del na projektu, Ledava—levi breg, da površine ne bi ostale neobdelane in neposejane. Kmetijska zemljiška skupnost bo poskrbela za pravočasna naročila projektov. Njena naloga bo tudi, da v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in kmetijskimi organizacijami poišče vse neobdelane površine in v skladu z zakonom zagotovi njihovo obdelavo. 2.9.5. Skupnost za obrambo pred točo in Hidrometalurški zavod SRS bosta zagotovila ustrezne aktivnosti za učinkovito delovanje sistema tudi v tem letu. Predvsem bo skupnost pravočasno zagotovila zadostno količino raket, poskrbela za ustrezne zveze in za dopolnilno izobraževanje strelcev. 2.9.6. Izvršni svet, njegovi organi, kmetijska zadruga, lovske organizacije in krajevne skupnosti, bodo v tekočem letu povečale aktivnosti za vsklajenejše sodelovanje pri gojitvi in odstrelu divjadi, predvsem na tistem območju občine, kjer so prisotni največji problemi. Poskrbeli bodo za večje uveljavljanje določil zakona glede pravic in dolžnosti lovskih organizacij in kmetijskih proizvajalcev. 2.9.7. V letu 1984 bo opravljena korekcija katastrskega dohodka iz kmetijstva, ki bo preračunana na njegovo realno vrednost. Da bi davek na dohodek iz kmetijstva vplival tudi na uresničitev zastavljenih ciljev, predvsem pa na boljšo obdelavo zemlje in večanje pndelkov, bodo uvedene olajšave za tiste davčne zavezance, ki so vključeni v družbe-noorganizirano proizvodnjo, ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov. Izvršni svet bo predložil takšen predlog odloka, s katerjm bodo ta načela čim bolj uresničljiva in olajšano delo tudi kmetijski organizaciji pri izpolnjevanju njenih nalog. 2.9.8. Krajevne skupnosti in kmetijske organizacije bodo v tem letu povečale obseg sodelovanja za uresničevanje ciljev tako, da bodo postali proizvodni plani sestavni del vsakoletnega načrtovanja aktivnosti v krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti bodo povečale aktivnosti tudi kmetijskih sekcij v družbenopolitičnih organizacijah in povečale obseg njihovega družbenega nadzora nad delovanjem kmetijskih organizacij, njihovih organov in pospeševalne službe. Bolj bodo vključene v realizacijo in urejanje odkupa, oskrbe in reševanje motenj, ki so vzrok v subjektivnih pomanjkljivostih delavcev kmetijske zadruge. 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA 3.1. Obseg proizvodnje za leto 1984 je določen s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenile kmetijske organizacije v okviru kmetijske pospeševalne skupnosti in obsega: 11.443 komadov pitane govedi 114.200 komadov prašičev 4.361.000 komadov piščancev 28,400.000 litrov mleka V obsegu niso vštete količine, ki jih bodo razne organizacije odkupile v prostem prometu (izven kooperacijska reja). Izvozni program zajema prodajo 1500 komadov mlade pitane govedi. 3.2. Za uresničitev proizvodnega programa so s sporazumom o enotni politiki pri proizvodnji hrane v letu 1984 določeni naslednji ukrepi: — premiranje povečanja staleža krav osnovne črede za 1000 komadov, s premijo 15.000 (30.000) dinatjev (v oklepaju navedena vsota velja za kmetije na območju III. davčnega okoliša) — premiranje pitanja telet za 520 ton mesa, spremijo 11 (17) din po kg žive teže — premiranje proizvodnje mleka, ki ga proizvedejo oz. odkupijo kmetijske organizacije v višini 0,60 (2) din za združene kmete in 2,65 din za družbene obrate — premiranje reje 50 kom klavnih prvesnic v poskusni proizvodnji, 10.000 din po grlu, ki bo vzrejena v družbeni proizvodnji Sredstva v višini 42 milijonov dinarjev bosta zagotovila republiški in občinski intervencijski sklad. Občinska skupnost za pospeševanje bo sodelovala tudi z regresom na stroške za analizo krme (70 %), pripravila vsakoletno analizo govedorejske proizvodnje z obdelavo podatkov, sofinancirala službo za higiensko pridobivanje mleka, sofinancirala organizacijo občinske živinorejske razstave, sofinancirala pričetek osemenjevanja svinj, vzdrževala plemenskega žrebca in sofinancirala zatiranje mastitisa in čebeljih bolezni. 3.3. Kmetijske organizacije bodo v letu 1984 opravile ustrezno delitev dela, po katerem bo skrb za osnovno čredo prevzela kmetijska 12-DELEGATSKI VESTNIK zadruga, z družbenim gospodarstvom pa si delila obseg proizvodnje govejega mesa. Tako si bosta delila tudi soodgovornost za obnovo črede, vzrejo telet in za oskrbo s krmili. Na goričkem predelu, občine se bo povečal interes za mlečno proizvodnjo pri posameznih rejcih, ki bodo stimulirani pri formiranju tako usmerjene kmetije in pridelavi krme. Kmetijska zadruga bo tudi s svojimi ukrepi podprla povečan interes za rejo krav. V tej meri bo povečana pozornost vzreji plemenske živine za širše tržišče. Pomanjkanje koncentrirane krme bo ustvarilo probleme pri kmetijah z večjo mlečnostjo, kar bo potrebno kompenzirati z večjo proizvodnjo kvalitetnega sena in silaže. Isti problem bo vplival tudi na klavnost živali. Pomanjkanje krme bo vplivalo na neizravnano dinamiko v ponudbi klavnih govedi in telet, kar bodo kmetijske organizacije in klavniška industrija usklajevale s kreditno politiko, republika in občina pa z uravnavanjem zalog blagovnih rezerv. STRAN 25 VESTNIK, 23. FEBRUARJA 1984