NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski V Terme Ptuj SAVA HOlïLS & RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan \ Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si Podravje Ptuj • V Domu upokojencev še vedno iščejo kader O Stran 7 Ptuj, petek, 12. februarja 2016 letnik LXIX • št. 12 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik Stajerskitednik Kronika Ptuj • Zakaj pristojni ne opozarjajo na nepravilnosti v prometu? O Stran 24 Kmetijstvo Haloška kulinarika • Poleg krožnika z dobro hrano bo treba ponuditi tudi zgodbo O Strani 8 in 9 TV OKNO Štajerski TEDNIK Slovenija, Ormož • Država sokriva za vračanje denarja v bruseljsko blagajno Sladki« milijoni na pleča državljanov » Pred dnevi je v javnosti vnovič odjeknila novica o nepravilnostih pri izvajanju sladkorne reforme, zaradi katerih mora Slovenija v proračun Evropske unije vrniti 8,7 milijona evrov. Slovenija je imela možnost ta denar izterjati od Tovarne sladkorja Ormož, a ga ni. Zato ga bomo vračali državljani. Več na straneh 2 in 3. "Naglas govori o stvareh, ki jih drugi komentirajo po tiho" RADIOPTUJ ¡,89,8° 98,2 »I04r3 www.radio-pt-uj.si Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Slovenska Bistrica • Odlagališče že šest let brez dovoljenj, zdaj še eksplozija O Strani 2 in S Podravje • Lani in predlani 563 stečajev, od tega 451 osebnih O Stran S ■ji mm riH. 'i a Podravje,Videm • Občani bioplinarni po nesreči ne zaupajo več s Stran s Dedno pravo • Se obeta tudi dagek za sorodnike iz prvega dednega reda? 2 Štajerski Aktualno petek • 12. februarja 2016 Slovenija, Ormož • Država sokriva za vračanje denarja v bruseljsko blagajno Za lastnike sladki, za davkoplačevalce Pred dnevi je v javnosti in slovenskih medijih vnovič odjeknila novica o nepravilnostih pri izvajanju sladkorne reforme, zaradi katerih mora (Tovarne sladkorja Ormož - TSO). Ker je bila z izterjavo v znesku 9,7 milijona evrov in kaznijo v višini 967.000 evrov zoper TSO le deloma uspešna, Na podlagi načrta prestrukturiranja iz leta 2008 bi na mestu ormoške cukrarne danes moral biti samo še travnik. Ob servilni asistenci politike in birokratov iz vrha kmetijskega ministrstva in agencije za kmetijske trge ter ob nejasno zapisani zakonodaji so se predstavniki TSO-ja uspeli z državo dogovoriti, da tovarne ni treba razgraditi v celoti. Ministrstvo za kmetijstvo je TSO-ju odobrilo spremembo načrta prestrukturiranja, ki dovoljuje, da večina zgradb na lokaciji opuščene tovarne lahko ostane. Slovenija je iz Bruslja za popolno opustitev pridelave in predelave sladkorne pese ter popolno razgradnjo sladkorne tovarne oziroma proizvodnih zmogljivosti za pridelavo sladkorja prejela okrog 38 milijonov evrov. Od tega so slabe štiri milijone prejeli kmetovalci za opustitev pridelave, preostalih 34 milijonov evrov je bilo namenjenih lastnikom TSO - za po- Tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo S primerom razgradnje tovarne sladkorja so se ukvarjali tudi policisti in tožilci, in sicer v zvezi s kaznivim dejanjem goljufije na škodo Evropske unije. »Policija je obravnavala več prijav, v katerih je bilo opozorjeno na nepravilnosti, ki naj bi bile izvršene v času prestrukturiranja TSO. Policija je zadevo končala z dvema poročiloma, ki jih je poslala na tožilstvo. Državna tožilka, ki je zadevo obravnavala, je po proučitvi podanih poročil in obsežnega spisov-nega gradiva 17. marca 2015 izdala sklep o zavrženju kazenske ovadbe, ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje in da prav tako ni podan utemeljen sum, da je za naznanjeno kaznivo dejanje odgovorna pravna oseba (TSO),« so pojasnili na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je leta 2011, takrat v vladi Boruta Pahorja, na Računsko sodišče in Ministrstvo za finance - Urad za nadzor proračuna naslovil pobudo za uvedbo inšpekcijskega nadzora nad pravilnostjo postopka odobritve programa, pravilnostjo dodelitve sredstev in nadzora spoštovanja zavez iz programa prestrukturiranja TSO. Urad za nadzor proračuna posebnih aktivnosti v zvezi s pobudo ni izvedel, saj sta postopek vodili inšpekcija, pristojna za kmetijstvo, in Agencija za kmetijske trge. Iz Računskega sodišča pa so nam sporočili, da dopisa, ki bi bil v obliki pobude za izvedbo revizije, niso prejeli. Dopuščajo sicer možnost, da so o zadevi prejeli kakšen dopis, ki pa nikakor ni bil spisan v obliki pobude, na osnovi katere bi začeli revizijski postopek. Foto: Črtomir Goznik Ker država TSO-ju ni uspela dokazati nepravilnosti pri izvedbi razgradnje tovarne, je večina bremena vračila 8,7 milijona evrov na proračunu RS oz. na ramenih davkoplačevalcev. Nepravilnosti so ugotovili evropski inšpektorji in zato Bruselj od Slovenije terja povračilo dela izplačanega denarja. Ker pa vse nadzorne in preiskovalne institucije v RS nepravilnosti (bodisi so jih zagrešili v TSO-ju bodisi na kmetijskem ministrstvu bodisi na agenciji za kmetijske trge) ne (z)morejo dokazati, bodo finančno korekcijo pokrili davkoplačevalci. Kot že ničkolikokrat v tej državi. Uvodnik Dosti babic - le kakšno bo dete? Nosečnica, na katero namiguje naslov, je ga. Mestna Občina. Tam se namreč v teh dneh rojeva prav posebno dete - lokalni program kulture 20162019 (iz varčevalnih razlogov bo v nadaljevanju pisalo LPK). In dobro obveščeni viri pravijo, da je bilo zraven 17 babic. Zakaj so nam morali to povedati»dobro obveščeni viri«? Ker pač nismo bili stranka v postopku. Očitno nismo dovolj blizu nekaterim krogom. Pa se ne bomo šli užaljenosti. Vsak se pač gre oblast po svoje, kar je dovolil že veliki France v Orglarju: »Pustipeti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril...«In kdo smo mi, da bomo iz slavca delali srako (ali obratno)? A ima ta oddaljenost od postopka slabo posledico: v ptujskem LPK ni niti z besedo omenjeno, da smo del kulture tudi mediji, ki o njej pišemo: napovedujemo dogodke, se pogovarjamo s kulturniki, pišemo poročila o kulturi, si drznemo celo komentirati, ko je kaj vredno in potrebno. Edini informatorji (po LPK) bodo turistični delavci. Ki bodo najbrž turistom po ptujskih hotelih in kampih delili letake o kulturnem dogajanju. Kako enostavno bo delavkam na domoznanskem oddelku knjižnice in v arhivu: nobenega brskanja po časopisih in revijah, samo letake bodo zbirale in jih hranile za zanamce! Pa da ne bi mislili, da (ogorčen) govorim samo o naši hiši. Tudi lokalna TV najbrž kaj pove o kulturi (med dvema posnetkoma dueta župan - podžupan), pa kolegica Slavi-ca, s katero grejeva stolčke na številnih prireditvah, najbrž tudi kaj zapiše o kulturi. A se to ne najde v LPK. Se pa najdejo tisti, ki so blizu. In si omislijo novi festival -medtem ko tistega najstarejšega in njegovega organizatorja tako rekoč ni (oziroma je pod "drugi"). Prijateljica prave osebe si omisli razstavo, ki bi jo sicer pričakovali pri uradni instituciji - in takoj pride v LPK. Prijatelj pride v LPK z vinskim festivalom, čeprav ima minister za zdravje o alkoholu čisto posebno mnenje. Prav zanimivo bo brati, kaj se bo iz osnutka, ki smo ga imeli v rokah, zares rodilo. Ne zanima nas, kaj se bo zgodilo dobrega za posameznike (in njihov žep, čast in slavo), ampak kaj bo LPK prinesel ptujski kulturi. Jože Šmigoc polno razgradnjo tovarne, kot je predvideval v Bruselj poslani načrt prestrukturiranja. Ker je Slovenija TSO-ju s spremembo načrta prestrukturiranja dovolila delno razgradnjo tovarne, bi o tem Bruselj morala obvestiti, posledično bi Slovenija in lastniki TSO v likvidaciji iz evropske blagajne za razgradnjo prejeli tudi manj denarja. Pa so bili vsi po vrsti tiho in denar počrpali po načrtu, ki je predvideval popolno razgradnjo. Neskladnost med načrtom, poslanim v Bruselj, in izvedbo razgradnje so ugotovili evropski inšpektorji. In zato Sloveniji, ki je bila pri izplačilu bruseljskega denarja na račun TSO-ja samo posrednik, naložili finančno korekcijo v znesku 8,7 milijona evrov. Iro- nija ironij pa je, da finančno kazen zaradi ugotovljenih napak pri razgradnji ormoške tovarne plačuje(jo) proračun RS oziroma slovenski davkoplačevalci, ne pa lastniki TSO-ja, ki so po tolmačenju evropskih inšpektorjev prejeli neupravičeno dodeljen denar. Temeljno vprašanje v tej zgodbi je, zakaj je RS lastnikom TSO izplačala celoten znesek (z izjemo 2,6 milijona evrov) za popolno razgradnjo, če ta ni bila izvedena. Še pomembnejše je vprašanje, zakaj je RS sprostila blokado na transakcijskem računu TSO v likvidaciji, odprtem pri NKBM. Na tem računu je RS konec leta 2014 (ko je že bilo jasno, da bo Bruslju treba vrniti 8,7 mio evrov) zablokira- Slovenska Bistrica • Odlagališče že šest let deluje brez dovoljenj » Država gleda skozi prste in dopušča »Slovenci borite se za ustavne pravice, moja vest je čista, odpad vstran, država krši 72. člen ustave o zdravem društvo Vintgar. S shodom je ducat udeležencev protestnega shoda opozorilo na odpad z železom v mestu Slovi 72. člen ustave pravi, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje. Da je razhajanjem med črko zakona in dejansko prakso dopuščeno (za izjeme), se kaže tudi na primeru odlagališča železa v Slovenski Bistrici. »To je predelovalnica, sortirnica in zbiralnica starega železa. Naša država je dolžna vsakemu državljanu zagotoviti zdravo življenjsko okolje. Niso samo naše trditve, da podjetnik dela nelegalno, to so tudi ugotovitve inšpektorata in ministrstva za okolje in prostor, ki pa že šest let gledajo skozi prste in podpirajo nezakonito delovanje. Želimo, da državni uradniki podprejo nas - ljudi,« je povedala predsednica društva Sonja Jelen. Eksplozija povzročila veliko škode Le dan po protestu Društva Vintgar za odstranitev odlagališča železa, je na deponiji železa eksplodiralo. »Po prvih ugotovitvah so s posebnimi škarjami rezali odpadno železo, med tem pa je prišlo do močne eksplozije. Zaradi eksplozije ni bil nihče telesno poškodovan, nastala pa je materialna škoda na bližnjih objektih. Policisti bodo opravili ogled kraja eksplozije,« so sporočili iz PU Maribor. Kaj točno je eksplodiralo, do zaključka redakcije, še ni bilo znano. Policisti pa predvidevajo, da je lahko prišlo do eksplozije plinske jeklenke ali česa podobnega. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 12. februarja 2016 Aktualno Štajerski 3 pa grenki milijoni evropskega denarja Slovenija v proračun Evropske unije vrniti 8,7 milijona evrov. Republika Slovenija (RS) je imela možnost ta denar izterjati od prejemnika je večina bremena za neupravičeno izplačana sredstva za razgradnjo ormoške tovarne na ramenih davkoplačevalcev. Kaj so proizvodne zmogljivosti Problem v celotni zgodbi predstavlja tudi terminologija v uredbah, ki urejajo področje sladkorne reforme, predvsem v ključnih določbah, ki se nanašajo na pojem »proizvodne zmogljivosti« ter na obseg popolne oziroma delne odstranitve proizvodnih zmogljivosti. Slovensko besedilo, zlasti izvedbene uredbe, je v pomembnih delih neusklajeno z angleškim, saj se za pojem »facilities« v slovenskem besedilu uporabljajo različni pojmi - »zmogljivosti«, »naprave« ter »objekti in naprave«. Slovenija je pojem proizvodne zmogljivosti razumela v ožjem smislu (proizvodni proces kot proces pretvorbe sladkorne pese v sladkor), zaradi česar silosi niso v neposredni povezavi s samim proizvodnim procesom. Sodišče Evropske unije pa se je postavilo na stališče, da je treba »proizvodni proces« razlagati širše, tako da obsega tudi faze pred procesom pretvorbe sladkorne pese v sladkor in po njem. 100=«"? la okrog deset milijonov evrov. Vodstvo TSO v likvidaciji se je na blokado pritožilo, vendar je Okrožno sodišče v Ljubljani junija lani pritožbo zavrglo. Ker je Agencija za kmetijske trge uspela dokazati za samo 1,8 milijona evrov nepravilnosti, so (skupaj s kaznijo) ta sredstva izterjali, iz preostalega zneska pa dovolili umik blokade. Slovenija zamočila vsaj trikrat Pretežen del krivde, da Slovenija iz sredstev davkoplačevalcev v Bruselj vrača denar za po- manjkljivo izvedeno sladkorno reformo, je na državi. Prvič: zato ker Bruslja ni obvestila o spremembi načrta prestrukturiranja, ki opredeljuje samo delno razgradnjo tovarne (tako bi Bruselj že takrat izplačal manj sredstev). In drugič: ker v sporu s TSO ni uspela dokazati nepravilnosti. Če bi država uspela dokazati nepravilnosti v zvezi z razgradnjo tovarne, bi lahko denar terjala od TSO. Ker tega ni dokazala, je breme finančne korekcije zdaj na ramenih davkoplačevalcev. V tretje je RS zamočila letos spomladi, ko je državno pravobranilstvo zamudilo rok za oddajo tožbe na evropsko sodišče, s katero bi izpodbijali zahtevano vračilo denarja. Zato je vprašanje, ali je Slovenija s tožbo sploh mislila resno, več kot na mestu. TSO namesto 9,7 državi vrnil 1,8 mio evrov »Lastnik TSO je moral ob začetku postopka prestrukturiranja predložiti 120-odstotno varščino na celotni znesek izplačila oziroma 41,76 milijona evrov. Agencija za kmetijske trge je po izvedenemu prestrukturiranju v letih 2008 in 2009 TSO-ju skupno izplačala 34,8 milijona evrov. Na podlagi ugotovitev Inšpektorata za kmetijstvo iz leta 2011 o nepopolno izvedenemu programu prestrukturiranja je Agencija septembra 2011 TSO-ju izdala odločbo za vračilo 9,7 milijona evrov ter plačilo 967.000 evrov kazni (10 % zneska). Vračilo sredstev bi bilo izvedeno v obliki izvršbe na varščino (unovčitev bančne garancije pri NKBM). TSO je na sodišču dosegla začasno odložitev unovčitve varščine in novembra 2011 pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani vložila tožbo za prepoved unov-čitve in za vračilo bančne garancije. Istočasno je TSO zoper odločbo Agencije vložila pritožbo. MKGP je pritožbi v letu 2014 delno ugodilo. Namesto zahtevanega povračila 9,7 milijona evrov in kazni v znesku 967.000 evrov se je zahtevek po pritožbi znižal na 1,8 milijona in kazen na 183.000 evrov. V pritožbenem postopku smo ugotovili, da se je TSO v načrtu prestrukturiranja zavezala zrušiti tudi prazne hale in druge prostore. V pritožbenemu postopku se je s pomočjo sodnega izvedenca ocenilo, da bi stroški rušenja in ekološke sanacije tal po zrušitvi silosov znašali 1,8 milijona evrov, kar predstavlja vrednost neizpolnjene zave- ze iz načrta prestrukturiranja in znesek, ki ga je morala TSO vrniti,« so pojasnili na MKGP. Namesto 9,7 milijona evrov (in kazen 967.000 evrov) je MKGP kot neupravičeno izplačana sredstva v sporu s TSO uspelo dokazati zgolj v znesku 1,8 milijona evrov (in kazen 183.000 evrov). TSO je terjatev poplačala z unovčitvijo dela bančne garancije, s čimer je bila izterjava končana. Zato je Agencija za preostala sredstva iz bančne garancije odobrila sprostitev. Mojca Zemljarič Foto: EM nezakonito delovanje« življenjskem okolju,« so sporočali zbrani na protestnem shodu, ki ga je organiziralo enska Bistrica, ki že šest let deluje brez vsakršnega dovoljenja. Foto: Mojca Vtič Društvo Vintgar je pričakovalo, da se bo protesta udeležilo vsaj 100 Slovenjebistričanov, vendar je deževno in hladno vreme zdesetkalo udeležence. Društveniki opozarjajo na neprimerne pogoje dela za zaposlene Podjetnik Benjamin Kropec, ki odlaga staro železo na tem prostoru, je lani od inšpektorjev prejel odločbo, da mora do konca leta odstraniti vse odpadke, ki so odloženi na tej lokaciji, nato pa so mu inšpektorji ta rok podaljšali do avgusta letos. Ta odlog je razburil dru-štvenike: »Želimo, da se ta rok skrajša. Sicer pa opažamo tudi, da zaposleni nimajo stranišča, elektrike, vode. Tukaj je potem nekaj hudo narobe na področju varstva pri delu. Ne razumemo, kako se lahko kaj takega dogaja v demokratični državi.« Podjetnik je kupil nepremičnine nekdanjega Bigrada, vendar društvo meni, da tudi novo območje ni primerno, saj če bo delal tako kot tukaj, potem bo najmanj dvakrat na leto avtocesta zaprta zaradi požara na odlagališču,« je še dodala Jelenova. Inšpektorat kljub prijavam ni naredil nič Na neznosen hrup in tudi smrad je družina Sekol, ki meji na odlagališče, že večkrat opozorila občino, krajevno skupnost, inšpektorat, a to ni zmotilo nemotenega delovanja odlagališča. Leta 2012 so na inšpektoratu družini Sekol tudi dejali, da je podjetnik izvedel meritve hrupa v naravnem in življenjske okolju. »Iz poročila, ki ga je izdelala pooblaščena strokovna institucija, je razvidno, da meritve hrupa niso prekoračile mejnih vrednosti,« so takrat zapisali na inšpektoratu. »Vsak prižgan tovornjak povzroča hrup, tukaj pa se železo preklada s tovornjaka na odlagališče in z odlagališča na tovornjak. Prav tako tukaj stiskajo železo. In meritve naj bi pokazale, da rezultati niso prekoračili mejnih vrednosti?« je podvomila Majda Sekol. Dodala je še, da je Kropec seznanjen z vsemi prijavami na inšpektorat. Mojca Vtič Kropec: »Nekako moraš začeti, četudi brez dovoljenj« « Poklicali smo tudi podjetnika Benjamina Kropca, ki je povedal, da se zaveda, da ta lokacija ni primerna za odlagališče in da je zato kupil zemljišča podjetja Bigrad. Nato pa ostro nadaljeval: »Preselil se bom, ko dobim vse papirje, da ne bom imel težav. Dve upokojenki sedaj spravljata na noge Bistrico in v drek tiščita mene, župana in inšpektorje. Sicer pa do mene osebno še nihče ni prišel, predsednice društva na cesti niti prepoznal ne bi, ker je še nisem videl. Pa kje živimo? V neki banana republiki. Zakaj si nisem uredil papirjev, ko sem začel delo? Ker z enim tamičem, s katerim sem jaz začel pobirati železo, ga niti ne bi dobil. Nekako pa moraš začeti. Sedaj, ko sem firmo postavil na noge, za kar delam 12 ur na dan, nameravam odlagališče prestaviti. Sicer pa na tej lokaciji ni nobenih olj, prav tako so neresnične navedbe glede požarov. En je bil v dosedanjem obdobju, res pa je, da so gasilci večkrat na mojem odlagališču, saj vadijo rezanje iz avtomobilov, torej vadijo, da lahko rešujejo življenja.« Benjamin Kropec je še zagotovil, da bo odlagališče odstranil in prestavil na novo lokacijo ob avtocesti na območje nekdanjega Bigrada. Foto: MV 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 12. februarja 2016 Slovenija, Podravje • Od česa vse je odvisen davek na darila Se nam obeta davek tudi za sorodnike V Sloveniji so davka na dediščine in darila za zdaj v celoti oproščeni dediči prvega dednega reda - zakonec oz. zunajzakonski Po Zakonu o davku na dediščine in darila so pri nas davka na dediščine in darila oproščeni dediči prvega dednega reda, kamor se uvrščajo zakonec oz. zunajzakonski partner, otroci, posvojenci, vnuki in pravnuki, zeti, snahe, pastorki in partner registrirane istospolne partnerske skupnosti. Medtem ko tisti, ki ne spadajo v prvi dedni red, plačajo od pet pa vse do 39 % davka. Davčne stopnje se razlikujejo glede na to, od koga so obdarjenci dediščino prejeli in kakšna je vrednost dediščine. Iz obdavčitve je izvzeto premično premoženje, ki je vredno manj kot pet tisoč evrov, pri nepremičninah pa se kot vrednost šteje 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine, določene v registru nepremičnin. Brez davka tudi Bolgarija, Hrvaška, Litva, Luksemburg, Madžarska in Poljska Pogledali smo, kako je s plačilom omenjenega davka v drugih članicah EU. Nekatere države dediščin davčno ne obravnavajo povsem enako kot darila, prav tako ne obravnavajo povsod zakoncev in zunajza- Davek na dediščine in darila V Sloveniji davka na dediščine in darila za zdaj ni treba plačati dedičem prvega dednega reda po Zakonu o davku na dediščine in darila (zakonec oz. zunajzakonski partner, otroci, posvojenci, vnuki in pravnuki, zeti, snahe, pastorki in partner registrirane istospolne partnerske skupnosti). Davčne stopnje pa se razlikujejo glede na to, od koga so obdarjenci dediščino prejeli. Tisti, ki ne spadajo v prvi dedni red, plačajo od pet pa vse do 39 % davka. Iz obdavčitve je izvzeto premično premoženje, ki je vredno manj kot pet tisoč evrov, pri nepremičninah pa se kot vrednost šteje 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine, določene v registru nepremičnin. konskih partnerjev enako kot potomcev, so pojasnili na ministrstvu za finance. Tako kot pri nas davka na dediščine za partnerja in potomce sicer ne poznajo tudi v Bolgariji, Hrvaški, Litvi, Luksem-burgu, Madžarski in Poljski. Medtem ko je davka na dediščine v državah Danska, Irska, Francija in Združeno kraljestvo oproščen zakonec oziroma zunajzakonski partner, ne pa tudi otroci. »V nekaterih državah članicah je zakonec sicer obdavčen, vendar velja oprostitev za družinsko hišo oz. stanovanje, v katerem živi preživeli zakonec (Belgija, Španija - do določene višine vrednosti), ali oprostitev do določenega zneska (Nemčija, Grčija, Italija, Nizozemska, Finska),« so povedali na ministrstvu. Določene oprostitve veljajo tudi v primeru obdavčitve dediščine potomcem v nekaterih državah EU: »Tudi če je dediščina potomcev obdavčena, nekatere države članice poznajo oprostitev za družinsko hišo oz. stanovanje, v katerem živijo potomci (Belgija, Španija - do določene višine vrednosti) ali oprostitev do določenega zneska (Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Francija, Italija, Nizozemska, Finska, Združeno kraljestvo).« Kot so na pristojnem ministrstvu še razložili, pa so države članice, v katerih so davka Višina davka od 5 do 39 % Od vrednosti € II. Dedni red Starši, bratje sestre III. Dedni red Dedi babice Dedovanje v zunajzakonski zvezi ni enako zakonski zvezi Težave pri dedovanju pa se pojavljajo predvsem pri zunajzakonskih zvezah, opozarja odvetnik Polič: „Govorjenje, da sta zunajzakonska skupnost in zakonska skupnost izenačeni v primeru dedovanja, sploh ne drži. Zunajzakonsko skupnost je namreč treba ugotoviti, dokazati, da zares obstaja. Problem je, da jo moramo za vsak namen posebej ugotavljati. Če pa ne bo potrjeno, da je zakonska skupnost obstajala v primeru dedovanja, je bilo skupno življenje za ta primer brez pomena. Za ugotavljanje zunajzakonske skupnosti so še posebej pomembni zadnji dnevi skupnega življenja. Prav takrat se lahko zgodi, da si zapustnik premisli in reče, da ne bo živel več v tej zunajzakonski skupnosti. Če je to izjavil in če to voljo lahko potrdi nekdo z verodostojnimi dokazi, zunajzakonska skupnost ne bo obstajala in bo ta partner izvisel kot upravičeni dedič." Zunajzakonska skupnost pa ni veljavna tudi v primeru, če obstaja zakonska zveza enega ali obeh partnerjev: „Kljub temu da partner živi z zunajzakonsko partnerico in ima z njo otroke, zunajzakonska skupnost ne obstaja, če je uradno poročen. V tem primeru je njegov zakoniti dedič žena, ne pa zunajzakonska partnerica." nad do € % € % € % 10,000 5 8 12 10.000 50.000 500 + 6 800 9 1.200 + 16 50.000 100.000 2.900 + 7 1.400 + 10 7.600 + 20 100.000 200.000 6.400 + 8 9.400 + 11 17.600 + 25 200.000 300.000 14.400 + 10 20.400 + 13 42.600 + 30 300.000 400.000 24.400 + 12 33.400 + 15 72,600 + 35 400.000 36.400 + 14 48.400 + 17 107.600 + 39 VIR: Franc Polič na darila v celoti oproščeni zakonec oz. zunajzakonski partner ter potomci, Bolgarija, Irska (ne velja za potomce), Hrvaška, Madžarska, Poljska in Združeno kraljestvo (ne velja za potomce). Tudi za obdaritve imajo v nekaterih državah članicah predpisane oprostitve do določenega zneska (Danska, Nemčija, Grčija, Francija, Italija, Nizozemska, Finska, pa tudi Irska in Združeno kraljestvo - za potomce). Še vsaj dve leti brez davka sorodniki prvega dednega reda Glede na to, da torej nekatere države poznajo tudi davek na dediščine za sorodnike iz prvega dednega reda, nas je za- DARS SVETUJE: V ZIMSKIH RAZMERAH RAČUNAJMO Z DALJŠIM ČASOM POTOVANJA, ZATO SE NA POT ODPRAVIMO VSAJ 10 MINUT PREJ c 1970 KOT OBIČAJNO. Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah. promet.si nimalo, ali o tem razmišlja tudi naša država. Kot kaže, se omenjenega davka (še) ne gre bati prihodnji dve leti: »Ministrstvo za finance sprememb Zakona o davku na dediščine in darila nima v kratkoročnem načrtu, zato tudi ni predlagalo njegove umestitve v Normativni program dela vlade za leti 2016 in 2017.« Na kaj vse je treba biti pozoren pri dedovanju? Ste vedeli, da zunanjzakon-ska skupnost ni niti približno izenačena z zakonsko skupnostjo pri dedovanju, saj jo je treba dokazovati? Ali pa, da se je v primeru, ko je vrednost podedovanih dolgov večja od vrednosti dediščine, bolje odpovedati dediščini, saj se tako izognete odgovornosti za zapustnikove dolgove? Ter še, da nujni dediči lahko zahtevajo razveljavitev darilne pogodbu, če je bilo darilo drugim osebam dano v zadnjem letu daro-valčevega življenja O vsem tem, na katere stvari moramo biti še posebej pozorni pri dedovanju, oporokah in darilnih pogodbah, je sprego- voril ptujski odvetnik Franc Polič. S konkretnimi primeri je razložil tudi, kaj so pasti pri prenosu premoženja ter kako urediti svoje premoženjske zadeve, da so urejene pravilno tudi po pravni poti Zapuščina brez dedičev postane last države Pravila dedovanje urejata dva predpisa, in sicer Zakon o dedovanju kot temeljni zakon ter Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki ureja posebnosti pri dedovanju kmetijskih gospodarstev, preprečuje drobitev zaščitenih kmetij idr. Na podlagi Zakona o dedovanju dedujejo po zapustniki potomci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec, starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, bratje in sestre ter njihovi potomci, dedi in babice ter njihovi potomci. Dedujejo se lahko stvari in pravice, pa tudi obveznosti, in sicer na podlagi zakona in na podlagi oporoke. Če umrli pred smrtjo ni napisal oporoke, ali se je oporočni dedič odpovedal dedovanju, dedujejo njegovi zakonski dediči. Zakon dediče razvršča v DARS Kadar dedičev ni, postane premoženje pokojnika lastnina Republike Slovenije. Sodišče z objavo na oglasni deski pozove morebitne dediče, da se oglasijo. Če se v enem letu nihče ne odzove, premoženje preide v državno last. Slovenski pravni red namreč predvideva, da ima vsako premoženje lastnika. m* Foto: EM petek • 12. februarja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 Nujni delež iz prvega dednega reda? partner ter potomci. A povsod po Evropi ni tako... „Kadar se nekaj zastonj dobi, potem se ljudje radi spremenijo, niso več prijazni drug do drugega, vsak išče večji kos pogače. Zato priporočam previdnost, ne prehitro predati premoženja. Pri predaji premoženja pa si zagotovite dovolj velike garancije," svetuje odvetnik Franc Polič. V zadnjih petih letih pobrali 53 milijonov davka na dediščine in darila Na ministrstvu za finance smo poizvedovali tudi po pobranem davku na dediščino in darila od leta 2010. Kot smo izvedeli, je v zadnjih petih letih iz naslova davka na dediščine in darila v državni proračun priteklo najmanj 53,3 milijona evrov - od tega kar 13,6 milijona evrov v letu 2010. Prihodki iz naslova davka na dediščine in darila od leta 2010 tri dedne razrede glede na razmerje z zapustnikom. Te osebe dedujejo po dednih redih. V prvi dedni red sodijo potomci in zakonec pokojnika, v drugi dedni red starši in zakonec pokojnika, bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci, starši pokojnika in njihovi otroci, v tretji dedni red pa dedi in babice pokojnika in njihovi potomci. Pri tem pa je odvetnik še opozoril, da imajo zunajzakonski otroci enake pravice pri dedovanju kot otroci, rojeni v zakonski zvezi. Če pa zakonskih dedičev ni, zapuščina preide v last države Kdaj je oporoka veljavna? Da bi se izognili sporom med dediči, lahko v oporoki oprede- 1V mio evrih I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 (jan-okt) I Davek na dediščine in darila 13,6 9,8 9,2 7,7 6,7 6,3 Podatki za leto 2015 še ne vsebujejo prihodkov za november in december. limo, kako naj se premoženje razdeli. Z oporoko lahko opo-ročitelj sicer razpolaga s svojim premoženjem le na način in v mejah, kot to določa zakon. Obstaja več vrst oporok, med njimi tudi lastnoročna oporo- ka, ki pa mora biti napisana z lastno roko ter lastnoročno podpisana. Medtem ko je oporoka, napisana na računalniku in natisnjena, ali oporoka, napisana s tujo roko, neveljavna. Velikokrat pa spor na sodišču predstavlja, ali je bila oporoka narejena pri svobodni volji in polni zavesti zapustnika. Namreč oporoka ni veljavna, če se ugotovi, da jo je zapustnik naredil zaradi grožnje, bistvene zmote ali prevare. Četudi nekateri dediči v sami oporoki ne podedujejo ničesar, pa lahko zahtevajo nujni delež oz. del zapuščine, ki jim pripada po zakonu. Nujni dediči so pokojnikovi potomci (otroci, vnuki, pravnuki), posvojenci in njihovi potomci, starši ter zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči samo v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Višina nujnega deleža je različna. Nujni delež zapustnikovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino zakonitega deleža. Medtem ko z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji. Oporočitelj pa lahko tudi razdedini nujnega dediča, če se je ta s kršitvijo kakšne zakonske ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, če je naklepoma storil kakšno kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše, pa tudi v primeru, če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. To mora na nedvoumen način izraziti v oporoki. Dedič je odgovoren tudi za zapustnikove dolgove Sicer pa pokojnikova zapuščina preide po zakonu na dediče v trenutku njegove smrti. Dedič se lahko dediščini tudi odpove z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. To je priporočljivo v primeru, če je dolgov zapustnika veliko in ti presegajo vrednost zapustnikovega premoženja. Z odpovedjo dediščine se namreč odpovemo odgovornosti za zapustnikove dolgove, je razložil odvetnik Polič. Monika Levanič Foto: ML Sp. Podravje • Statistika obravnavanih zadev na Okrožnem sodišču na Ptuju Lani in predlani 563 stečajev, od tega 451 osebnih Pripad zadev na Okrožnem sodišču na Ptuju, ki pokriva 19 občin ptujsko-ormoškega območja, je v obdobju zadnjih nekaj let v upadanju. Leta 2010 so skupno v obravnavo prejeli 5.576 zadev, lani 4.245. Znižalo se je tudi število nerešenih primerov. Leta 2010 so jih beležili 1.282, lani 1.163. Najmanj nerešenih zadev od leta 2010 naprej je ptujsko okrožno sodišče imelo konec leta 2013 (962). Podobno kot skupni se je zmanjšal tudi pripad kazenskih zadev (vendar v bistveno višjem deležu). Če se je skupni pripad zadev v letih 2010-2015 s 5.576 zmanjšal na 4.245, pa se je število kazenskih zadev več kot prepolovilo. 2010 so jih v obravnavo prejeli 1.734, lani 761. Upad pripada kazenskih zadev je od leta 2010 relativno sorazmeren: 1.734 (2010), 1.145 (2011), 1.037 (2012), 919 (2013), 898 (2014) in 761 (2015). Pripad pravdnih zadev je v zadnjih nekaj letih približno enak, giblje se v razponu od 228 do 287 zadev na leto. V Pripad zadev Okrožnega sodišča na Ptuju Leto I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I Letni pripad 5.576 5.219 4.413 4.499 4.335 4.245 Rešene zadeve 5.545 5.258 4.618 4.576 4.286 4.093 Nerešene zadeve 1.282 1.234 1.040 962 1.011 1.163 upadanju so tudi pripadi nepravdnih in gospodarskih zadev. Število nepravdnih se je zmanjšalo za polovico: s 325 v letu 2010 na 162 v 2015. Pripad gospodarskih zadev za obdobje zadnjih šest let je naslednji: 366 (2010), 303 (2011), 237 (2012), 222 (2013), 223 (2014) in 249 (2015). Čas trajanja stečajnih postopkov se je podaljšal Kot pojasnjujejo na ptujskem okrožnem sodišču, se je v obdobju od leta 2010 občutno, kar za 336 odstotkov, povišalo Vir: Okrožno sodišče Ptuj število insolventnih oz. stečajnih zadev. Leta 2010 so v reševanje prejeli 69 primerov stečajev, 89 v letu 2011, 52 v 2012, 71 leta 2013, 262 leta 2014 in lani 301. Od 262 stečajev v letu 2014 je bil 201 osebni. Od 301 v letu 2015 jih je bilo osebnih 250. Podaljšal se je tudi čas reševanja stečajnih zadev (poslovnih in osebnih). Leta 2010 je povprečni čas reševanja stečajnega postopka za poslovne subjekte znašal dobrih osem, lani dobrih 18 mesecev. Trajanje reševanja osebnih stečajev se je iz dobrih šest mesecev v letu 2010 podaljšalo na 21 mesecev (leto 2015). Mojca Zemljarič Utrinek z zaprisege 65 sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča na Ptuju 25. januarja 2016. Dolžnost so nastopili 1. februarja za obdobje pet let. Sodniki porotniki bodo odločali v najtežjih primerih kazenskih zadev in v primerih, ki obravnavajo mladoletne prestopnike. Zaprisegli so pred predsednikom Višjega sodišča v Mariboru Miroslavom Pliberškom ter ob prisotnosti predsednika Okrožnega sodišča na Ptuju Andreja Žmauca. Sodnike porotnike je sodišče izbralo na podlagi pravočasno prispelih in popolnih vlog, ki so jih oddale občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Ptuj, Ormož, Središče ob Dravi, Trnovska vas, Zavrč in Žetale ter drugi predlagatelji: Bowling klub Ptuj, Društvo optimisti Ptuj, Društvo proti mučenju živali, Društvo upokojencev Ptuj in Šahovsko društvo Ptuj. Vodstvo ptujskega okrožnega sodišča smo povprašali, v koliko sodnih postopkih so sodniki porotniki soodločali v obdobju zadnjih deset let. Sporočili so nam, da nam podatka ne morejo posredovati, saj posebne evidence o tem ne vodijo. 6 Štajerski Izobraževanje petek • 12. februarja 2016 Slovenija, Podravje • Vpis v prvi razred Letnik 2010 gre v šolo Kam le čas beži, se gotovo te dni sprašujejo starši otrok, ki bodo septembra vstopili v prvi razred. Od ponedeljka do prihodnje srede bodo na šolah potekali vpisi bodočih prvošolcev. Večina šol je vabila za vpise bodočim osnovnošolcem že poslala. Ti bodo potekali prihodnji teden, v ponedeljek, torek in sredo. Po Zakonu o osnovni šoli (ZOŠ) je osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji obvezno, starši pa morajo po 45. členu ZOŠ v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili 6 let (letniki 2010). Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta, tedenska obveznost učencev po obveznem programu (brez ur oddelčne skupnosti) pa v prvem obdobju lahko traja največ 24 ur pouka, v drugem obdobju največ 26 ur pouka in v tretjem obdobju največ 30 ur pouka. V 1. razredu osnovne šole hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, znanje učenca pa se v 1. in 2. razredu pri vseh predmetih ocenjuje z opisnimi ocenami. Od 3. razreda naprej pa se začne številčno ocenjevanje. Učenci v prvem in v drugem obdobju razredov ne ponavljajo, medtem ko v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, le če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. Vpisi v 1. razred potekajo v februarju za šolsko leto 2016/2017, potrdila o vpisu pa šole izdajo najmanj tri mesece pred začetkom pouka. Otroku pa se lahko, kljub temu da je star 6 let, začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto. To velja v primeru, ko se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo, kar preverja zdravstvena služba. Tudi med šolskim letom se lahko učencu v 1. razredu šolanje za eno leto odloži. Lahko starši izbirajo šolo? „Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša," piše v Zakonu o osnovni šoli. To pomeni, da se otrok načeloma mora vpisati v šolo v svojem okolišu, torej tisto, ki ga k vpisu povabi, razen v primeru, če ta da soglasje za vpis na drugo šolo. Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih je šola dolžna vpisati v prvi razred, pa si šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi šolsko ministrstvo. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Kaj vas čaka v času srednje šole ali študija? Za vse tiste, ki kolebajo, katero šolo oziroma program izbrati, pa tudi za tiste, ki želijo svojo odločitev le še potrditi, danes in jutri poteka informativni dan. V dveh terminih, 12. in 13. februarja, je na srednjih šolah organiziran informativni dan, na katerem bodo bodoči dijaki lahko dobili dodatne informacije o utripu in delu na posameznih šolah in programih. Rok za prijavo za vpis v nižje in srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje in gimnazije 2016/2017 je 4. 4. 2016, rok za vpis v poklicno-tehniško izobraževanje pa je 20. 5. 2016. Ta vikend pa potekajo tudi informativni dnevi po slovenskih fakultetah, na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Vse šole pripravljajo za kandidate, ki jih njihovi programi zanimajo, predstavitve, številne tudi zloženke z vsemi potrebnimi informacijami. Tudi študentske organizacije imajo pripravljene svoje brošure, v katerih bodo kratki opisi študijskih programov, vozni redi vlakov in avtobusov, zemljevidi ... Največja ponadGa prostiR dcC v SCovcHtji! Elektronska poslovalnica 24 ur/dan - Klikservis Ptuj • 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Odlični ptujski pihalci Učenci glasbenih šol so se v začetku februarja pomerili na regijskih tekmovanjih mladih glasbenikov v različnih zvrsteh, ki se jih učijo mladi ljubitelji glasbe. Tudi ptujska Glasbena šola Karola Pahorja je bila med soorganizatorji tekmovanja za pomursko in štajersko regijo. V Ptuju so se mladi pomerili v diatonični harmoniki in petju (žal brez ptujskih predstavnikov). So pa se na drugih »tek-movališčih« odlično odrezali mladi pihalci iz Glasbene šole K. Pahorja. Med saksofonisti je prejemnica zlate plakete s 96,67 točke Ronja Jakomini, Foto: Črtomir Goznik Utrinek z regijskega tekmovanje v diatonični harmoniki in petju. učenka profesorice Nine Rogina. Zlat je bil z 90,67 točke tudi klarinetist Marko Zelenik iz razreda prof. Rudija Toplaka. Zelo uspešne so bile tudi flavtistke prof. Eve Purkeljc: Maša Majcen je bila zlata (90 točk), Gaja Vuk in Lana Kaisersberger pa srebrni (prva z 88, druga z 89 točkami). Najboljši se bodo marca udeležili državnega tekmovanja. jš Ptuj • Tematski večeri v Domu kulture Globina naše kulturne dediščine Med zanimivejše obpustne dogodke lahko štejemo tematske večere z naslovom Globina naše kulturne dediščine, predavanja in pogovore, na katere so vabili v ptujski Dom kulture. Letos je tam Liljana Klemen-čič gostila Marijo Hernja Masten, upokojeno sodelavko ptujskega Zgodovinskega arhiva, s katero se je pogovarjala o pustovanjih na Ptuju nekoč, gost Sanje Selin-šek pa je bil etnolog in publicist Damjan Ovsec, ki je poskušal razjasniti, kaj in zakaj je mitologija. jš • T ti m in ■ 'i, Srci Iff' S -uafejMl- -■•"T' ■ - vA X / SIENÉI jlvFl¡ fl Foto: Črtomir Goznik Etnolog in publicist Damjan Ovsec petek • 12. februarja 2016 Podravje Štajerski 7 Videm • Tretja izredna seja občinskega sveta Svetniki na informativni dan v bioplinarno Draženci Konec preteklega meseca je bioplinarna PP Energija pridobila gradbeno dovoljenje za sanacijo zrušenega obodnega zidu zalogovnika. Vihar se je sprožil, ko je občinski svetnik Andrej Rožman ugotovil, da se je župan Friderik Bračič 8. januarja letos odrekel temu, da bi bila občina stranka v postopku izdaje tega dovoljenja. Medtem je Civilna iniciativa občine Videm za ohranitev zdravega življenjskega okolja zoper izdano gradbeno dovoljenje spisala pritožbo. Pri tem se podpisniki pritožbe niso potrudili niti toliko, da bi jo poslali na pravo ministrstvo. Namesto Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so jo namreč poslali Ministrstvu za infrastrukturo. Tam za to niso pristojni, pobude pa očitno niso predali naprej, saj je MOP doslej še ni dobilo. Če/ko jo bo, bo odgovorilo v 90 dneh. Iniciativa zahteva, da se že izdano gradbeno dovoljenje razveljavi. To pa bo, pojasnjujejo na MOP, skoraj nemogoče doseči. Poleg tega je investitor še pred izdajo gradbenega dovoljenja plinohran porušil in ga zgradil na novo. Zakon o graditvi objektov namreč to dopušča za tiste objekte, brez katerih bi lahko prišlo do grozečih naravnih in drugih nesreč. Bioplinarna da, a pod določenimi pogoji Zgodba se je začela februarja 2010, ko so na seji občinskega sveta zamisel o bioplinarni pr- vič predstavili. Spomladi tega leta so organizirali več zborov krajanov (v Vidmu, Lancovi vasi ter na Pobrežju). 8. junija tega leta so občinski svetniki načrt soglasno podprli, vendar pod določenimi pogoji. Želeli so, da PP Energija zasadi zeleni pas, uvede ustrezne ukrepe proti smradu in zasiplje jarek do Pobrežja. Bioplinarna je v letu 2011 pridobila okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje, aprila 2012 pa še uporabnega. Avgusta 2012 so začeli poskusno obratovati. V letih 2013 in 2014 so opravili inšpekcijska pregleda. Izkazalo se je, da PP Energija izvaja vse predpisane obratovalne monitoringe (hrup, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaževanje in emisije snovi v zrak) in da naprava deluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Leta 2014 se je porušil del plinohrana, tudi pri ukrepanju ob nesreči in po njej pa niso odkrili nobenih nepravilnosti. Septembra lani je videmski občinski svet o bioplinarni sprejel še dva sklepa. Zahteval je, da se do konca lanskega leta izgradi "čistilna naprava za meteorne in odpadne vode v bioelektrarni" ter da se opra- Nekaj cvetk iz razprave Na izredni seji sveta občine Videm smo pričakovali vročo in poglobljeno razpravo, a iz tega ni bilo nič. Niti svetniki stranke SDS, ki so sejo sklicali, si namreč gradiva niso natančno prebrali, pridobili dodatnih informacij ali pripravili pravnih podlag. Večina tako sploh ni dojela, o čem teče beseda. Edino tehtno vprašanje je postavila Katja Svenšek, ki jo je zanimalo, zakaj se o tej temi pogovarjajo šele sedaj, ko je vse že odločeno ... Brane Kolednik: »Skrbi me, kaj se sploh daje v bioplinarno in kam gredo ti odpadki.« (To se da preveriti. Morda bi to lahko storili, še preden so dali soglasje za prvo gradbeno dovoljenje?) Andrej Rožman: »Na tisoče kubikov gnoja je šlo v zemljo. Te snovi bodo v naših vodnjakih šele čez pet, deset let.« (Bioplinarna stoji na prodnatem terenu, kjer snovi zelo hitro pronicajo do podtalnice.) Andrej Rožman: »Gnojnica iz biopli-narne še vedno teče v jamo.« (Gnojnica iz bioplinarne (izjema je bila nesreča) neteče nikamor. Tudi voda ne. Vodo, ki jo potrebujejo v zalogovniku, delno prečistijo in ponovno uporabijo.) Friderik Bračič: »Kdor problematiko želi razumeti, jo lahko razume že iz gradiva.« (Že res, vendar bi ga bilo treba najprej prebrati, kar večini ni uspelo.) vi analiza pitne vode v okolici objekta in zasadi zeleni pas. "Bi-oplinarna že ves čas zelo dobro sodeluje z občino. Tudi glede nesreče je treba priznati, da Al V ■ ■ ■ ■■ ■ *l ■ V Občani bioplinarni po nesreči ne zaupajo več Septembra 2014 se je zgodila nesreča, ki je zgodbo vrnila na začetek. Del obodne stene okroglega, delno v zemljo vkopanega zalogovnika se je porušil. Vzroka PP Energija še danes ni razkrila, najbrž pa je šlo za napako pri gradnji. Ocenjujejo, da se je takrat razlilo okrog 2.000 kubičnih metrov substrata. Na srečo je bila zemlja takrat zaradi deževja napita in je snovi le počasi vsrkavala. PP Energija je takoj izvedla vse sanacijske ukrepe. V desetih urah so substrat zajeli, s površine pa so tudi posneli zemljino. Komunala Ptuj je dva vodnjaka v Lancovi vasi (kak kilometer stran od bioplinarne) takoj po nesreči zaprla. Redne in izredne kontrole pitne vode, ki jih izvaja Komunala Ptuj, so pokazale le rahlo povišane nitrate. V poročilu pa so tudi pojasnili, da so »povišane vrednosti nitrata v plitvi podtalnici na področju vodnega vira Lancova vas dolgoletna stalnica«. Iz tega razloga vodo iz tega zajetja mešajo z vodo iz globinskega vodnjaka. Občinski svetniki so zahtevali dodatne meritve. Analize vode iz vodovoda in bližnjega ribnika ter tekočega odpadka, razlitega po površini, je opravil pooblaščen in akreditiran laboratorij Ikema. Ta mora dokazovati svojo nepristranskost in zagotoviti sledljivost svojega dela od prejetja naročila do končnega poročila. »V naše delo je vključenega veliko znanja in vrsta let delovnih izkušenj, vložili pa smo tudi ogromno sredstev. Zato ne razmišljamo, da bi naše storitve opravljali površno ali neprimerno, saj bi izguba akreditacije ali odvzem pooblastil pomenila stečaj laboratorija,« sklene direktor podjetja Matjaž Cenčič. V nobenem od vzorcev, ki jih je analizirala Ikema, mejne vrednosti niso bile presežene. A kaj, ko svetniki tudi tem meritvam ne zaupajo. Prav tako pa ne zaupajo poročilu o sanaciji nesreče, ki gaje pripravila PP Energija. so se zelo hitro odzvali," meni Bračič. Na vsa vprašanja jim je PP Energija hitro in strokovno odgovorila, izpolnila pa je tudi vse njihove zahteve. Izjema sta le zasaditev zelenega pasu in zasip jaška proti Pobrežju, česar pa zaradi izgradnje avtoceste pač še niso mogli izvesti. Rož-man se s tem ne strinja, saj naj bi obljubili tudi popravilo cest in še marsikaj drugega, česar niso izpolnili. Ker so zgradili po gabaritih povsem enak plinohran, kot je bil prvotni, se je videmski žu- pan strinjal, da se občina v izdajo gradbenega dovoljenja ne vmešava več. Pojasnjuje še, da tudi kot stranka v postopku izdaje dovoljenja ne bi mogli preprečiti. Brane Kolednik pri tem opozarja: "Potrebovali bodo tudi uporabno dovoljenje, pri katerem pa ne smemo izpasti." Kako bi se dalo zbrati še kaj denarja Bojan Merc je namesto napadanja županove odločitve svetnikom predlagal štiri sklepe: 1. občino bi morali sproti obveščati o analizah pitne vode (kar pa Komunala Ptuj že ves čas počne), 2. pristojne inšpekcije bi morale občino redno obveščati o vplivih bioplinarne na okolje, 3. občina bi morala sodelovati pri zasaditvi zelenega pasu in 4. zahtevali bi rento zaradi obremenitve okolja in rizičnosti objekta. Govorili so o 30.000 evrih rente letno (kako so do te številke prišli, niso pojasnili), nekateri pa so menili, da bi morala biti trikrat tolikšna. Občinski svetniki so na koncu spoznali, da svojih stališč vsakih pet minut ne bodo mogli več spreminjati. Nastopiti bodo morali enotno, predvsem pa se o tej temi še podučiti. Zato so glasovanje o predlaganih sklepih prestavili na naslednjo sejo, ki bo 23. februarja. Župan je predlagal, da si celoten občinski svet bioplinarno ogleda. To nameravajo storiti že naslednji teden. Eva Milošič Ptuj • Nadaljujejo z zaposlovanjem V Domu upokojencev še vedno iščejo kader Dom upokojencev Ptuj ima v tem trenutku razpisanih pet delovnih mest, od tega tri za nove zaposlitve in dve za nadomeščanje. A če je to spodbuden podatek, je gotovo bolj zaskrbljujoč ta, da se na eno samo delovno mesto prijavi tudi po 80 kandidatov. Foto: Črtomir Goznik Trenutno je v Domu upokojencev Ptuj, v vseh petih enotah zaposlenih 340 ljudi, od tega jih 328 redno dela, 12 jih je na dolgotrajnih bolniških in porodniških dopustih. Med njimi je tudi vodja finanč-no-računovodske službe, ki je na bolniškem dopustu od novembra lani, zato iščejo na tem področju nove okrepitve. Začasno jim pri pripravi finančnega plana pomaga računovodski servis. Med petimi delovnimi mesti, za katere imajo razpis na Zavodu za zaposlovanje, pa so administrator, administrator-računo-vodja, animator, telefonist-re-ceptor in socialni delavec. Kot pojasnjuje direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički, število zaposlenih ustreza vsem normati- vom, saj so lani za stalno zaposlili 28 ljudi, 60 pa jih je skupaj takih, ki so dobili pogodbe, a okrog polovica začasno le za čas nadomeščanj. Da je zelo težko dobiti zaposlitev in da so ljudje pripravljeni poprijeti za delo, pa dokazuje tudi podatek, da je na zadnji razpis za eno delovno mesto prispelo 80 prošenj. Večina rokov za prijavo na aktualna delovna mesta v DU Ptuj poteče ta mesec. Skupaj pa naj bi bila trenutno na Zavodu za zaposlovanje OE Ptuj-Ormož 103 prosta delovna mesta, kar je v primerjavi s številom iskalcev le kaplja v morje. Dženana Kmetec Veliko iskalcev zaposlitve, malo prostih mest Na dan 10. 2. 2016 je bilo na Zavodu za zaposlovanje 118.165 iskalcev zaposlitve in le 1551 prostih delovnih mest. Januarja letos je bilo v primerjavi z mesecem prej za 5 % več brezposelnih. Na ZZRS OE Ptuj pa so trenutno objavljena 103 prosta delovna mesta. Foto: EM Foto: EM 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 12. februarja 2016 Haloze • Iskanje tipičnih haloških okusov Slivova juha ni sladica, ampak Nedavno izobraževanje s praktičnimi delavnicami Kulinarika iz Haloz je bilo namenjeno predvsem gostinskim delavcem, kuharjem radovedneže z obeh strani meje. Ideja o iskanju tipičnih haloških okusov za sodobne goste je stara že nekaj let, tokrat pa so se je Na uvodnem srečanju v Pod-lehniku je Mira Petrovič iz domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer hranijo nekaj starih kuharskih bukev, predstavila kuhinjo preteklih stoletij. Eno od kuharic s konca 17. stoletja je Petrovičeva celo prinesla s seboj, da so jo radovedneži lahko prelistali. Težava je, da sta se v knjigah ohranili predvsem plemiška in meščanska kuhinja, kmečka pa se je prenašala le po ustnem izročilu. Kljub temu se je iz leta 1807 ohranil zapis o haloški kuhinji, ki jo je avtor opisal kot zelo skromno. Uporaba starih kuharic ni preprosta; nekoč recepti niso ponujali natančnih navodil in količin (kjer pa so jih, so izražene v starih merskih enotah, ki danes niso več v rabi). Zato je za uporabo teh receptov potrebnega veliko predznanja. Od sodobnih kuharskih knjig se razlikujejo tudi po sestavinah, saj so številna živila k nam prišla šele v 17. ali 18. stoletju (krompir, paradižnik, koruza, buče, fižol, paprika, kakav in sladkor). Izjemno bogata so bila poglavja z ribjimi jedmi, saj je bilo nekoč kar 150 dni na leto postnih. Dejan Baier je predstavil slow food, največje svetovno gibanje za zdravo, lokalno in do vseh udeležencev v proizvodni verigi pošteno prehrano. Nastalo je, ko se je Carlo Petrini s somišljeniki uprl temu, da bi pri španskih stopnicah v Rimu odprli restavracijo z ameriško hitro prehrano. Danes gibanje uradno deluje že v 160 državah. "Ne gre za elitizem, temveč za promoviranje lokalne hrane na sodoben način," pojasnjuje Baier. Poleg krožnika bo treba ponuditi tudi zgodbo Povabili so tudi predsednika Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaža Vozlja. Pomagal je izbrati jedi, tipične za Haloze, in izdelati t. i. gastro-nomsko piramido. Avtohtone Kulinariko iz Haloz so organizirali v okviru čezmej-nega sodelovanja DE-PARK na območju turistične cone Haloze-Zagorje. Projekt se počasi izteka, zaključni dogodek pa bo 19. februarja v Cirkulanah. Tam se bodo srečali udeleženci projekta, poleg kulturnega programa pa bodo predstavili tudi haloško kulinariko in lokalna vina. Izdali bodo brošuro, v kateri bodo zbrani vsi uporabljeni recepti. Dobiti jo bo mogoče brezplačno na PRJ Halo in po haloških občinah. regijske jedi so sestavljene le iz surovin, pridelanih na tem območju, pripravljajo pa se samo v tej regiji ali pa imajo tu svoj izvor. Trenutna ponudba teh jedi je na kmečkih turizmih sicer odlična, v klasični gostinski ponudbi pa zelo slaba. Haloža-nom je svetoval, da kulinariko povežejo z zgodovino: "Poleg krožnika bo treba ponuditi tudi neko zgodbo. Turisti namreč želijo spoznati deželo, po kateri potujejo. Hiter ogled znamenitosti jim navadno ne zadošča več. Zaradi nasičenosti s standardnimi jedi iščejo naravne in čiste okuse, ki jih je v naši hrani v izobilju." Jedi pa bo najbrž treba malo prilagoditi sodobnim kulinaričnim trendom, ki narekujejo manj maščob. Včasih so maščobe s težkim fizičnim delom pokurili, danes pa lahko uporabo maščob pač omejimo ali pa ponudimo manjšo porci-jo. Na vrhu gastronomske piramide bi moral biti reprezentativen izbor jedi, ki bi jih ponujal vsak haloški lokal. Nobene potrebe ni, da bi bila ponudba zelo obširna, vendar pa bi bilo treba jedem dodati tudi zgodbo Kuharski mojster Tomaž Vozelj je pomagal pripraviti haloške jedi. Podravje • Čebelarska zveza spet na obisku Čebelarji si želijo ureditev črnega trga »Čaj, limona in med so boljši kot sladoled. To so naše dobre vile, ki preganjajo bacile,« so jasno in glasno ob obisku predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča v Majšperku povedali tamkajšnji vrtčevski otroci. Noč je v okviru akcije Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet 5. februarja obiskal podravska društva, tudi majšperško in makolsko. Nastala škoda je moralna in materialna Na teren se je čebelarska zveza odpravila zaradi promocije svetovnega dne čebel, ki ga je predlagala Slovenija in ki naj bi ga Organizacija združenih narodov razglasila prihodnje leto. Noč je v Majšperku dejal, da je ob obisku čebelarskih društev po Sloveniji presenečen, koliko pozitivizma je prisotnega med čebelarji, ob tem tudi opaža, da vsa društva odlično sodelujejo z občinami in osnovnimi šolami. »Slovenci imamo najbolje organizirano čebelarstvo. Kar 90 % čebelarjev je prostovoljno vključenih v društva in zvezo, v več kot 170 šolah potekajo čebe- larski krožki. Vendar pa ne znamo ceniti našega čebelarstva, čeprav smo 100 let pred ostalimi. Naši čebelnjaki so urejeni kot naše dnevne sobe, najboljši čebelnjaki v tujini so kot naši najslabši. Takšnih čebelnjakov si mi ne bi upali pokazati.« In zaradi visokih standardov, ki jih vzdržujejo slovenski čebelarji, so po mnenju Noča tako cenjeni v tujini. V Makolah je Boštjan Noč na račun nacionalnega veterinarskega inštituta veterinarjev in drugih državnih institucij izrekel precej krepkih besed. Kot je dejal, je Čebelarska zveza opozarjala pristojne, da se mora trg z zdravili urediti, enako standardi. »Želimo, da se zadeve uredijo tako, da bodo cene zdravil primerljive, da se bodo uredila pravila glede mejnih vrednosti. Škoda, ki je nastala s to afero, je ogromna, najprej moralna in nato še materialna. Niti en vzorec slovenskega medu ni bil izven pravilnika vsako drugačno govorjenje je nepotrebno vzbujanje strahu v javnosti,« je povedal Noč. Dodal pa je, da je nedopustno govoriti, da slovenski med ni varen ali da so nižji standardi kot v tujini Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča so s pesmijo in deklamacijami pozdravili otroci iz Vrtca Majšperk, ob prisotnosti čebelarjev pa sta ga nagovorili tudi predsednica Čebelarskega društva Majšperk Tatjana Vedlin in županja Darinka Fakin. Med v skladu z mejnimi vrednostmi Čebelarji interno kontrolo medu izvajajo že od leta 2011 z namenom spremljanja in izboljšanja kakovosti medu. V letu 2014 se je kot pilotni projekt izvedla tudi analiza čebeljih pridelkov. Vsi vzorci interne kontrole medu izkazujejo skladnost z zakonodajo in posledično varno živilo, pri interni kontroli drugih čebeljih izdelkov (cvetni prah, propolis in vosek), ki je bila izvedena v letu 2014, pa je kmetijski minister Dejan Židan predlagal izdelavo ocene tveganja, saj za določene izdelke niso obstajala mejne vrednosti ostankov veterinarskih zdravil. Sicer pa so čebelarji edini v kmetijstvu, ki jim analize njihovih proizvodov plačuje država. Po podatkih časopisa Dnevnik, je bilo iz državnega proračuna od leta 2011 za te analize porabljenih več kot 132.000 evrov. Slovenija • Podelitev Rekordno Zbornica kmetijskih in živilskih vskih izdelkov za leto 2016. Pri peciva, finih pekovskih izdelkov, Po besedah ministra Dejana Židana se zaključuje obdobje, v katerem je proizvodnja lokalne hrane temeljila (samo) na nagovarjanju potrošnika, naj kupuje lokalne izdelke, ker s tem podpira slovenskega kmeta in kmetijsko panogo kot tako. »Slovenski potrošnik je zdaj lahko upravičeno zahteven, ker ima na razpolago kakovostne in inovativne lokalne Priznanja je prejelo 18 podjetij za 99 petek • 12. februarja 2016 Kmetijstvo Štajerski 9 glavna jed in vinogradnikom, privabilo pa je tudi številne prvič lotili tako temeljito. Zlivanka Kisla juha Mlinci z nadevom iz fižolovega pireja in zapisati, od kod sestavine izvirajo. Vozelj pravi: "Jedi je treba tudi predstaviti, ne le postre-či." Težava bo morda tudi v tem, da bodo morali vsi gostinci jedi pripravljati po istem receptu. Že pri haloških gibanicah pa je ogromno razlik; včasih so bile predvsem slane, zadnja desetletja pa jih zaradi pomanjkanja sladic v haloški kuhinji sladkajo. Vozelj je pri pripravi lokalne gastronomske ponudbe svetoval že v Beli krajini, osrednji Sloveniji in na kamniškem območju. Sploh v Kamniku se je ponudba odlično obnesla in zaživela. Na Veliki planini so iz ostankov skute delali sirčke, imenovane trniči. Okrasili so jih z odtiskovanjem vzorcev in posušili ob ognju. Pastir je napravil dva enaka trniča, enega pa ponudil dekletu. Če ga je to vzelo, je sprejelo njegovo dvorjenje. Trniče zdaj uspešno tržijo kot zanimiv in uporaben turistični spominek z zgodbo. Jedi je treba znati tudi dekorirati Praktične delavnice halo-ške kulinarike pod vodstvom kuharskega mojstra Vozlja na Biotehniški šoli na Grajenšča-ku se je udeležilo kar 28 udeležencev. Uporabili so stare kuharske recepte (nekaj so jih že poiskali in v brošurah izdali aktivi kmečkih žena, večina pa se jih je ohranila le po ustnem izročilu), nekatere so dodelali, kreirali pa so tudi nekaj povsem novih. Vozelj je svetoval pri de-koriranju in predstavitvi jedi, za uporabljene recepte pa bo tudi izdelal normative in kalkulacije. V šolski kuhinji so pripravili kislo, kokošjo in celo slivovo juho, kumare v mlečni juhi, prežgan-ko, krompir na kropcu, repni pire, pečene mlince, nadevane s fižolovim pirejem ali z zaseko, repo krhljanko, ocvirkovko (gir-po ali oprešak), čebulno omako, rdeče meso, sirček, solato črne redkve, endivijo ali regrat z zaseko in krompirjem, bučno majonezo, koruzno zlivanko in seveda haloško gibanico. Namen izobraževanja je bilo tudi iskanje sozvočja med okusom haloških jedi in vin. V Vidmu je Zdenko Rajher predstavil sadna vina in kise. Tadeja Vodovnik in Baier sta vinogradnikom svetovala, kako naj pripravijo in vodijo vinske poku-šine, k vinom iz Haloz pa so si zamislili tudi moderne haloške prigrizke. Eva Milošič Foto: EM Foto: EM Foto: EM priznanj za kakovost pekovskih izdelkov število prijavljenih podjetij je podelila zlata priznanja za odlično kakovost peko-znanja je prejelo 18 podjetij za različne vrste kruha, pekovskega testenin, piškotov in letos prvič tudi svežih sladic. proizvode,« meni minister Židan. Priznanja za odlično kakovost pekovskih izdelkov so bila letos podeljena že 16., pekarska podjetja pa so na letošnje ocenjevanje prijavila rekordno število izdelkov - 115. Zlato priznanje je prejelo 44 vrst kruha, 14 vrst pekovskega peciva, 16 vrst finih pekovskih izdelkov, 13 vrst testenin, pet vrst piškotov, tudi brezglutenskih, ter tri vrste svežih slaščic. Med nagrajenci so: Žito, Pekarna Vrhnika, Kruh pecivo, Gorenjka, Dolenjske pekarne, Spar Slovenija, Ru-dnidis, Pekarna Brumat, Pekarna Postojna, Pekarna Pečjak, Pekarna Baškovč, Mlinotest, Mlinotest Kruh Koper, Mlinopek, Hlebček, Pekarna Grosuplje, Delikatesa Premium in Miklavška pekarna. MV izdelkov. Podravje • Rez vinske trte Najpomembnejše delo v vinogradu Rez vinske trte je prvo in tudi najpomembnejše delo v vinogradu, z njo se začne novi vinski letnik. Z rezjo namreč uravnavamo rodnost in kakovost grozdja, trto spodbujamo ali zaviramo v rasti in vplivamo na njeno življenjsko dobo. Vinograd in trs si je treba najprej ogledati in oceniti njegovo rast v preteklem letu. »Stanje vinske trte preverimo z debelino lesa in številom od-gnanih mladic. Ta ocena narekuje obremenitev vinske trte in potrebe po gnojenju. Ker je bilo leto 2015 glede vremenskih razmer ugodno, lahko vinogradniki brez večjih zadržkov trto obremenijo,« je povedal Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo. Ob vizualni oceni stanja je Rebernišek poudaril še potrebo po analizi tal. »Analiza tal nam pokaže založenost hranilnih snovi v tleh. Trta potrebuje različne hranilne snovi. Na zavodu smo pred petimi leti naredili prerez analiz in ugotovili, da je petina vinogradniških površin primerno gnojenih. Neprimerna pognojenost pa pomeni, da je prehrana vinske trte nepravilna, da je trta bolj občutljiva za bolezni in nižji pridelek,« je pojasnil. Kakovost in količina vinskega letnika odvisna od obremenitve Ob tem sta kakovost in količina vinskega letnika odvisna predvsem od obremenitve trsa. Vinogradniki so se v zadnjih letih odločili za zmanjševanja pridelka s ciljem višje kakovosti. »Ker pa se glavnina vin proda v nižjem kakovostnem razredu, bi bilo smiselno, da vinogradniki pustijo kakšno oko več. Obremenjenost vinske trte se razlikuje od sorte do sorte. Na splošno lahko postavimo pravilo, da sorte z večjimi grozdi obremenimo manj (šipon, rumeni muškat, žametovka, rizvanec, zweigelt) in jih režemo krajše. Manj rodne sorte (praviloma manjši grozdi) režemo daljše (renski rizling, traminec, sovinjon, modra fran-kinja) in jih lahko nekoliko bolj obremenimo s števili očes na kvadratni meter. Seveda pa moramo obremenitev prilagoditi svojim zahtevam, kakšno vino si želimo. Če je naš cilj pridelati kakovostno vino vrhunske kakovosti in če je naša želja maksimalno 9.000 kilogramov pridelka grozdja na ha z gostoto 4.000 trt/ha, potrebujemo torej na trto 2,25 kilograma pridelka. Za ta pridelek pa v poprečju potrebujemo 8 do 12 odgnanih rodnih očes,« je povedal Reber-nišek. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Enošparonska oblika vzgoje najbolj ekonomična Glede vzgojne oblike ocenjuje, daje enošparonska oblika še vedno najbolj ekonomična, saj pomeni manj dela z rezjo, vezjo šparonov, manj zelenih del. »Seveda pa je ta vzgojna oblika pogojena z razdaljami sajenja v vrsti. Če so razdalje sajenja v vrsti prevelike (nad en meter), je velika bojazen, da narežemo predolge šparone s prevelikim številom očes, kar pa v sušnih letih ni dobro. Pri takšnih sadilnih razdaljah je bolje, če režemo dva kratka šparona (do osem očes na šparon). Prednosti enošparonske vzgojne oblike z vodoravno vezjo šparona so tudi enakomerna rast mladik, boljša osvetlitev grozdov, manj bolezni. Enošparonska vzgojna oblika je primerna za pridelavo suhih vin (na Štajerskem), saj zaradi boljše osvetlitve jagode vsebujejo manj skupnih kislin, trta je manj občutljiva na sušo. Opozoriti tudi velja, da mora biti višina debla vsaj 20 cm pod osnovno žico, ker bomo v nasprotnem primeru imeli prekratke šparone (premajhna obremenitev), ob tem pa bo tudi vez šparonov izredno težavna (zaradi loma). Torej mora rezač pripravljati trs vsaj dve leti prej za nižanje debla«. MV 1G Štajerski Kultura petek • 12. februarja 2016 Ptuj • Ob kulturnem prazniku podelili priznanja kulturnikom Ptuj - zakladnica tisočletij z napako V ponedeljek zvečer je bila v gimnazijski dvorani v Ptuju osrednja proslava ob kulturnem prazniku v mestni občini. Na njej sta MO Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj podelila priznanja in plakete za posebne dosežke na kulturnem področju. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Borisu Miočinoviču (v sredini) sta veliko oljenko izročila župan Miran Senčar in predsednica komisije za odlikovanja in priznanja Nuška Gajšek. Slovesnost so začeli fanfaristi ptujske godbe na pihala, nato pa je svoj pogled na Prešerna, kulturo in ptujsko kulturno politiko - preteklo in prihodnjo - predstavil slavnostni govornik Aljoša Harlamov, literarni kritik in prejemnik Stritarjeve nagrade za leto 2014 (nagrada za literarno kritiko). Med drugim je razmišljal, zakaj smo kot praznik izbrali datum Prešernove smrti: »To, da smo za kulturni praznik izbrali datum njegove smrti in ne rojstva, ni cinizem, ampak simbolna gesta. France Prešeren, največji sloven- ski pesnik, kot nacionalni pesnik, je del slovenskega političnega mita. Človek in pesnik France Prešeren je lahko postal nesmrtna figura šele tisti trenutek, ko se je znebil vsega smrtnega.« Kritičen je bil tudi do odnosa do kulture v Ptuju: »Tudi Ptuj, ki se kot mesto rad ponaša z besedami 'zakladnica tisočletij', je imel do kulture v preteklosti vse prepogosto zmoten odnos. Velike sanje o drznih projektih, ki bodo iz Ptuja naredili turistični biser, so se navadno končale kot prah in opuščene lupine, iz katerih Ko imaš zveze? Ne vem, ali bo to, kar bom napisal, kulturno, ampak mogoče pa bo dalo komu misliti, da ukvarjanje s kulturo ni isto, kot če si premišljaš, ali kupiti kislo repo pri Hoferju ali Mercatorju . Ptujsko proslavo je organizirala MO Ptuj v sodelovanju s svojo Zvezo kulturnih društev. Priznanja so podelili ptujskim ljubiteljskim kulturnikom, zaigrali so jim ptujski fanfaristi in mladi ptujski godalci, govoril jim je ptujski literarni kritik ... , zapeli pa so jim - Markovčani. Odlični pevci, vsaka jim čast ... Ampak, veste, včasih je človek mogoče lokalno zaplankan. V ptujski občini imajo številne zbore, ki bi lahko oblikovali ptujskost tudi na tokratni proslavi. Priznanje je bilo na primer podeljeno pevskemu zboru, ki je član ptujske ZKD, in najmanj kulturno bi bilo, če bi jim prepustili tudi kakšen pevski nastop. Zlasti ker so z ZKD na občino pred mesecem naslovili prošnjo glede tega. Še enkrat poudarjam: pevski zbor Glasis je odličen in so mu ploskali tudi ptujski lokalpatrioti. Ampak mnogi so se spraševali, ali ni nastopil na ptujski proslavi po zvezah. Ker čisto slučajno v njem poje šefica ptujskega sklada za kulturo ... Predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič in nagrajenca - predstavnika godbe na pihala (v sredini) in grajenskega moškega pevskega zbora so se domačini, ki bi radi delali in ustvarjali vsebine, obupani izseljevali. Kultura niso bleščeče stavbe, ampak dobre vsebine. Dobre vsebine, ki se morajo najprej dotakniti domačinov, Ptujčanov, preden se lahko nad njimi navdušijo brezimne množice turistov, ki si jih tako želi vsako mestno dogajanje. Če kultura ne zanima Ptujčanov, bo turistom prazna, nezanimiva in nična. /.../ V zadnjem tednu se hvalimo s sedmim mestom na neki lestvici; a več kot očitno še vedno ne vemo, da na tej lestvici Ptuj gotovo ni zaradi ad hoc postavljenih šotorov in pijane množice, ki s svojo provincialno ponudbo ne zmore tekmovati več niti s ponudbo sosednjih vasi. /... / Upam, da se kulturna politika v prihodnosti spremeni. S skep-so poslušam, kako se Ptuju obeta nov megalomanski projekt, medtem ko še vedno plačujemo prejšnjega. In odplačujemo še kako drago. Namesto da bi danes imeli sodoben muzej, v katerem bi lahko razstavili vse tiste dragocenosti, ki smo jih dolga leta skrivali po depojih, imamo prazen kulturno-kongresni center, v katerega ne moremo postaviti niti današnje proslave.« Ob koncu je pozval: »Današnjega dne ne smemo razumeti kot odpustek za vseh preostalih 365 dni v letu, ampak kot povabilo, da se s kulturo in umetnostjo soočamo vsak dan. Za to je veliko priložnosti tudi na Ptuju.« Velika oljenka Borisu Miočinoviču V nadaljevanju ponedeljkove prireditve so podelili priznanja za amatersko delo v kulturi. Zveza kulturnih društev Ptuj je podelila priznanje moškemu pevskemu zboru Kulturnega društva Grajena ob njegovi 40-letnici in plaketo, najvišje priznanje ZKD, pihalnemu orkestru Ptuj za 160 let neprekinjenega delovanja; izročila ju je predsednica Nataša Petrovič. Mestna občina Ptuj pa je podelila veliko oljenko Borisu Miočinoviču za dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja. Veliko oljenko sta nagrajencu izročila župan Miran Senčar in predsednica komisije za odlikovanja in priznanja Nuška Gajšek. Kulturni program so na proslavi ustvarili godalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom Simona Petra Feguša, dramski igralec Nenad Tokalič in komorni zbor Glasis iz Markovcev pod vodstvom Erne-sta Kokota. jš Pestro po vseh občinah Ob kulturnem prazniku so se po spodnjepodravskih občinah zvrstile številne prireditve, ki so jih pripravile šole in kulturna društva. Občina Markovci in tamkajšnja osnovna šola sta vabili na slovesnost v četrtek, ko so v večnamenski dvorani poleg proslave pripravili še kulturni maraton v šolski avli s predstavitvijo mladih glasbenikov, literatov in likovnikov. Isti dan so proslavljali v središki Sokolani, kjer sta proslavo pripravili občina Središče ob Dravi in gimnazija Ormož. V petek so s svečanostjo, naslovljeno Kultura v besedi in glasbi, proslavljali v večnamenski dvorani v Juršincih, kjer sta prireditev pripravili občina in osnovna šola. Proslavo je ta dan pripravila tudi občina Sveti Tomaž v sodelovanju z osnovno šolo. Kulturni praznik pa so minuli petek proslavili še v Lenartu in Ormožu. Tudi v videmski občini je bila proslava v petek, in sicer v Leskovcu; naslovili so jo Pravljice -rastimo z njimi, na njej pa so nastopili otroški in mladinski pevski zbor Videm-Leskovec, dramska skupina šole Leskovec in ženski pevski zbor Kulturnega društva Leskovec. Prav tako so praznično obarvan kulturni večer v petek pripravili na Hajdini in v občini Žetale, ko so ob 19. uri v tamkajšnji večnamenski dvorani nastopili člani KD Žetale, osnovnošolci, skupina Za5 in kvartet Dobrinček. V nedeljo je proslavo ob Prešernovem dnevu v večnamenski dvorani Vitomarci pripravilo KUD Vitomarci v sodelovanju z občino Sv. Andraž v Slov. goricah, društvom gospodinj in PGD Vitomarci. Kulturnemu prazniku so se s prireditvijo poklonili tudi v občini Maj-šperk, kjer je kulturni program pripravilo Umetniško društvo Ustvarjalec v sodelovanju s kulturnimi društvi na območju občine. V Makolah je poezija odmevala v okviru kulturnega programa, ki so ga oblikovali recitatorji in mešani pevski zbor PD Anice Černejeve Makole, Gmajnarji in Podeželske mladenke. Največjemu slovenskemu poetu in kulturi so prireditev posvetili tudi v Kidričevem: prireditev je potekala pod taktirko Zveze kulturnih društev občine Kidričevo. Prav tako so na kulturni praznik spomnili v občini Poljčane, kjer je prireditev organiziralo KUD Andreja Stefanciosa Studenice. V Slovenski Bistrici je slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila ZKD občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica; kulturni program so oblikovali mešani pevski zbor KUD Šmartno na Pohorju in recitatorji PD Anice Černejeve Makole. Ptuj • Kulturni praznik gimnazijcev Prešeren pred Orfejevim spomenikom Ptujski gimnazijci so letošnji kulturni praznik proslavili nekoliko drugače - z recitacijo Prešernove poezije pred Orfejevim spomenikom. Zamisel za nekoliko drugačno spoznavanje Prešernove poezije se je porodila profesoricam slovenskega jezika na gimnaziji, članicam aktiva slavistk. Z dijaki so pripravile recitacije Prešernovih pesmi, pripravile zanimivo prizorišče, za ozadje katerega so uporabile Orfejev spomenik na Slovenskem trgu (za to so si morale pridobiti celo uradno dovoljenje, da ne bi »skrunile« desk, ki pred zimo ščitijo ta rimski nagrobnik), in vse petkovo dopoldne so se tam vrstili nastopi mladih recitatorjev in glasbenikov, ki so se predstavile svojim sošolcem in naključnim mimoidočim. Res Foto: Črtomir Goznik Ptujski gimnazijci so kulturi praznik proslavili z recitacijo Prešernovih pesmi pred Orfejevim spomenikom. zanimiva popestritev velikokrat sicer neinovativnih proslav ob različnih praznikih. Pa še ena zanimiva zamisel se je porodila gimnazijskim profesoricam: ptujski občini in pokrajinskemu muzeju bodo predlagale, da v zimskem času, ko je spomenik obit z deskami, ki ga ščitijo pred škodljivimi vremenskimi vplivi, in je očem javnosti skrit, deske prekrijejo s tekstilno oblogo, na kateri bo natisnjena prava podoba spomenika, tako da si bodo ljudje lahko predstavljali, kaj se skriva pod rjavim ladijskim podom. jš Strelstvo Kevin Venta po lanski zmagi tokrat bronast Strani 12 Rokomet Z zmago proti Korošcem pozabiti poraz s Trimom Stran 12 Judo Šlambergerjeva, Maroh in Krajncdo medalj Stran 13 Rokomet 6. kurentov turnir Ptujčan-kam in Veliki Nedelji Stran 13 Atletika Pavloviču medalja med starejšimi mladinci Stran 13 Šolski šport Judoisti OŠ Gorišnica ekipno pri vrhu Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Najzanimivejši prestopi: tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Olimpija: prišli: Blessing Chibuike Eleke - Nigerija (Gorica), Nejc Vidmar (Domžale), Miroslav Radovič - Srbija (Hebei China Fortuna Reserves, Kitajska), Julius Wobay - Burkina Faso (prost igralec); odšli: Andraž Šporar (Basel, Švica), Dejan Djermanovič (Željezni-čar Sarajevo, BiH), Lucas Ontivero - Argentina (Montreal, Kanada), Enis Durkovič. Maribor: prišli: Amar Rahmanovič - BiH, Denis Šme, Matej Palčič (vsi Luka Koper), Valon Ahmedi (Celje), Rodrigo Defendi - Brazilija (Shijiazhu-ang Ever Bright, Kitajska); odšli: Petar Stojanovič (Dinamo Zagreb, Hrvaška), Dalibor Volaš (Pahang, Malezija), Damjan Vukliševič, Dino Hotič, Martin Krama-rič, Robert Pušaver (vsi Krško), Aleš Mejač (Rijeka), Abel Gigli (prost igralec). Domžale: prišli: Filip Jankovič - Srbija (Colecchio, Italija), Axel Maraval -Francija (Arles Avignon, Francija), Ernest Grvala (Radomlje), Alvaro Brachi - Španija (Videoton, Madžarska); odšli: Nejc Vidmar (Olimpija), Nejc Skubic (Konyaspor, Turčija), Matej Podlogar in Rudi Požeg Vancaš (oba Celje), Benjamin Morel -Francija (Beroe Stara Zagora, Bolgarija). Gorica: prišli: Jani Curk (Maribor B), Nejc Mevlja (prost igralec), Bede Amarachi Osuji - Nigerija (Tolmin); odšli: Blessing Chibuike Eleke (Olimpija), Matija Širok (Jagiellonia Bialystok, Poljska), Goran Cvijanovič (Al Arabi, Kuvajt). Celje: prišli: Damir Hadžič (Luka Koper), Matej Podlogar in Rudi Požeg Vancaš (oba Domžale), Mario Brlečič - Hrvaška (IBV, Islandija), Žiga Rožej (Dravograd), Lovre Čirjak - Hrvaška (Zadar, Hrvaška); odšli: Ivan Firer (Thanh Hoa, Vietnam), Valon Ahmedi (Maribor), Ivan Hosman - Hrvaška, Marko Klemenčič (Bravo), Enis Durkovič (Olimpija), Karlo Težak - Hrvaška, Igor Jugovič - Hrvaška (Šerif Tiraspol, Moldavija). Luka Koper: prišli: Albert Riera - Španija, Zlatan Muslimovič - BiH in Toni Datkovič - Hrvaška (vsi Zavrč), Ruben Belima Rodriguez - Španija (prost igralec), Sanz Ovejero Jacobo - Španija (prost igralec), Darnel Situ - Francija (IL Hodd, Norveška), Jefthon Ferrerira De Sena - Brazilija (Inter Zaprešič, Hrvaška), Joel Cesar Valencia Castillo -Ekvador (Logrones, Španija), Fabian Lokaj - Albanija (Koniz, Švica), Boris Živanovič - Srbija (Pittsburgh, ZDA), Ivor Horvat - Hrvaška in Luka Leko - Hrvaška (oba Lučko, Hrvaška), Mademba Djibril Cis-se - Mali (Utenis, Litva), Jakov Biljan - Hrvaška (Dinamo Zagreb B, Hrvaška), Marin Jurina - BiH (Čapljina, BiH), Luka Batur - Hrvaška (Zadar, Hrvaška): odšli: Ivica Guberac (Aris Limasol, Ciper), Denis Halilovič (Yokohama, Japonska), Davor Škerjanc (Triestina, Italija), Damir Hadžič (Celje), Goran Galešič - BiH in Josip Ivančič (oba Šerif Tiraspol, Mol-davija), Vasja Simčič (Tolmin), Denis Šme, Amar Rahmanovič - BiH in Matej Palčič (vsi Maribor), Mitja Lotrič, Ante Tomič - Hrvaška. Krka: prišli: Luka Majcen (prost igralec), Matteo Boccacini - Italija (Gorica), Mohammed Kabiru - Nigerija (Rijeka B, Hrvaška), Denis Ikano-vič (Svoboda Ljubljana); odšli: Žiga Kastrevec (Getafe B, Španija), Luka Cerar, Lamin Diallo (Šenčur). Rudar Velenje: prišli: Ilja Markovski - Ukrajina (Čornomorec Odesa B, Ukrajina), Erman Bevad - Avstrija (prost igralec): odšla: Tilen Lešnik (Veržej), Rusmin Dedič (konec kariere). Krško: prišli: Damjan Vukliševič, Dino Hotič, Martin Kramarič in Robert Pušaver (vsi Maribor - posoja), Luka Pihler (Domžale), Šime Gregov - Hrvaška (Istra 1961, Hrvaška); odšla: Luka Hudopisk in Primož Levičar (oba Brežice). Nogomet • Prestopni rok Prestopni rok zaznamovala Koper in Olimpija Do začetka spomladanskega dela prvenstva sta ostala le še dva tedna, zato so ekipe zvečine že dokončno formirane. Klubi sedaj le še selektivno zapolnjujejo zadnje vrzeli, ki jih kažejo pripravljalne tekme. Daleč najaktivnejši so bili v zimskem prestopnem roku Koprčani. Tja se je iz Zavrča preselil dvojec Matič-Petko-vič (trener-športni direktor) in povsem na novo sestavil ekipo. Tako je na Obalo prišlo 16 novih igralcev, med njimi trije »Zavrčani«: Toni Datkovič, Albert Riera in Zlatan Muslimovič. Iz Španije je prišel Ruben Belima, ki je bil pred pol leta blizu selitve v Zavrč. Zaradi velikega števila prihodov je največ igralcev iz Kopra tudi odšlo. Tako si je trojica našla novega delodajalca v Mariboru (Palčič, Šme, Rahmanovič), Denis Halilovič je npr. odšel na Japonsko. Izjemno zanimivo je bilo dogajanje v Olimpiji, kjer je predsednik Mandarič v klub uspel zvabiti tri močne adute: vratarja Nejca Vidmarja iz Domžal, Blessinga Eleka iz Gorice in na koncu še izkušenega Miroslava Radoviča iz Kitajske (najmočnejši pečat je sicer pustil na Poljskem, v Legiji). Tako bo imel novi strateg Nikolic na voljo močno zasedbo, s katero bodo poskušali konkurirati Mariborčanom. Ti so bili v prestopnem roku manj atraktivni, a so še vedno prvi favoriti za Zavrč: Berežny odšel, Dodlek prišel V torkovi številki Štajerskega tednika smo že pisali o tem, da so v Zavr-ču prestopni rok opravili uravnoteženo - koliko je bilo prihodov, toliko odhodov. V tem duhu so ga tudi zaključili, saj so se hitro razšli s Slovakom Davidom Berežnyjem, na njegovo mesto pa je prišel Timotej Dodlek. 26-letni Mariborčan je svojo nogometno pot začel pri vijolicah, nazadnje pa je igral v madžarski 2. ligi pri ekipi Dunaujvaros. Foto: Črtomir Goznik Alberto Riera bo odslej nosil dres Kopra. Foto: Črtomir Goznik Nigerijec Blessing Chibuike Eleke je s prestopom iz Gorice v Olim-pijo poskrbel za najdražji prestop med dvema slovenskima kluboma - znašal naj bi kar 800.000 evrov. novo zvezdico. Trener Jurčic in športni direktor Zahovič stavita na kompaktnost zasedbe in pregovorni rek - »vijolice cvetijo spomladi«. Pestro je bilo tudi v Celju, kjer niso bili zadovoljni z jesenskim delom in želijo popraviti slab vtis. Zanimiva novinca sta Rudi Požeg Van- caš in Matej Podlogar (oba Domžale), pa tudi Mario Brlečič, nekdanji igralec Zavrča. Domžale bodo težko nadomestile vratarja Vidmarja in Nejca Skubica, a na prijateljskih tekmah kažejo dobro podobo. Zelo bo oslabljena ekipa Gorice, ki je poleg Eleka izgubila še Cvijanoviča in Široka. Znova se pojavljajo govorice o slabem finančnem stanju kluba, še bolj kritično naj bi bilo tudi v Velenju. Odličen »posel« so naredili tudi v Krškem, kjer so na poso-jo iz Maribora dobili kar četverico nogometašev. Med temi bo zagotovo izstopal Dino Hotič, ki je eden najboljših mladih igralcev v Sloveniji. V Krškem bo storil vse, da se dokaže na prvoligaški sceni in si prisluži ponovni poziv v matični klub. Za igralce tipa Hotič in Vukliševič pa je zagotovo bolje, da igrajo v 1. ligi, kot pa za ekipo Maribora B v 3. ligi. Prav tako se pojavlja vprašanje o smiselnosti obstoja ekipe Maribor B, ki ji administrativno ne dovolijo napredovanja v 2. ligo. Jože Mohorič Nogomet • Prijateljski tekmi RUDAR VELENJE -DRAVA PTUJ 5:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Bolha (23.), 2:0 Babic (37.), 3:0 Eterovič (40.), 4:0 Krcič (48.). 4:1 Zorko (68.), 5:1 Grgic (86.) DRAVA PTUJ: Musič, Ro-škar, Tomažič Šeruga, Lonzarič, Vindiš, Perger, Romih, A. Čeh, Krajnc, Zorko, Kidrič. Igrali so še: Petek, Bračko, Kukovec, Fur-jan; Trener: Damjan Vogrinec. Rudar je bil na prijateljski tekmi na igrišču z umetno travo na stadionu Ob jezeru veliko boljši tekmec od Drave in je dodobra napolnil mrežo Musiča. Ptujčani so naredili preveč napak pri oddajanju žoge na kakšnih tridesetih metrih od svojih vrat in to je ekipa iz Velenje znala unovčiti. V prvem polčasu je po tako odvzeti žogi z razdalje najprej zadel Bolha, po kombinaciji »knapov« je sledil zadetek Babica z glavo, tri minute kasneje je na 3:0 povišal Eterovič. Tudi Drava je proti prvoligašu občasno sestavila kakšno obetavno akcijo, tako je dvakrat proti golu streljal Krajnc, enkrat pa Zorko. Takoj v začetku drugega polčasa je z razdalje zadel Krcič. Častni zadetek za ptujsko ekipo je po lepem preigravanju vratarja Čre- tnika in še enega obrambnega igralca dosegel Zorko. V končnici tekme so svojo premoč igralci Rudarja kronali še s petim doseženim zadetkom. David Breznik ALUMINIJ - ODRANCI 5:0 (2:0) STRELCI: Škoflek in Vrbanec 2, Ploj ALUMINIJ: Lipovac, Čeh, Kaj-tna, Topolovec, Ahec, Vrbanec, Petrovič, Škoflek, Ploj, Križan, Bizjak. Igrali so še: Turkalj, Kom-pan, Vezjak, Krljanovič, Rogina, Kurež. Trener: Simon Sešlar Nogometaši Aluminija so v sredo odigrali še tretjo zaporedno srečanje z ekipo iz 3. lige - po Le- nartu in Mons Claudiusu tokrat z Odranci. V vseh treh so pokazali veliko mero učinkovitosti, saj so skupaj dosegli kar 26 zadetkov. To seveda ni najbolj realen pokazatelj razmerja moči, a kljub temu je trener Sešlar s prikazanim zadovoljen. »Nobeni ekipi danes ni več lahko zabiti veliko golov, nam to uspeva. Ob tem je razveseljiva tudi sama igra, tudi pristop je pravi. Veseli me tudi to, da se mladi dokazujejo in uveljavljajo iz tekme v tekmo. Na voljo imamo 18 igralcev in vsak je dovolj kvaliteten, da lahko v vsakem trenutku zasede mesto na igrišču,« je povedal Sešlar. Aluminij se bo v soboto ob 14.00 doma pomeril s Celjem. JM 12 Štajerski Šport petek • 12. februarja 2016 Strelstvo • 42. srečanje Slovenija - Hrvaška Rokomet • Jeruzalem Ormož Kevin Venta po lanski zmagi tokrat bronast Tradicionalno srečanje slovenske in hrvaške izbrane vrste vsako leto zaznamuje zaključno pripravljalno obdobje pred odhodom na EP z zračnim orožjem. Na centralnem strelišču v Ljubljani so favorizirani hrvaški strelci znova sebi v prid odločili 42. srečanje in z rezultatom 6:2 dosegli že 32. zmago. Iz Spodnjega Podravja so za slovensko reprezentanco nastopali Majda Raušl, Sašo Stojak, Urška Kuharic in Kevin Venta, ki se pripravljajo na EP Gyor ter mlada ormoška debitantka Alekseja Vignje-vic. Venta in Stojak uspešna Med člani s pištolo je po odličnih nastopih na zadnjih tekmovanjih med Slovenci za favorita veljal Ormožan Kevin Venta, ki si je po lanski zmagi tokrat s 574 krogi priboril bronasto odličje. Bolje sta nastopala hrvaška strelca Vlado Cindrič in Uroš Kačavenda, ki sta slavila dvojno zmago z visokim rezultatom 579 in 578 krogov. V slovenski ekipi se je dobro boril mladi Ptujčan Sašo Stojak in s 568 krogi osvojil 5. mesto ter premagal svojega moštvenega kolega, Sevničana Blaža Kunška, ki je imel slab zaključek tekme z zadnjima dvema serijama in tekmo s 564 krogi končal na šestem mestu. Slovenci se bodo v enaki (mladi in obetajoči) zasedbi predstavili tudi na EP, po dolgih letih tudi kot ekipa. V ekipni razvrstitvi so suvereno zmago slavili hrvaški strelci s 1727 krogi, Slovenci pa so tokrat s 1706 krogi ostali brez osvojene točke za Slovenijo. Med mladinci si je srebrno odli-čje s 564 krogi priboril Jože Čeper, Hrvati pa so slavili ekipno zmago s 1676:1659 in povedli 2:0. Z zmago proti Korošcem pozabiti poraz v Trebnjem Foto: Simeon Gönc Spodnjepodravski strelci se pripravljajo na EP v Gyoru na Madžarskem, del priprav je bilo tudi 42. srečanje s hrvaško izbrano vrsto v Ljubljani. Z leve strani ptujski trener Zlatko Kostanjevec, Sašo Stojak, Urška Kuharič, Majda Raušl in Kevin Venta z vodjo slovenske reprezentance Andrejo Vlah. Dvojni državni rekord za mladince Med člani s puško je le tri desetinke za zmago zaostal Željko Moičevic (621,7), slavil je hrvaški mladinec Borna Petanjek. Debevec (617,4) in Jodl (617,3) sta osvojila 4. in 5. mesto, kar pa je zadostovalo za ekipno zmago Slovencev s 1856,4:1852,7 in znižali zaostanek na 2:1. Med mladinci se je odlično odrezal mladi Cerkničan Erik Kandare in zmagal z novim državnim rekordom s 620,4 kroga. Slovenci pa so državni rekord dosegli tudi v ekipni razvrstitvi in slavili tesno zmago s 1850,4:1849,5 ter izenačili na 2:2. Zmaga Dvoršakovi, Kuharičeva šesta Med članicami s puško je drugo posamično zmago, z dobrim dosežkom 416,8 kroga, Sloveniji priborila olimpij-ka Živa Dvoršak in premagala Snježano Pejčic (415,0), ki je minuli vikend slavila v Munchnu. Med drugim je bila razglašena tudi za najboljšo strelko na svetu v letu 2015 po izboru ISSF. Ormoška strelka Urška Kuharič tokrat ni bila najbolj natančna, s 409,9 kroga je osvojila 6. mesto. Preostali Slovenki Klav-dija Pufič in Nina Juvan sta s 410,9 kroga in 406,4 kroga osvojili peto in osmo mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagale hrvaške strelke z rezultatom 1243,0:1233,1 in pove-dle s 3:2. Med mladinkami je zmagala odlična hrvaška strelka Valentina Gustin s 413,0 kroga, najboljša Slovenka je bila bronasta Teja Plavčak s 407,8 kroga. V ekipni razvrstitvi so Slovenke s 1217,8 kroga za tri kroge zaostale za hrvaškimi tekmicami, ki so Hrvaški priborile še četrto točko. Raušlova ostala brez odličja V ženski konkurenci s pištolo je bila med Slovenkami najuspešnejša Katja Vodeb, ki je osvojila srebrno odličje med članicami s 380 krogi, zmagala je Zagrebčanka Vlat- ka Pervan s 381 krogi. Ptujska strelka Majda Raušl je kot druga najboljša Slovenka s 373 krogi (enako kot v 2015) osvojila peto mesto. Raušlo-va je z novo pištolo vse bolj domača, imela je dve dobri in dve slabi seriji (91, 95, 92, 95), za odličjem pa je zaostala za štiri kroge. Slabše od pričakovanj se je ponovno odrezala Petra Dobravec in s 353 krogi na 6. mestu precej zaostala, zaradi česar Slovenke niso imele realnih možnosti, da bi ponovile lansko zmago. Hrvatice so slavile s 1133:1106 krogi in Hrvaški priborile tudi peto točko. Med mladinkami je z izenačenjem osebnega rekorda s 372 krogi zmago slavila 15-letna Anja Prezelj iz Železnikov. Novinka v slovenski izbrani vrsti, ormoška strelka Alekseja Vignjevic je s 328 krogi osvojila 6. mesto. Tudi zadnjo ekipno točko so si priborile mlade hrvaške strelke in zmagale s 1077:1030 krogi. Slovenska reprezentanca se bo znova zbrala v Ljubljani na zaključnih pripravah pred EP med 16. in 19. februarjem. Simeon Gonc Strelstvo • First liga Miklavžani zmagali in prevzeli vodstvo SD Jožeta Kerenčiča Miklavž je bilo konec januarja organizator 4. turnirja mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo. Gre za priljubljenega tekmovanja, ki ima že 16-letno tradicijo. V konkurenci posameznikov je bil najnatančnejši najboljši slovenski strelec s pištolo in prvak lanske sezone, Ormožan Kevin Venta, ki si je s 579 krogi priboril drugo zmago v sezoni. V skupnem seštevku je prevzel vodstvo pred najboljšim madžarskim strelcem in štirikratnim prvakom lige Miklosem Tatrai-jem, ki je s slabšim dosežkom s 569 krogi osvojil šele 7. mesto. Odlično streljanje je pokazal tudi Aleksander Cigla-rič (578), ki je nastopil prvič v sezoni in je za zmagovalcem zaostal le za krog. Najboljših rezultatov v sezoni sta se raz- veselila tudi ptujska strelca Sašo Stojak in Majda Raušl, ki sta s 575 in 572 krogi na 3. in 4. mestu doprinesla k prevladi spodnjepodravskih strelcev. Najboljša Ptujčana v skupnem seštevku zasedata 3. in 8. mesto, predvsem mlajšemu Stojaku pa kaže na velik uspeh v skupnem seštevku. Domačini iz Miklavža so se prav tako dobro odrezali, saj so Boštjan Simonič, Miran Miholič in Simon Simonič s 569, 565 in 562 krogi osvojili 8., 9. in 10. mesto. Prvič v sezoni je nastopil tudi mladi Ptujčan Ino Zorec in bil s 556 krogi zelo uspešen, saj je osvojil visoko 13. mesto. Najboljša juršinska strelca Ludvik Pšajd in Mirko Moleh sta s 547 in 545 krogi osvojila 18. in 19. mesto, Rok Pučko je bil s 543 krogi 22. V ekipni razvrstitvi so prednost domačega strelišča odlič- no izkoristili aktualni prvaki, miklavški strelci Jožeta Keren-čiča, in z letošnjim najboljšim ekipnim rezultatom v sezoni s 1712 krogi dosegli prvo zmago. V skupnem seštevku imajo pred najbližjimi zasledovalci, Alzasom iz Čakovca, že 20 krogov prednosti. Z najboljšim ekipnim rezultatom v sezoni so bili uspešni tudi Ptujčani, ki so po uvodni zmagi v sezoni s 1696 krogi tokrat osvojili drugo mesto s 1703 krogi in imajo za vodilno ekipo Jožeta Kerenčiča 30 krogov zaostanka na 3. mestu. Rezultati: Ekipna razvrstitev: 1. J. Kerenčiča Miklavž A 1712 6763 (1.) 2. Ptuj A 1703 6733 (3.) 3. Alzas Čakovec, HRV 1675 6743 (2.) 4. Region Sud AUT 1670 6641 (5.) 5. Zalaegerszeg A, MAD 1645 6672 (4.) 6. Juršinci A 1635 6591 (6.) 7. Štefana Kovača Turnišče 1629 1629 (9.) 8. J. Kerenčiča Miklavž B 1622 1622 (10.) 9. Kovinar Ormož 1614 10. Region Süd B, AUT 1562 11. Region Süd C, AUT 1562 Posamezno - skupni seštevek: 1. Kevin Venta, KOR 2. Miklos Tatrai, ZAL 3. Sašo Stojak, PTU 4. Saša Kralj, ALZ 5. Boštjan Simonič, JKM 6. Božidar Kolarič, ALZ 7. Simon Simonič, JKM 8. Majda Raušl, PTU 9. Miran Miholič, JKM 13. RokPučko, JUR 15. Ludvik Pšajd, JUR 18. Mirko Moleh, JUR 20. Alojz Trstenjak, JKM 24. Zlatko Kostanjevec, PTU 26. Dragoljub Poledica, JKM 27. Andreas Auprich, AUT 33. Gregor Vesenjak, JUR 34. Rok Veršič, PTU 35. Žan Bogša, JKM 38. Aleksander Ciglarič, JKM 39. Ino Zorec, PTU 43. Žan Tomažič, KOR 44. Sandra Kumer, JUR 48. Petra Vernik, KOR 50. Romana Habjanič, JKM Simeon Zaradi dogodkov na tekmi 16. kroga med Trimom in Jeruzalemom zagotovo nimajo mirnega spanca delegat Fre-lih, sodnika Cvetko in Ka-valar ter šef sodniške organizacije Juratovec. Način, kako so bili v Trebnjem »okradeni« Ormožani, spominja na čase bivše »jugo lige«, kjer v gosteh ni bilo možnosti zmagati. »Poglejte si zadnjih 10 minut tekme na youtubu in vse vam bo jasno. Da o dogodkih pri zadnjem prejetem golu niti ne govorim. Poleg prekrška v napadu nad Grizoltom je še Trimov igralec storil korake pri doseganju zmagovitega gola. Za piko na i pa je delegat zaustavil naš zadnji napad za izenačenje in nam odvzel žogo. Več kot mesec dni se marljivo pripravljamo na tekmo, ki je bila za nas velikega pomena za uvrstitev v Ligo za prvaka. Kaj nam kot klubu pomenijo kazni sodnikoma in delegatu, ko pa smo nezasluženo ostali brez točke ali celo dveh. Lahko tudi brez Lige za prvaka,« nam je kljub že prespanim nočem še vedno razočaran povedal trener Saša Prapotnik. Ob vsem tem so rokometa-ši Trima najmanj krivi. Kluba Trimo in Jeruzalem že vrsto let gojita odlične odnose, od najmlajših selekcij do članske ekipe. Konec koncev so po stažu v elitni druščini Tre-banjci na tretjem, Ormožani pa na četrtem mestu. Pred njima sta dalj časa med elito le Celje in Gorenje. »Verjamem, da smo iz pravega testa« Pred Ormožani je v soboto, 13. 2., ob 19.00 nova tekma. Na Hardek prihaja Slovenj Gradec: »Najboljše zdravilo, da pozabimo nesrečni poraz v Trebnjem, je zmaga nad športnim ponosom Koroške. Me prav zanima, kako se bo odzvala moja ekipa po tem šoku v Trebnjem. Verjamem, da smo iz pravega testa in da bomo treznih glav šli v tekmo proti Slovenj Gradcu. Gre za mlado ekipo, ki v gosteh igra neobremenjeno. V svojih vrstah ima enega največjih talentov slovenskega rokometa Jaka Malusa. Upam, da si je Ormož zaželel rokometa in da bo Hardek lepo poln. Zdaj nam je pomoč navijačev najbolj potrebna. Z njimi lahko osvojimo deseto prvenstveno zmago v sezoni. Naloga pa zagotovo ne bo lahka,« je še povedal trener Prapotnik. uk Tenis • Winter cup U-14 Blaž Vidovic dosegel tri posamične zmage 1614 (11.) 3153 (7.) 3148 (8.) 2309 2301 2280 2260 2259 2257 2252 2244 2236 2201 2197 2193 2141 1653 1593 1136 1061 1061 1057 578 556 527 511 508 407 Gönc Mlajše reprezentance so se pretekli teden merile na t. i. Winter cup turnirjih, ki jih organizira Tennis Europe. V slovenski selekciji U-14 je nastopal tudi Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj). Ekipo je vodil Andrej Kra-ševec, poleg Blaža pa sta bila v njej še Filip Kaljevič in Jan Dimitrijevič. Slovenci so nastopali v skupini v Italiji, kjer so se merile reprezentance Italije, Španije, Slovaške, Hrvaške, Cipra, Švice, Portugalske in Slovenije. Na finalni turnir sta napredovali prvou-vrščeni ekipi. Slovenci z žrebom niso imeli pretirane sreče in so se v 1. krogu pomerili s Španci. Na mestu igralca št. 1 je Vido- TE Winter cup - U-14: Rezultati Slovenije: Slovenija - Španija 1:2 Slovenija - Ciper 3:0, Slovenija - Hrvaška 2:0 vič ugnal Jorgeja Plansa (6:4, 6:2), ostala dvoboja so dobili Španci. S tem so Slovenci izpadli iz boja za napredovanje, v nadaljevanju so se merili za 5. mesto. Pri tem so bili uspešni, saj so najprej ugnali vrstnike iz Cipra, nato pa še Hrvate. V obeh dvobojih je Blaž dobil posamična dvoboja: s Ciprčanom Andreasom Dja-kourisom 6:2, 6:3, s Hrvatom Lovrom Suevichem pa 6:7(3), 6:4, 6:2. JM Blaž Vidovič (levo) je z reprezentanco Slovenije nastopal na turnirju Winter cup. petek • 12. februarja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 i Judo • Državno prvenstvo za kadete in starejše dečke Atletika Pavlovicu medalja med starejšimi mladinci Šlambergerjeva, Maroh in Krajnc do medalj Grega Pavlovič je serijski osvajalec medalj na različnih domačih tekmovanjih in je velik potencial slovenske atletike. Mladi sprinter AK Ptuj si je pritekel novo medaljo, tokrat bronastega leska na dvoranskem prvenstvu Slovenije za starejše mladince v Ljubljani. Najprej je v kvalifikacijah teka na 60 metrov dosegel čas 7,17 sekunde in se je kot peti uvrstil v veliki finale. Med šesterico sta bila od Pa-vloviča hitrejša le leto starejša atleta in tako je s časom 7,06 sekunde tretji prečkal ciljno črto. V isti disciplini sta na tekmovanju v organizaciji AK Mass v nedeljo nastopila še dva ptujska atleta. Jan Bezjak je dvakrat tekel čas 7,32, kar je bilo dovolj za 10. mesto, medtem ko je bil Žan Viher 17. s časom 7,42 sekunde. Viher je bil v njegovi paradni disciplini - skoku v daljino - uvrščen tik za nosilci medalj, najdlje je skočil do znamke 665 centimetrov. Njegov klubski kolega Bezjak je bil s 597 centimetri osmi. V ženski konkurenci je imel AK Ptuj prijavljeni dve tekmovalki. Maja Bedrač tokrat zaradi bolezni v Ljubljani ni nastopila, medtem ko je Manja Lazarevič odstopila v teku na 60 metrov z ovirami. Ob državnem prvenstvu je v Ljubljani potekal tudi dvoranski miting, na katerem je bil Aljaž Brlek v teku na 60 metrov z ovirami peti s časom 8,99 sekunde. David Breznik Grega Pavlovič (AK Ptuj) Namizni tenis • OT za kadete Marsel med štiri, Nika med osem V Kidričevem je v nedeljo, 8. februarja, potekal 3. odprti turnir za kadete in kadetinje, na katerem je nastopilo kar 58 fantov in 32 deklet. Med njimi so bili tudi člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce. Med fanti se je največ pričakovalo od Marsela Šegula (Ptuj), ki je svoj status tudi upravičil. V svoji predtekmo-valni skupini je osvojil prvo mesto, nato pa v izločilnih bojih nanizal še dve zmagi in se uvrstil med najboljšo četverico. Uvrstitev v finale mu je preprečil Rok Trtnik, ki je slavil 1:3 (4, -16, 10, 8). V glavni turnir se je z dvema zmagama v predtekmovalni skupini prebil tudi Gašper Cvetič (Ptuj), nato pa klonil na prvi stopnički. Žan Hercog (Cirkovce) se iz skupine ni uvrstil v glavni turnir. Končni vrstni red, kadeti: 1. Matija Novel (Arrigoni), 2. Rok Trtnik (Vesna), 3.-4. Mar- Del ekipe JK Drava Ptuj, ki je uspešno nastopila na državnem prvenstvu: Jan Maroh, Nika Šlamber-ger, trener Vlado Čuš, Blaž Krajnc, Rene Kloar in Andi Karameta. Judo zveza Slovenije je organizacijo državnih prvenstev za kadete/kadetinje in za starejše dečke/deklice zaupala Judo klubu Branik Broker, ki je tekmovanje izvedel v športni dvorani Lukna. V Mariboru je bilo na tatamiju videti mladost in hkrati prihodnost slovenskega juda, ki v zadnjih letih v članski konkurenci na mednarodnih tekmovanjih dosega izjemne rezultate. Na poti do ponovitve teh rezultatov bodo mladi morali prehoditi še veliko korakov in narediti veliko število treningov. Prav to so v sklopu priprav na državno prvenstvo delali predstavniki Judo kluba Drava. Ptujski judo je imel v obeh konkurencah devet tekmovalcev, šest od teh se jih je borilo med starejšimi dečki/ deklicami. Gre za tekmovalce letnikov 2003 in 2004, ki so že pokazali zavidljivo znanje juda. Od dravašev si je srebrno medaljo v kategoriji do 66 kg priboril Jan Maroh, potem ko je zabeležil tri zmage in poraz. V finalu ga je premagal Blaž Omeragič (JŠ Maribor). Uspešno sta se borila tudi Matija Krajnc in Andi Karameta, vendar jima je do medalje malo zmanjkalo. Krajnc je bil v kategoriji do 46 kg z dvema zmagama in porazoma peti, isto mesto je zasedel tudi Karameta, vendar je zabeležil tri zmage in dva poraza. Izmed ptujskih tekmovalcev so deveta mesta osvojili Luka Caf, Jaša Dajčman in Aljaž Fuks. Še uspešnejši so bili Ptuj-čani v Mariboru v konkurenci kadetov. Prvo ime je bila znova Nika Šlamberger, ki je osvojila naslov državne Rokomet • Kurentov turnir za veterane 6. kurentov turnir Ptujčankam in Nedeljčanom prvakinje v kategoriji nad 70 kg. Judoistka iz Slovenje vasi se je naslova veselila v močni konkurenci šestih enakovrednih tekmovalk. Do končnega zmagoslavja je prikazala dobri borbi in je najprej pre- magala Mašo Flor (JK Oplo-tnica), nato pa v dvoboju za zlato medaljo še stalno tekmico, več kot leto starejšo Veroniko Mohorič (JK Velenje). Nika je bila naslova izjemno vesela, saj si je z njim odprla Vlado Čuš, trener JK Drava Ptuj: »Ptujska bera kolajn je v starostni kategoriji U-18 najboljša v zadnjih petih letih, poleg kolajn pa imamo še šest dobrih uvrstitev od 5. do 9. mesta. Posebej bi izpostavil osvajalce kolajn Niko Šlamberger, Blaža Krajnca in Luka Maroha. Nika je v finalu ugnala doslej nepremagljivo Mohoričevo, sicer reprezentantko iz Velenja, in si je odprla pot na letošnje tekme evropskega pokala, kjer se bo trudila izpolniti normo za evropsko prvenstvo. Blaž je v kategoriji do 90 kg presenetil s 3. mestom; uspelo mu je z vztrajnostjo pri taktiki in vidnim tehničnim napredkom -odlično je izvajal tehnike protimetov. Luka je v konkurenci U-14 debitiral na državnem prvenstvu s kar tremi zmagami in odličnim 2. mestom. Izkušenejše tekmece je premagoval s srčnostjo in je pri tem pokazal, da v kakovostnem okolju zelo hitro napreduje. V isti starostni skupini sta odlični 5. mesti osvojila Matija Krajnc in Andi Karameta.« pot na mednarodna tekmovanja: »V zadnjem času smo trenirali res naporno, zato je to sedaj pravo olajšanje in najlepša nagrada za vloženi trud. Veselim se že tudi naslednjih tekem v tujini, to bo bodo zagotovo zelo zanimive izkušnje,« je povedala 16-le-tna državna prvakinja Nika Šlamberger. Bronasto medaljo si je med kadeti priboril Blaž Krajnc v kategoriji do 90 kg in je na tatamiju dosegel dve zmagi in poraz. Sedmi je bil v močni kategoriji do 55 kg iz ptujskega kluba še Rene Kloar, ki ima precej težav s poškodbami. JK Gorišnica je imel na DP prijavljena dva tekmovalca, a je nastopil le Sandi Mar, ki je izgubil prvi dvoboj v kategoriji do 73 kg. David Breznik m v Na pustno soboto je v dvorani Center na Ptuju potekal 6. tradicionalni mednarodni Kurentov turnir rokometnih veterank in veteranov. Kot vsa leta do sedaj je bil turnir dobro organiziran, verjetno celo najboljše med vsemi slovenskimi, vse skupaj pa so začinili še kurenti. Turnir je tako povsem uspel, za kar gre tudi zahvala sponzorjem in donatorjem ter seveda samim organizatorkam, ve- terankam Ptuja. Te že načrtujejo 7. izvedbo tega vse bolj prepoznavnega turnirja, na katerem so letos pri moških slavili igralci iz Velike Nedelje, pri ženskah pa organizatorke - Ptujčanke. sel Šegula (Ptuj in Luka Breznik (Inter Diskont) ... 17.-28. Gašper Cvetič (Ptuj) ... Med dekleti sta se iz skupin v izločilni žreb uvrstili Nika Be-laj (Cirkovce) in Daniela Toma-nič Butkovska (Ptuj). Slednja je obstala v 1. krogu, Belajeva pa se je z zmago proti Nuši Vugrinčič (Kema) prebila med najboljšo osmerico. Tam jo je v izjemno izenačenem dvoboju ustavila Lara Opeka (Kajuh Slovan) z rezultatom 2:3 (9, -9, 5, -8, -5). Lara Belaj in Ina Unger (obe Cirkovce) se nista uvrstili v izločilne boje. Končni vrstni red, kadetinje: 1. Lea Paulin (Arrigoni), 2. Katarina Stražar (Mengeš), 3.-4. Lara Opeka (Kajuh Slovan), Manca Paljk (Arrigoni) ..., 5.-8. Nika Belaj (Cirkovce), 9.-16. Daniela Tomanič Butkovska ... JM Veterani Velike Nedelje (»Old Bulls«) so na ptujskem turnirju zmagali petič zapored. V predtekmova-nju so premagali RK Dol pri Hrastniku (13:4), in RK Sevnica (15:10) ter remizirali z RK Koprivnica (9:9). V finalni tekmi ugnali še ekipo RK Trebnje (12:10). Za Veliko Nedeljo so igrali: Vaupotič, Klemenčič, Planinc (11), Kosi (6), Kokol Kumer (4), Mesarec (8), Ivančič (10), Vajda (3), Bezjak (3), Marin (1), Cvetko, Kumer, Lah (3). Končni vrstni red, moški: 1. Velika Nedelja 2. Trebnje 3. Čakovec 4. Koprivnica 5. Sevnica 6. Gorišnica 7. Ptuj 8. Dol pri Hrastniku Najboljši vratar: Sanimir Radek (Čakovec) Najboljši strelec: Davorin Planinc (Velika Nedelja) Najboljši igralec: Dejan Ivančič (Velika Nedelja) Ženske: 1. Ptuj 2. Ajdovščina 3. Nedelišče 4. Zagorje 5. Novo mesto Najboljša vratarka: Katja Kelenc (Ptuj) Najboljša strelka: Helena Pergar (Ajdovščina) Najboljša igralka: Ines Mlač Černe (Ptuj) tp 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 12. februarja 2016 Šolski šport • Judo, območno prvenstvo Gorisnicani ekipno pri vrhu V Mariboru je potekalo območno prvenstvo v judo za učence osnovnih šol, na katerem je skupno v vseh kategorijah nastopilo kar 235 mladih iz Pomurja, Maribora in Podravja. V določenih kategorijah je nastopilo več kot deset tekmovalcev. Po pričakovanjih so lepe rezultate dosegli tudi učenci in učenke iz šol Spodnjega Podravja. Ekipno so visoko 3. mesto zasedli učenci OŠ Gorišnica. Rezultati: mlajše deklice (2004-06): do 28 kg: 1. Lara Bezjak (Gorišnica), 2. Eva Fajt (Breg), 3. Nika Murk (Gorišnica); do 32 kg: 1. Ana Vidovič (Ljudski vrt), 2. Maja Mušič (2. Slovenska Bistrica), 3. Tadeja Simonič (Juršinci); do 40 kg: 1. Katarina Bezjak (Gorišnica), 3. Lara Hercog (Cir-kulane Zavrč). Mlajši dečki (2004-06): do 46 kg: 3. Matija Krajnc (Ljudski vrt); do 50 kg: 2. Aljaž Jančič (Ljud- Mladi člani JK Drava so na območnem tekmovanju zastopali različne šole iz širšega ptujskega območja. ski vrt), 3. Jan Farič (Ljudski vrt); do 55 kg: 2. Andi Karameta (Mladika), 3. Alen Adrian Ploši-njak (Ljudski vrt); do 60 kg: 1. Matija Filipič (Du-plek), 3. Jaka Založnik (Breg); nad 60 kg: 3. Domen Bezjak (Gorišnica). Starejši dečki (2001-03): do 42 kg: 3. Jaša Dajčman (Breg); do 46 kg: 2. Aljaž Fuks (Destr-nik), 3. Luka Caf (Destrnik); do 60 kg: 1. Rene Kloar (Olge Meglič); do 66 kg: 3. Alen Lovenjak (Gorišnica); do 73 kg: 1. Niko Trunk (Gorišnica), 3. Rene Hercog (Voliči-na); Ekipa OS Gorišnica je bila na območnem prvenstvu v judu med najuspešnejšimi - pristala je na končnem 3. mestu med 48 šolami. nad 82 kg: 2. Luka Šlam-berger (Hajdina), 3. Filip Laura (Breg). Cicibani (2007-08): do 21 kg: 1. Nik Ivanuša (Oplotnica), 2. Anej Kline (Ljudski vrt); do 24 kg: 2. Patrik Viličnik (Mladika), 3. Anže Ferguš (Cirku-lane Zavrč); do 27 kg: 2. Jurij Farič (Ljudski vrt); do 34 kg: 1. Blaž Bezjak (Gorišnica), 3. Urban Tetiičovič (Destrnik); do 38 kg: 3. Anže Hrga (Juršinci); do 42 kg: 2. Jan Žuran (Gorišnica), 3. Luka Rek (Oplotnica); do 46 kg: 1. Žiga Vodovnik (Oplotnica), 2. Jan Sire (Dornava), 3. Maja Hercog (Cirkulane Zavrč). Cicibanke (2007-08): do 21 kg: 1. Zarja Fajt (Breg); do 27 kg: 2. Špela Anžel, 3. Ana Tetičkovič (oba Destrnik); do 30 kg: 1. Žanet Polanec (Destrnik), 2. Nina Lovenjak (Sveti Jurij); do 34 kg: 3. Ajda Brodnjak Ri-toša (Olge Meglič); do 38 kg: 3. Maša Petek (Dornava); do 42 kg: 2. Zoja Zemljarič (Olga Meglič). Cicibani in cicibanke (2009-10): do 21 kg: 1. Gašper Hrga (Gorišnica); do 24 kg: 1. David Kelc (Gorišnica); do 30 kg: 2. Aljaž Horvat (Juršinci). Skupna razvrstitev po šolah: 1. OŠ Rada Robiča Limbuš 101 2. OŠ Dušana Flisa 97 3. OŠ Gorišnica 89 5. OŠ Duplek 67 6. OŠ Destrnik 57 7. OŠ Ljudski vrt 51 9. OŠ Poh. bataljona Oplotnica 48 13. OŠ Breg 33 15 OŠ Juršinci 27 15 OŠ Sveti Jurij 27 19. OŠ Olge Meglič Ptuj 23 m Legendi ormoškega športa Januarski dnevi so prinesli slovo od 86-letnega Mirka Friderika Havlasa oz. od »Ha-vlasovega Frica«, kot smo mu najraje rekli Ormožani. In Ormož v teh dneh žaluje, sploh pa športniki vseh generacij: njegovi sodobniki, ki jim je bil Fric idejni oče za vse športne podvige v Ormožu;in mlajši, ki so v njem vedno videli vzornika za vztrajnost. Prav vztrajnost je bila Fričeva največja vrlina, kar je seveda v športnih vodah najpomembnejše. »Havlasov Fric« je vse od petdesetih let naprej deloval na vseh področjih športa. Prvič se je s športom srečal pri sedmih letih kot telovadec v Sokolskem društvu. Pozneje je v Sokolskem društvu deloval tudi kot vaditelj (slika iz takratnih časov še obstaja in je ohranjena v muzeju). Poznali smo ga kot prostovoljca, ki je z dušo in srcem deloval v vseh fazah razvoja ormoškega rokometnega kluba. Toda rokomet ni bil njegov prvi šport. »Rokomet ali nogomet sta prišla na vrsto šele po koncu telovadbe v Sokolskem društvu,« je Fric rad poudaril. Bil je med ustanovitelji Rokometnega kluba v Ormožu, in sicer leta 1957. Takrat je ormoškim rokometašm priskrbel tudi primerne men torje. Z osnovami rokometne igre sta jih seznanila učitelja telesne vzgoje Valko Bedrač in Ruda Zidarič, prve rokometne gole pa je izdelal šolski h išn ik Franc Mikša. Goli so stali na tedanjem odbojkarskem igrišču v Mestni grabi, ki so jo takratni športni navdušenci s Fricem Havlasom na čelu kmalu primerno uredili. Mestna graba še danes predstavlja športni park v Ormožu. Sicer pa je bil Fric Havlas človek, ki si je med drugimi zelo prizadeval, da so se v Ormožu zgradili še nekateri drugi športni objekti. Havlas in takratni predsednik TVD Partizan Milan Šonaja sta konec šestdesetih v Ormož celo zvabila znamenitega slovenskega načrtovalca športnih objektov Stanka Bloudka, da bi napravil načrt za nogometno igrišče, ki naj bi bilo zgrajeno na mestu ob parku, kjer je danes letno kopališče. Iz tega načrta ni bilo nič, tako da so pač začeli urejati Mestno grabo. Rokometne tekme so se prva leta igrale na igrišču, ki je bilo pokrito z lešem. Igrišče so asfaltirali leta 1964 in je bilo zgrajeno z veliko urami prostovoljnega dela. S prostovoljnimi urami se je leta 1975 uredila tudi razsvetljava ob rokometnem igrišču. Leta 1986 je sledila nova delovna zmaga ob odprtju klubskih prostorov v Mestni grabi. Fric Havlas je šport enostavno ljubil. Čeprav ni deloval kot aktiven športnik, je vso svojo energijo vlagal v razvoj ormoškega športa - v vzgojo športnikov in ureditev športnih terenov. Nič čudnega ni, da je v športnem duhu vzgajal tudi hčerko edinko, kijeposta-la profesorica telesne vzgoje. Fric je pred leti ob prevzemu »zlate značke«, ki jo občina Ormož namenja najzaslužnej- šim v športu, dejal, da je v športu doživel same lepe trenutke. Le enega se je nerad spominjal - to je bil čas, ko je Rokometni klub Ormož ugasnil. To je bilo leta 1969, vzrok so bile finančne težave. Toda že po letu dni za tišja so bivši igralci in funkcionarji s Fricem Havlasom na čelu sprožili akcijo in ponovno oživili rokomet v Ormožu. Naleteli so na posluh pri sindikatu tovarne Jožeta Kerenčiča, kije pomagala pri ustanovitvi in je nudila prvo f inančno pomoč. Tako je klub dobil ime po svojem ustanovitelju TJK Ormož. Prvi predsednik kluba je postal Martin Kramar, trener Stanko Čavič in Fric Havlas tehnični vodja. Kljub temu da so Fricu Ha-vlasu zadnja leta pešale moči, je bil še vedno na tekočem o vseh rezultatih ormoških športnikov - ne glede na discipline. Čepra v s palico se je še vedno zelo rad odpravil v Mestno grabo in podelil kakšen nasvet ali nakazal usmeritve. Fric Havlas je bil večino svojega delovnega veka tudi poslovodja v samopostrežni trgovini Koloniale na Keren-čičevim trgu v Ormožu. Povedati pa je treba, da je kot sad njegovih prizadevanj v Ormožu zrasla tudi blagovna hiša TIMA, kjer je kot poslovodja deloval do upokojitve. Uroš Krstič Športni napovednik Rokomet • 1. A DRL (m) 17. KROG: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 15. KROG: Brežice - Moškanjci Gorišnica (PETEK ob 19.30), Drava Ptuj - Krim Olimpija (SOBOTA ob 19.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 14. KROG: Nova KBM Branik II - ŽOK GM mobil Ptuj (PETEK ob 19.00) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 10. KROG: NTK Logatec - NTK Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (ž) 6. KROG: NTK Sobota - NTK Cirkovce Šternmatik (SOBOTA ob 10.00); NTK Kema - NTK Cirkovce Šternmatik (SOBOTA ob 12.00) 2. SNTL (m) 8. KROG: NTK Ptuj - NTK Sobota (SOBOTA ob 10.00) 3. SNTL(m) 8. KROG: NTK Cirkovce - NTK Savinja (SOBOTA ob 10.00) Futsal • 2. SFL 14. KROG: FC Ptuj - Gorica (PETEK ob 19.30); ŠD Mlinše -Tomaž Trcko (SOBOTA ob 18.00) Mali nogomet • Zimski turnir mladih Nogometni klub Drava organizira dvodnevni 12. mednarodni zimski nogometni turnir mlajših kategorij. Odigran bo v športni dvorani Center. V soboto bosta med 8.30 in 20. uro igrali selekciji U-9 in U-11, v nedeljo pa med 8. in 20. uro selekciji U-8 in U-10. Kegljanje • 2. DKL vzhod (ž) 10. KROG: Drava Ptuj - Šoštanj (SOBOTA ob 13.30) Strelstvo • Državne lige v Kidričevem V športni dvorani v Kidričevem bo ta konec tedna 5. turnir slovenskih državnih lig v streljanju. Organizator - SD Kidričevo - pričakuje več kot 400 najboljših slovenskih strelcev, nastopili bodo tudi številni strelci iz Spodnjega Podravja. Vstop je prost. Razpored - sobota: ob 9.00: 1. B DL puška ob 10.20: 1. B DL pištola ob 11.40: 1. A DL puška + finale ob 14.50: 1. A DL pištola + finale Razpored - nedelja: 9.00-18.00: DL pionirjev, kadetov, mladincev DB, SG Fotozapis Dejan Zavec na OŠ Cezanjevci Ol Boksarski šampion Dejan Zavec se je odzval povabilu iz OŠ Janka Ribiča v Cezanjevcih, kjer so mu v prostorih telovadnice pripravili navdušujoč sprejem. Prevladovali so učenci, ki so vneto prisluhnili Dejanovim odgovorom na zanimiva vprašanja, ki sta mu jih zastavljala Luka Lah in Bennet Markovič. Od izjemno priljubljenega športnika sta želela izvedeti številne podrobnosti iz njegovega zasebnega, kakor tudi z boksom pestro prepletenega življenja. Odgovori Dejana Zavca so bili izvirni in neposredni, kar je med obiskovalci izzvalo odobravanje z večkratnimi dolgotrajnimi aplavzi. Po enournem sproščenem razgovoru so ob dajanju avtogramov nastali množični skupni posnetki obiskovalcev z Dejanom. NŠ petek • 12. februarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Cirkovce • Na 24. fašenku slavile »pomladne« skupine Zacvetele so orhideje in zvončki Kljub grozečim oblakom je 24. cirkovški fašenk, ki ga je na pustni torek pripravilo domače prosvetno društvo, privabil okoli 350 maskiranih in blizu 1500 obiskovalcev. Foto: M. Ozmec Najbolje ocenjeni sta bili skupini cvetočih orhidej in zvončkov. Pustno povorko je odprl aktualni princ kurentovanja Raj-ko Jurgec - Bertold Draneški. Predstavilo se je 10 maskiranih otroških skupin iz vrtca in šole Cirkovce ter 14 etnografskih in karnevalskih skupin. Med okoli 300 maskiranimi se je predstavilo okoli 80 kurentov iz Rogo- znice in Kidričevega, skupine iz Dobrove, Prepolj, Pongrc, Lovrenca, Rogoznice, Lancove vasi, Leskovca pri Vidmu, konjeniški kluba Royal ter domači ploharji. Na zaključni slovesnosti so ustoličili novo, prvo carico cirkovškega fašenka, Pavlo Veler, predsednico ORK Cir-kovce, ki je najboljšim podelila nagrade. Po izboru komisije je 1. nagrada pripadla pomladan- sko razpoloženim orhidejam iz Juršincev, 2. mesto si je prislužila skupina Zvončki haloške pomladi, 3. mesto pa domača skupina oldtimerjev, ki so prikazali nekdanja kmečka opravila na vasi in dokazala, da so sicer že amortizirani, vendar še ne za odpis. Tudi letošnji cirkovški fašenk so sklenili z zadnjim ku-rentovim zvenom. -OM Ptuj, Podravje • Vinarski poklon kurentom Še bolje povezati koranta in vino Ob 777-letnici organiziranega kletarstva na Ptuju je Ptujska klet Zvezi društev kurentov predala donacijo v višini 3.777 evrov. Organizatorji ptujskega Kurentovanja so ob tej priložnosti spregovorili o povezovanju dveh najprepoznavnejših elementov ptujske identitete in kulture. Kultura vinogradništva in kletarjenja je prav tako kot kurent, korant in kurentovanje izoblikovala pomemben del kulturne in gospodarske identitete Ptuja. Na pustni torek so organizatorji Kurentovanja, Zveza društev kurentov in Ptujska klet ob 777-letnici kletarjenja na Ptuju predstavili zgodbo o vinu in ku- rentu - korantu ter napovedali še bolj povezano delovanje v prihodnosti. Že danes sta ptujski zgodbi o karnevalu in vinu prepleteni, saj se na martinovo ustoličita vinska kraljica in princ karnevala. Tako kurent - korant kot ptujsko in haloško vino sta prepoznavni blagovni znamki, ki Ptuj predstavljata tudi zunaj slovenskih meja. Ptujski kletarji želijo z donacijo pomagati Zvezi pri izvajanju promocijskih dejavnosti kurentov ter pri zasledovanju cilja vpisa Foto: Črtomir Goznik lika na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Slovesni dogodek sta s svojo prisotnostjo počastila tudi vinska kraljica in princ karnevala. Predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec se je ob po-klonu vinarjev in prejemu dona-cije zahvalil Ptujski kleti, direktor slednje Vinko Mandl pa je dodal, da je odprtih veliko možnosti, kako povezati zgodbo ptujskega kurenta - koranta in ptujskega oz. haloškega vina. BF, Ur Ptuj • Pokop pusta Zažgali so ga, župan pa je opazoval S pokopom pusta, ki so ga v torek popoldan izpeljali na Mestnem trgu, se najbolj norčavi čas v letu zaključuje. V torek zjutraj se je na zaposlene v ptujski Občini skorajda zrušila streha. Za las so namreč ušli tragediji, in kot da ne bi bilo dovolj, so nato pred občinsko stavbo zažgali še trugo oziroma pogrebno krsto, v kateri je bil sam Pust. Povsem mirno so obred med drugim spremljali ptujski župan Miran Senčar, podpredsednik FECC Branko Brumen in princ karnevala Bertold Draneški (Rajko Jurgec). Pust je letos živel le 7 dni, a je postregel z okrog 90 dogodki. In ker je napočil čas za odhod, smo se od njega v torek na Ptuju poslovili. Zažigu truge je sledila vrnitev oblasti, ključe mesta je ponovno prevzel župan, s čimer se vse vrača na svoje mesto. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Kidričevo • Šegavo otroško pustno rajanje Plesali in prepevali so V organizaciji zveze kulturnih društev so na pustno soboto pripravili veselo pustovanje za otroke vseh starosti tudi v Parku mladosti sredi Kidričevega. Blizu 200 maskiranih otrok iz ki-dričevskega vrtca in osnovne šole se je skupaj s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami, na čelu z maskiranim kidričevskim županom Antonom Le-skovarjem in njegovo soprogo,v pustni povorki, ki se je pričela pred ki-dričevsko osnovno šolo, skozi naselje odpravilo proti Parku mladosti. Tam so po fašenskem nagovoru samega Sthernthalskega grofa Schondorf-skega za pisano druščino mask vseh starosti pripravili šegavi glasbeni in animacijski program. Vsakega od maskiranih udeležencev otroškega pustovanja iz Kidričevega in bližnje okolice pa so pogostili tudi s toplim čajem in pustnim krofom, skratka za T ,, . « v u , vse udeležence je bilo dovolj pustne- - ^ ^ ga veseljačenja in zabave. v parku mladosti je plesalo in prepevalo okoli 200 maskiranih -OM iz Kidričevega in bližnje okolice. Pragersko • Pustno rajanje 300 krofov in lonec čaja Turistično društvo Breza Pragersko Gaj je 8. februarja priredilo pustno rajanje v Domu kulture na Pragerskem. Društvo je razdelilo skoraj 300 krofov ter velik lonec čaja za maškare, ki so se odzvale vabilu. »V sodelovanju s trgovinama Mercator in Jager smo pripravili za otroke, ki so sodelovali v igricah, drobna darilca, tako da je bilo prav prijetno. Z veseljem pa ugotavljamo, da se na-maskirajo celotne družine, kar je še posebej lepo,« je dodala predsednica društva Milena Furek. MV Prlekija • Fašenk v Lotmerki Zmagal je Mozart FOTO: TD Breza Pragersko Turistično društvo (TD) Ljutomer je pripravilo tradicionalno pustno prireditev Fašenk v Lot-merki, ki je v prleško prestolnico privabila številne maske in množico obiskovalcev. V mestnem središču so se uvodnemu otroškemu rajanju v povorki pridružili še ljutomerski pihalni orkester KD Ivana Kauči-ča (Mozarti), TD Cven (Cvenski cigani), Društvo cvenskih čehov in diklin (Vrnitev Tita), TD Mak Pristava (Cigani), TD Stara Cesta (Bučmani iz dežele buč) in večja skupina našemljencev (Nova tovarna sladkorja) iz Šalovcev. Posebna komisija je za najizvirnejšo masko izbrala Mozarta, ki so ga ponazarjali člani domačega pihalnega orkestra. NŠ \JM jmr" 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 12. februarja 2016 Cirkulane • Pustna povorka Zmagala je Pomlad Na pustno soboto je Turistično društvo Cirkulane pripravilo že 23. Fašenk v Cirkulanah. Poleg korantov se je predstavilo še 18 etnografskih, karnevalskih in otroških skupin. V povorki je nastopilo okrog 900 mask, gledalcev pa se je zbralo približno 600. Letos so nagradili kar polovico skupin. Zmagala je Pomlad v Halozah KTD Klo-potec Soviče Dravci, drugi so bili Rački mornarčki TD Sodinci, tretji pa Pastirji iz Moškanjcev. Društvo je za nagradni sklad, vreden 1.000 evrov, pridobilo sponzorje (ti so poleg denarja prispevali še razne izdelke in darilne bone), nekaj denarja pa je prispevalo tudi samo. Zvonko Bratušek pojasnjuje: "Odločili smo se, da bomo raje podelili več manjših nagrad, saj imajo skupine s kostumi in prevozom kar nekaj stroškov." Prva nagrada je znašala 250 evrov, druga 200, tretja 150, zadnja, deveta, pa 50 evrov. Eva Milošič Zmagovalna skupina Pomlad v Halozah KTD Klopotec Soviče Dravci Markovci • Na 25. Fašenku okoli 1.300 maskiranih V znamenju račk in step plesalcev Jubilejni 25. fašenk v Markovcih je na pustno soboto pritegnil okoli 4.500 obiskovalcev, med 40 karnevalskimi pa so bile najbolje ocenjene skupine Prebujanje pomladi, Račke in Step plesalci. V fašenski povorki je med okoli 1.300 maskiranimi sodelovalo 40 etnografskih in pustnih skupin, kar štiri iz sosednje Hrvaške. Poleg domačih etnografskih skupin, oračev, pokačev, vil, picekov, ko-pjašev, rus, gamel in medvedov tudi blizu 250 korantov. Domačini so se spet izkazali, saj je maski-rane skoraj pred vsako hišo čakala obložena miza jedi in pijače. Komisija organizatorjev je med karnevalskimi skupinami 1. mesto in 700 evrov nagrade prisodila skupini Prebujanje pomladi v gozdu iz Male vasi; 2. mesto in 500 evrov skupini Rački mornarčki iz Sodincev, 3. mesto in 400 evrov so prejeli Step plesalci mladih iz Bukovcev, 4. mesto in 300 evrov Čebelice iz Spuhlje, 5. mesto in 200 evrov Pomlad v Halozah So- Foto: M. Ozmec viče-Dravci, 6. mesto in 200 evrov Ljubezen in Rock'n'roll KUD Maska Stojnci, 7. mesto in 100 evrov Lastovke Bukovci-Vopošnica, 8. mesto in 100 evrov pa Zvončki haloške pomladi - društvo Kocil. Malčki iz vrtca, ki so se našemili v sončnice, in osnovnošolci, ki so bili muhe, so prejeli simbolično nagrado 300 evrov, etnografska maska Medvedi pa 200 evrov. -OM Foto: EM Videm • 21. Fašenk po videmsko Tudi v Vidmu je slavila Pomlad Občina Videm in Koranti, sekcija Folklornega društva Lancova vas, so na pustni ponedeljek organizirali 21. Fašenk po videmsko. Pisana povorka je privabila več kot 2.000 gledalcev. Nastopilo je 31 skupin, v katerih je sodelovalo približno 960 mask. Prišli so tudi gostje iz Hrvaške in Srbije. Najboljših deset skupin so organizatorji nagradili. Sponzorji so za nagradni sklad prispevali 1.250 evrov denarnih sredstev, za otroške karnevalske skupine pa šolske potrebščine. Prvo nagrado si je prislužila skupina KTD Klopotec Soviče Dravci Pomlad v Halozah, ki je slavila že na cirkulanskem fašenku. Drugo mesto je zasedla skupina iz Male vasi Prebujanje pomladi v gozdu, tretje pa skupina TD Sodinci Rački mornarčki. Prva in druga nagrada sta znašali 200 evrov, tretja pa 150 evrov. Eva Milošič Rački mornarčki TD Sodinci Dornava • 20. Fašenk po dornavsko Pastirji iz Moškanjcev Okrog 900 udeležencev je nastopilo na 20. Fašenku po dornavsko, ki je potekal v ponedeljek, najboljše pa so seveda tudi nagradili. 20 skupin, v katerih se je predstavljalo 900 udeležencev iz Slovenije in tujine, se je vponedeljek na Fašenku po dornavsko predstavljalo z zanimivimi, aktualnimi, razkošnimi in inovativnimi skupinskimi maskami. Pustni karneval oz. povorka je potekala od gasilskega doma vMezgovcih skozi krožišče pri gasilskem domu v Dornavi in do Večnamenskega centra vaško-kulturne dvorane v Dornavi. Nagradni sklad 20. Fašenka po dornavsko je bil 1.000 evrov. Prvo mesto med nastopajočimi skupinami so si letos prislužili Pastirji iz Moškanjcev, drugo mesto Čebelice iz Spuhlje, tretje pa Dež iz stojnskega Sigeta. Dženana Kmetec Sv. Tomaž • Fašenk po tomaževsko Tovarna sladkorja Šalovci Že tradicionalno pustno povorko, ki jo organizira TD Sveti Tomaž, si je ogledalo približno 500 obiskovalcev. Najprej so se predstavili otroci iz vrtca, za njimi so nastopali učenci tomaževske devetletke. Med drugimi smo lahko videli junake iz pravljice Pika Nogavička, pa pirate iz Karibov, domače sokove, spužije kvadratnike, vesoljsko ladjo, Rubikovo kocko, vesele pogrebnike itd. Nazadnje so se predstavili še konjeniki iz konjeniške skupine Laso - Savci, dve skupini domačih kurentov ter tri odrasle skupine: Tovarna sladkorja Šalovci, Sovske čistilke iz Savcev in Nore pravljice iz Ormoža. Strokovna žirija je odločila, da v kategoriji odrasle skupine tretje mesto in nagrada 100 evrov pripada skupini Nore pravljice iz Ormoža, skupina Sovske čistilke je osvojila drugo mesto in 200 evrov, zmagala pa je Tovarna sladkorja Šalovci, ki je prejela 300 evrov. Vseh 11 otroških sku- pin pa je bilo nagrajenih s po 50 evrov. Monika Levanič Strokovno komisijo je najbolj prepričala skupina Tovarna sladkorja Šalovci. Središče ob Dravi • Že 20. pustna povorka Rekordno število obiskovalcev Na pustno soboto je bila v centru Središča ob Dravi pustna povorka, v kateri je nastopalo 26 skupin, ogledalo pa si jo je rekordno število obiskovalcev. Že tradicionalna 20. pustna povorka, ki jo organizira TD Središče ob Dravi s podporo občine in številnih sponzorjev, je tudi letos postregla s številnimi zanimivimi in izvirnimi maskami - tudi takšnimi, ki so se norčevale iz aktualnih političnih dogodkov. Na tokratni povorki se je predstavilo 26 skupin (od tega 18 vrtčevskih in šolskih skupin, tri odrasle skupine brez vozil in pet skupin z vozili). Strokovna žirija je odločila, da je v kategoriji vrtčevskih mask tretje mesto pripadlo lego kockam iz vrtca Navihanček Središče ob Dravi, drugo mesto skupini Delovni prašički iz Vrtca Kog, prvo mesto pa čebelicam iz Vrtca Miklavž pri Ormožu. V kategoriji šolske maske je tretje mesto zasedel 5. razred (Človek ne jezi se), drugo mesto 9- razred (skupina Kmečko gostovanje), zmagali pa so spužiji iz 1. razreda (vsi OŠ Središče ob Dra- vi). Med odraslimi skupinami brez diškim graščakom iz Konjeniškega vozil se je na drugo mesto uvrstilo TD Pragersko (skupina Dojenčki), na prvo mesto pa zmaji iz Ormoža. V kategoriji skupine z vozili oz. s konji pa je tretje mesto pripadlo sre- kluba Središče ob Dravi, drugo mesto Obreški mladini, ki je uprizorila kožuhaje, slavila pa je Tovarna sladkorja Šalovci. Monika Levanič Po številčnosti so znova prevladovale maske iz šol in vrtcev. Foto: EM Foto: CG Foto: ML Foto: ML petek • 12. februarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Lenart • Norčavo že 25. pustovanje Več kot 1.200 mask Na pustno soboto je potekalo že 25. lenarško pustovanje, kjer je množica gledalcev občudovala več kot 1.200 »fašankov, vsakovrstnih lorf, ksihtov in frisov«. Glavnino povorke so tudi letos sestavljali otroci iz vrtca ter njihovi starši in učenci ter učitelji lenarške osnovne šole. »Posebej velja pohvaliti Osnovno šolo Lenart, saj so se vsi učenci, učitelji in drugi zaposleni maskirali v zajčke, muce, smrkce, barvice, lego kocke, smeške, spužije kva-dratnike ... Iz Vrtca Lenart so se povorke udeležili skoraj vsi otroci s starši in vzgojiteljicami, ki so se našemili v ovce, kamenčke, kuharje, gozdne čarovnike, gusarje, Pike Nogavičke in snežinke,« je sporočila višja svetovalka za kulturo in splošne zadeve iz Občine Lenart Darja Ornik. Po-vorko so odprle Pihalna godba MOL Lenart in lenarške mažo-retke. Na že 25. lenarškem pu-stovanju, ki je bilo tudi letos ve- Majšperk • Pust, širokih in nasmejanih ust »Eni kradejo legalno, drugi...« Zajčki, ježki, stonoga, tigri, levi so na pustno soboto krenili izpred vrtca Breg do OŠ Maj-šperk. Šolskim in vrtčevskim maškaram so se pridružile tudi družinske in društvene. 17. povorko v Majšperku so tradicionalno odprli kurenti iz Lancove vasi, nato pa so poglede zbranih pritegnili zajčki iz Vrtca Majšperk. S ptujskogorskega hriba so se s 16.000 bodicami priko-talili ježki iz POŠ Ptujska Gora, iz POŠ Stoperce pa so prilezli polž-ki. Prišle so tudi pikapolonice iz prve triade osnovne šole, pa stonoga 4. in 5. razreda, uprizorjena je bila tudi zabava pri levjem kralju in živalska modna pista, ZOO in tudi ples mačk in miši. Maj-šperk sta obiskali tudi dve družinski maski, in sicer družina vran in haloško grozdje. Iz KUD Majšperk so bili roparji, ki so se v roparstvo podali, da si bodo dovolj nakrali. »Tisti, ki so v pripravljenosti, kradejo legalno, drugi pa gredo v prodajalno.« Društvo upokojen- Foto: arhiv občine Lenart Prevladovale so pustne skupine iz vrtcev in šol. selo, razposajeno in norčavo, pa štrigla, originalno vozilo, kuren- so več tisoč gledalcev navdušili ti, orači in drugi. tudi miškolini, backi Joni, vesela ML Foto: MV Med šolskimi maskami so prvo mesto osvojili ježki iz Majšperka, med odraslimi maskami pa so nagradi za prvo mesto prejeli KUD Majšperk in ŠPD Preša. cev si je nadelo angelsko podobo, kolesa, DPD Stoperce pa so upri- športno-pohodniško društvo Pre- zorili delo na koruzjeku. ša je postavilo tovarno strojil na MV Sv. Andraž • Fašenk po andraževsko Po več letih znova pustovali Turistično društvo Vitomarci, Društvo mladih Vitomarci in PGD Vitomarci so po več letih ponovno organizirali tradicionalni slovenjegoriški Fašenk po andraževsko. Povorka po vaseh Vitomarci in Drbetinci je potekala po starih šegah in navadah. Na dvorišču so orači zaorali simbolično brazdo in posadili seme za debelo repo in dobro letino na polju. Najprej je k hiši pritekel vodilni kurent in vprašal gospodarja, ali bodo dali ora-ti. Ko je dobil privoljenje, je z zamahom ježevke poklical orače. V povorki, kjer ni manjkalo veselih tradicionalnih pustnih mask, so prikazali tudi slovenjegoriško poroko s svati. Kot moderna različica pa so za glasbo poskrbeli Mariači iz Argentine. Pustovanje je po koncu povorke trajalo še dolgo v noč, so sporočili z občine. ML Foto: arhiv občine Veselo je bilo tudi pri Svetem Andražu v Slovenskih goricah. Makole • Skromni 23. fašenk Letos zgolj tri skupine in pol Norčavi oziroma (letos bolj žalostni pust) je na pustno nedeljo že 23. leto zapored obiskal občino Makole. Kot že leta poprej ga je ponovno gostilo Etnološko društvo Ložnica. Na makolskem trgu so zimo preganjale maškare najrazličnejših podob, ki so se letos združile v skromnih štirih skupinah. Letošnja povorka je ponovno minila brez vaških skupnosti, vr-tčevskih otrok in učencev. Zbrane so tako v etnoloških maskah pozdravili le člani ED Ložnica, vokalno-glasbene skupine Mak, ki so si nadeli podobo makovega polja, ponovno so v goste prišli člani TD Zelena dolina Pokoše, ki so na makolskem trgu kuhali in pekli palačinke, na ogled pa sta se postavila še dva lika iz filmske uspešnice Vojna zvezd. MV Foto: Milan Sternad Letošnji fašenk je privabil skromne štiri skupine. Ormož • Veseli fašenk s povorko Kmečko gostuvaje Minuli torek so pustne maske in maškare preplavile ormoške mestne ulice. Na tradicionalni pustni povorki se je tokrat predstavilo 27 skupin z okrog 1.000 maskami. Ormoški fašenk, ki je na ormoške ulice privabil dobrih 1.500 gledalcev, je organizirala Občina Ormož v sodelovanju s TIC Ormož, z Mladinskim centrom Ormož, JSKD OI Ormož in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Or-mož. Tokratno povorko je odprl bobnarski orkester Ormož z ma-žoretkami, sledili so kurenti ter mnogo zanimivih in domiselnih pustnih likov, med katerimi pa so prevladovale simpatične skupine iz šol in vrtcev. Strokovna žirija je odločila, da je v kategoriji otroška/šolska skupina četrto mesto pripadlo vrtnim polžkom iz 2. razreda OŠ Središče ob Dravi, tretje mesto lokalnim pridelovalcem sadja iz 9. razreda OŠ Ormož, drugo mesto spužijem kvadratnikom iz 1. razreda OŠ Središče ob Dravi, prvo mesto pa 9. razredu OŠ Središče ob Dravi, ki je uprizorilo kmečko gostuvaje. V kategoriji karnevalske skupine so četrto mesto dodelili Podgorskim ciganom iz TD Podgorci, tretje mesto Račkom mornarčkom iz TD Sodinci, drugo mesto Kožuharjem iz Obrške mladine, zmagali pa so vaščani Šalovcev s Tovarno sladkorja Šalovci. Prve štiri uvrščene skupine v svoji kategoriji so bile nagrajene s 400, 300, 200 in 100 evri. S tola-žilno nagrado pa so bile nagrajene tudi vse otroške oz. šolske skupine. Monika Levanič Veselo je bilo tudi na Ormoškem fašenku s povorko Slovenska Bistrica • Zimi v slovo pomahalo 1.200 pustnih šem Maškare prinesle so radost Približno 1.200 maškar je na pustno soboto zavzelo Partizansko ulico v Slovenski Bistrici. Pravljični junaki in heroji, košarkarji, skakalci, muce in čarov-niče so bili polni veselja, smeha in norčij, saj se okrog njih vse vrti. »To veselje prinašamo med vas, da bo radost tista, ki združuje nas,« je bilo slišati na otroški pustni povorki. Vrtčevski otroci s Črešnjevca so se odeli v mačkone in mačkice, otroci iz Vrtca Otona Župančiča pa so v čarovniških oblekah preganjali vse, kar jim ni bilo všeč in čarali stvari, ki si jih želijo. Mavrico športnih aktivnosti so predstavili učenci OŠ Minke Namestnik Sonje. Vile, baletke, ninje, navija-čice, plavalci in nogometaši, pa bistriški orli iz 2. OŠ Slovenska Bistrica so se v pustne maske uredili in s tem obiskovalce razveselili. Učenci Pohorskega odreda Slovenska Bistrica pa so se za en dan prelevili v slikarje, glasbenike, Urške in povodne može, nočno nebo, razbojnike, klovne, poredne zajčke in lisice. Pustne šeme je spremljala glasba Frajhajmske godbe na pi- hala, Gasilske godbe na pihala s Spodnje Polskave ter Godbe na pihala KUD Janka Živka Poljčane, manjkalo pa ni niti zvonjenje skupine Koranti Rusa Leskovec. MV Foto: Mojca Vtič Trili-li, trili-li, ali veste, kdo smo mi? Tralala-tralala, pustne šeme smo, haha! Foto: ML 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 12. februarja 2016 Pomagajmo si Zdravstveni nasveti Ustrezen program - uspešen otrok (1. del) Sistem na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji ima dobro razvito podporo in pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Že v predšolskem obdobju ob vključenosti v vrtec imajo otroci ob zaznavi vzgojiteljic in svetovalne službe, da otrok na nekem področju zaostaja za vrstniki, možnost prilagoditev in dodatne strokovne pomoči ustreznega strokovnjaka, npr. logopeda ob zaostanku na področju razvoja govora. Ob predhodnem pregledu na Komisiji za usmerjanje pri strokovnjakih (psiholog, specialni pedagog in zdravnik, lahko pa tudi še pri ostalih strokovnjakih, kot so pedopsihiater, logoped, tiflopedagog ...), Zavod RS za šolstvo izda odločbo, v kateri je določen program vključitve (program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo), določene pa so tudi prilagoditve, število ur in izvajalec dodatne strokovne pomoči. V primeru, ko komisija ugotovi, da so razvojni zaostanki pri otroku večji na skoraj vseh področjih, se otrok usmeri v prilagojen program za predšolske otroke, ki ga vrtci izvajajo v t. i. razvojnih oddelkih, v katerih so zaposleni specialni pedagogi. V šolskem okolju se ob težavah otroka na učnem, govornem, motoričnem ali dru- Foto: arhiv šole gem področju lahko postopek usmerjanja prav tako začne. Šola ali starši pošljejo Zahtevo za začetek postopka usmerjanja Zavodu RS za šolstvo, v kateri se opredeli razlog usmerjanja, šola pa je dolžna poslati še Poročilo vzgojno-izobraževalnega oz. socialno-varstvenega zavoda o otroku, kjer podrobneje opiše funkcioniranje otroka v šolskem okolju. Komisija ugotovi, ali gre za otroka s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-je-zikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, otroci z avtističnimi motnjami) in se jih s prilagoditvami in urami dodatne strokovne pomoči različnih strokovnjakov usmeri v izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na osnovnih šolah, lahko pa tudi v prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, ki se izvajajo v specializiranih ustanovah, kot je Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, Center za sluh in govor v Mariboru itd. O možnostih nadaljevanja šolanja, kadar učne težave onemogočajo delo v redni šoli, pa več naslednjič. Borislava Munda, univ. dipl. psih., OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Pljučni edem Na začetku decembra se je k nam pritepla psička. Ker nismo našli lastnika, smo jo posvojili. Ze ko je prišla k nam, je bilo videti, kot da ima občasno zamašen nos. Zadnja dva dni pa nekako težko diha in je hitro zadihana. Še vedno pa rada je. Pred dvema tednoma je bila na ste-rilizacji in tam niso nič omenili, da bi bilo kaj narobe. Nekje sem prebrala, da bi lahko šlo za pljučni edem. Zanima me, kaj to natančno pomeni in kako se zdravi. Psička je pa stara okoli leto. Pljučni edem pomeni nabiranje tekočine v pljučih. Vzrokov za omenjeno stanje je lahko več. Najpogostejši je kardioge-ni vzrok, ki je povezan s popuščanjem srca in posledičnim nabiranjem tekočine v pljučnih mešičkih in ostali vzroki, kot so vnetni procesi v pljučih, kot so pljučnice najrazličnejših etiolo-gij, bolezni ledvic in še bi lahko našteval. Za pojav pljučnega edema je značilno slabo počutje živali s pospešenim dihanjem, brezvoljnostjo, neješčnostjo in dihanje z odprtim gobčkom tudi v mirovanju. Pogosto opažamo Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. tudi izcedek iz nosu pri ležanju živali in pokašljevanje, ki je izrazitejše v nočnem času. Žival si tudi ne najde ustreznega mesta Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. za spanje, poskuša si najti položaj, pri katerem ima glavo višje od telesa. Diagnostika samega pljučnega edema je relativno enostavna, težje je odkriti pravi vzrok za njegov nastanek. Že z avskulta-cijo pljuč, kar pomeni, da veterinar posluša pljuča obolele živali s stetoskopom, lahko potrdimo pljučni edem. Zanesljiva diagnostična metoda je RTG-slikanje živali, kjer je edem vsekakor viden in hkrati vidimo tudi, koliko pljuč je prizadetih. Pri pljučnem edemu je treba hitro in pravilno ukrepati, saj močan edem vodi v odpoved srca in smrt živali. Pljučni edem se v prvi fazi zdra- v ■ i Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. Prehranska dopolnila - sezonski trendi ali »čudežna zdravila« (5) Magnezijev klorid in magnezijevo olje Okoli 50 % MAGNEZIJA najdemo v kosteh, okoli 50 % pa v mišicah in drugih organih. Magnezij vpliva na proces krčenja in sproščanja mišic, normalno delovanje živčevja, sodeluje pri uravnavanju žilnega tonusa, srčnega ritma, tvorbo kostnine. Pomanjkanje magnezija se pojavi zlasti pri nepravilni prehrani, jemanju nekaterih zdravil, večjih športnih obremenitvah in pri nekaterih kroničnih obolenjih. Ob današnjih življenjskih pogojih in navadah je pomanjkanje magnezija zelo pogosto. Telo lahko dolgo časa kompenzira pomanjkanje magnezija s pomočjo izkoriščanja magnezija iz kostnih depojev in s pomočjo zmanjšanega izločanja magnezija skozi ledvice, ne da bi se pojavili večji negativni učinki s kliničnimi simptomi. Pri dolgotrajno zmanjšanem vnosu magnezija in ob dodatni izgubi magnezija preko ledvic in kože pa je treba magnezij nadomestiti. Povečan vnos Mg priporočamo tudi pri povečani preobremenitvi organizma, pri nočnih krčih v mišicah, menstrualnih krčih ... Posebna previdnost velja za srčne bolnike, saj magnezij vpliva na delovanje srčne mišice! Običajno vnašamo magnezij v telo v obliki soli (klorid, citrat, sulfat). Znano je, da je samo organsko vezan magnezij v obliki citrata ali aspartata razpoložljiv na celični ravni in da se anorganske soli magnezija, kot so magnezijev karbonat in oksid, sicer absorbirajo v kri, vendar niso razpoložljive drugim tkivnim celicam. Pri uporabi magnezijevega klorida brez strokovnega nadzora je težava predvsem v odmerku - doziranju! Do hipermagneziemije (preveč magnezija v organizmu) lahko pride pri povečani uporabi magnezijevih odvajal in antacidov ter pri ljudeh s slabšim delovanjem ledvic. Hujše oblike hipermagneziemije so lahko tudi smrtne! Zelo dosti se govori tudi o t. i. magnezijevem olju. Po nekaterih virih se imenuje tudi »sveta voda, sveto olje ali izvir mladosti«. Magnezijevo olje je običajno vodna raztopina magnezijevih soli, ki naj bi se uporabljala z nanosom na kožo (transdermalno). Raziskave o prehajanju magnezijevih ionov kažejo, da ti NE prehajajo skozi zdravo nepoškodovano kožo! Zato so trditve o transdermalnih učinkih magnezija neutemeljene. Lugolova raztopina Lugolova raztopina je raztopina joda in kalijevega jodida v vodi. Poimenovana je po zdravniku, ki je to raztopino uporabil pri zdravljenju tuberkuloze, a ni bil uspešen. Zunanje se lahko uporablja kot antiseptik za kirurško razkuževanje rok in kože, ker ima močno pro-tivirusno, protibakterijsko in protiglivično delovanje. Ker pa močno draži kožo, se tudi dermalno uporablja čedalje manj. Po spletu krožijo informacije o peroralnem jemanju lugolove raztopine, ki naj bi imela neštete zdravilne učinke, kar je lahko zelo nevarno! Kalijev jodid se uporablja kot zdravilo, v odmerkih 100 mikrogra-mov ali več joda, le pod zdravniškim nadzorom, in sicer za preprečevanje pomanjkanja joda bodisi v nosečnosti, v času dojenja, za preprečevanje ponavljajoče se golšavosti ali po operativnem posegu ščitnice. Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije naj bi bil dnevni vnos joda za odraslega človeka 150 mikrogramov, za nosečnice in doječe matere pa 250 mikrogramov. Jod prehaja v posteljico in v materino mleko celo v 30-krat večji koncentraciji! Med nosečnostjo in dojenjem se je zato nujno izogibati večjim odmerkom joda zaradi možnosti nastanka hipotiroze in golšavosti ploda! Pri odrasli zdravi populaciji je zgornja »varna« meja dnevnega vnosa joda 1100 mikrogramov. Že ena kapljica lugolove raztopine preseže to mejo za petkrat! Povečan vnos joda lahko sproži hiper-tiroidizem (stanje povečane dejavnosti žleze ščitnice). Zadostne količine joda so izjemno pomembne za normalno delovanje ščitnice in v nosečnosti za razvoj dojenčka , dobimo pa jih že z ustrezno prehrano in uporabo jodirane kuhinjske soli, ki mora po zakonu imeti 25 mg joda na kg soli. Po mnenju endokrinologov dodaten vnos joda v Sloveniji ni potreben! Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj vi simptomatsko, kar pomeni, da z zdravili pospešimo diurezo v organizmu, odvajanje vode in na tak način razbremenimo pljuča. Zdravila za zdravljenje pljučnega edema se imenujejo diureti-ki. Kasneje pa je treba ugotoviti vzrok edemu in na tak način preprečiti njegov nastanek. Lastnici psičke svetujem, da pelje svojo žival na pregled k veterinarju. Menim sicer, da glede na anamnestične podatke, ki jih je napisala, ne gre za pljučni edem pri njeni psički. Ker je diagnostika pljučnega edema, kot sem navedel, zelo enostavna in hitra, bo tudi dilema lastnice zelo hitro rešena, psički pa bo nudena pravočasna ustrezna veterinarska pomoč. Emil Senčar, dr. vet. med. torek • 9. februarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 19 SESTAVIL EDI KLASINC AFRIŠKO LJUDSTVO SOL OLJNE KISLINE DENARNI ZAVOD AM. IGRALEC VERGILOVA PESNITEV KRAJ PRI ŠTANJELU IRANSKO NOMADSKO PLEME PUŠČAVSKA LISICA BOLNIK Z RAKOM ITALIJA (ORIG.) KVATRNI DNEVI OLGA ENGL IZRASTEK ENOCE-LIČARJEV STAREJŠI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC PETER O'TOOLE OČE INDIKATOR PIJANOSTI HRIB NAD SOLKANOM ZAŠČITA, ZAVETJE DRZI HLAČE IVERNA PLOŠČA SMUČAR ENN UZITNI SAD POJEM IZ AJURVEDE KONTRABAN-TARICA TRENUTEK, HIP SKUPINA 9 PEVCEV HELIJ OZNAKA ZA HRVAŠKO KUNO LIRSKA PESEM UPANJE, NADEJA IT. ŠPORTNI AVTO PEVEC PESTNER FIGURA MOLIVCA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LONDONSKA GALERIJA STRUPEN PLIN PREKLIC OTON ZUPANČIČ PESNIK MERMOLJA PERJE PRI REPI IZPITJE NA DUŠEK MARKO ELSNER DALMATINSKA ANA MODEL HYUNDAIA KRALJ ZIVALI NIK KOPAČ TANJA RIBIČ JOZE POTRČ PISMEN SESTAVEK OSNOVNA VIDIKA VESOLJA JOKAV OTROK, CMERA IZVAJALEC ANKETE VULKAN NA SICILIJI NOGOMETNI TRENER ŠIMUNDZA OTROŠKA PRSA UGANKARSKI SLOVARČEK: ABARTH = italijanski športni avtomobil, DOŠA = pojem iz ajurvede, FENEK = puščavska lisica, KAFRI = afriško ljudstvo, KOBOLI = naselje pri Štanjelu, ORANT = figura molivca, SABOTIN = hrib nad S°lkanom, TAIJI = °sn°vna vidika vesolja, aktivni in pasivni. .V3syd ^ taiersm TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. februarja 2016 Prireditvenik PETEK 12. februar 7:30 Glasbena 8 (slo), 69. odd., pon. 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:40 Obzornik TV Dravograd, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža, pon. 12:05 Ptujska kronika, pon. 12:35 SKL - šport mladih, 19. oddaja, pon. 13:05 Ptuj v pustu, 1. oddaja, pon. 13:25 Ptuj v pustu, 2. oddaja, pon. 13:45 Športnik leta 2015, pon" 14:10 Inro kanal 17:10 Kuhinjica 17:35 Srečanje veselih maškar, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:40 Ptuj v pustu, 3. oddaja, pon. 19:10 Ptuj v pustu, 4. oddaja, pon. 19:45 Glasbeni predah 20:00 Ptuj v pustu, 8. oddaja, pon. 20:20 Marija Hernja Masten: Pustovanje na Ptuju, pon. 21:20 Povabilo na kavo: mag. Darja Harb, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Glasba za vse, 28. oddaja, pon. 23:00 Info kanal SOBOTA 13. februar 7:30 Šola, da se ti zrola: SŠSG in Muta 8:25 SKL - šport mladih, 19. oddaja, pon. 9:00 Kuhinjica, pon. 9:25 Srečanje veselih maškar, pon. 10:00 Ptuj v pustu, 5. oddaja, pon. 10:45 Ptuj v pustu, 6. oddaja, pon. 11:05 Ptuj v pustu, 7. oddaja, pon. 11:25 Ptuj v pustu. 8. oddaja, pon. 12:00 Ereglecl tedna 12:20 Cista umetnost, 51. oddaja, pon. 13:00 DORA: Geza Erniša, pon. 13:55 Info kanal 14:30 56. mednarodna povorka, pon. 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:30 Glasba za vse, 28. oddaja, pon. 19:00 Športnik leta 2015, pon. 19:20 Povabilo na kavo: mag. Darja Harb, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Marija Hemja Masten: Pustovanje na Ptuju, pon. 21:30 Glasbena 8 (tuja), 68. odd., pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal Dravograd aperjt in pravice, pon. lica, pon. up, pon. šport mladih, pon. lasbena avantura: imona Weiss, pon. ovabilo na kavp: mag, Darja,Harb, pon. Pregled tedna, pon. GoštiJna »Pr Francet« raf:Stres'poa TVGgrisnica Kuhinjica tujska kronika, pon. no): 39. paqq'a, pon. bera osmica (sio), iddaja, &aya PlWporn ¡ka krr ----- ntova m. pon. UEK15. februar gled, tedna, pon. fiurski tegnik, pon. a. da se ti zrola: SQin Muta, pon. „,-L, šport mladih, 19. oddaja jla^bs za vse, 28. oddaja, pon. slihinjica, —~ umétnpst, 51,, oddaja, pon. V Marija Pfeifer, pon. nika, pon. lo na kavo >arja Har| 3 mi; to Kovagjto na kavo: :05 slcifpna strašanskih Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irifoepetv.tv, www.petv.tv re j' PETKOV VEČER Bodite nocoj O družbi oddaje Z g(asbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom Petek, 12. februar 9:00 Gimnazija Ormož, Gimnazija Ptuj, SŠC Ptuj, Visoka šola na Ptuju: informativni dan Ptuj, Mestna občina: javna predstavitev strokovnih podlag za prenovo mestne tržnice Ptuj, predstavitev treh avtorjev in razstava Hajdoše, gasilski dom: občni zbor Društva žensk Hajdoše Ptuj, Stara steklarska delavnica: produkcija Gledališkega studija Ptuj, Ko noter padeš, po motivih Žarka Petana Pet Pepelk, za Društvo gluhih in naglušnih Podravja s tolmačenjem v znakovni jezik Slovenska Bistrica, Slomškov dom: predstava Moška copata, društvo Nasmehni se Ptuj, Terme, grand hotel Primus: Primusove vinske zgodbe, Štorija o vinu, vina iz kleti Goriška brda 21:00 Ormož, MCO: pred-valentinovo-pustna zabava 22:00 Ptuj, MKC Kolnkišta: koncert Korošec, Zadravec, Vičar trio feat in Jaka Kopač 12:00 18:00 1S:00 19:00 20:00 Sobota, 13. februar 9:00 Ormož, Gimnazija: informativni dan 9:00 Slovenska Bistrica, Planet znanja, Partizanska 23: 2. rojstni dan društva, delavnica Kaj podariti za valentinovo in poslikava obraza 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Lunožer, Bimbo teater Ljubljana, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven 18:00 Slovenja vas, gasilski dom: občni zbor PGD Slovenja vas 19:00 Jeruzalem, gostišče Brenholc: valentinov ples 19:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus: valentinov ples z živo glasbo 21:00 Ptuj, CID: Tribute to the Masters of Trash Metal Nedelja, 14. februar 11:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Harfonija-harfa v delih slovenskih skladateljev, predstavitev projekta in zgoščenke Društva slovenskih skladateljev 17:00 Videm, Pobrežje, vaški dom: komedija Raya Cooneya To imamo v družini, gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm Ponedeljek, 15. februar 17:00 Hoče, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: predavanje o industrijski konoplji radiouitednik www.radio-tednik.si OBVESTILO o spremembi delovnega časa sprejemne pisarne Cenjene stranke obveščamo, da bomo v naši sprejemni pisarni na Osojnikovi cesti 3 od 1. marca 2016 poslovali po NOVEM delovnem času. Strankam bomo na voljo: • v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 7. in 15. uro, • v sredo pa naš delovni čas podaljšujemo, in sicer od 7. do 17. ure. • Ob sobotah bo pisarna zaprta. NOVE UGODNOSTI ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s podjetjem Vita Vera iz Ljubljane nudimo našim bralcem paket, v katerem sta dva para kompresijskih nogavic in krema po ugodnejši ceni skupaj s poštnino. Redna cena je 398®€, za bralce le a9,9® & Poštnina vključena v cen°. KOMPRESIJSKE NOGAVICE vitaVem Relax Kompresijske nogavice Vita Vera so cenovno dostopne, narejene iz naravnih materialov, nudijo terape-vtsko-preventivni učinek, njihova redna uporaba lahko preprečuje nastanek krčnih žil in drugih težav, ki jih povezujemo s slabo cirkulacijo krvi v spodnjih okončinah. Tisti, ki te težave že imajo, pa si lahko z njimi pomagajo lajšati simptome in so enostavne za obuvanje brez zatikanja. Kompresijske nogavice Vita Vera nudijo tudi: • boljšo prekrvavitev mečnih mišic, • večji dotok kisika v mišice, • večjo moč in vzdržljivost, • hitrejšo regeneracijo. na telefon 0803025, -asas- Štajerski ;radioptuj 89,8-98, 00:00 Gorišnica - Iz nabiti krajev 09:00 Ptuj v pustu 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 18:00 Marija Hernja Maslen - Pust nekoč 20:00 Gcriinica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP Oddaje Iz občin Spodnjega Podravja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK vtM ; spletnih sirarn, j | www.siptv.fi I 03:00 ŠKL 08:30 Plujska kronika 09:00 Kulturni praznik v Slovenja Vasi 11:00 Pustovanje na Vidmu 2016 13:00 Fašenk po Dornovsko 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 10, Bal na Deslmiku 18:30 Pustovanje vrtcev na Ptuju 20:00 Pustovanje v Staršah 21:00 Marija Hemja Masten | - Pust nekoč Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27; 031 627 340 08:00Pustovanje vrtcev na Ptuju 09:00 Plujska kronika 09:20 SKL 10:00 Marija Hernja Maslen - Pust nekoč 12:00 Video strani 18:00 17. pustna povorka v Majšperku 20:00 Fašenk v Markovcih 2016 22:30 Ujemi sanje 00:02 Polka in Majolka Dodatni termini oddaj! Oddaje iz občine Majšperk redno v novih terminih na Sporedu S.IPJV program v živo tudi preko spleta: WWW.slptv.sj 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:00 ŠKt 09:30 Polka In majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Video strani 18:00 Pustovanje na Vidmu 2016 20:00 Fašenk v Marko verh 2016 22:30 Kronika ¡2 občine Markovci 23:30 Video strani Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cena Oprema Barva renault megane1.9 dcicc privilege 2005 4.350,00C avt. klima kov. Črna RENAULT KANGO01.5 Kl FAMILY 2005 3.450,00€ klima k0v.b0rd0 renault modus 1.2 6v expression 2012 6.990,00£ 9.070 PREV. kov. Šampanjec FORD GALAXY 2.0 TDCITREND 2010 9.900,OOf serv. knjiga kov. Črna FORD FOCUS C-MAX1.8TDCITITANIUM 2008 5.200,00C serv. knjiga bela RENAULT THALIA 1.4 RT 2002 890,00« PRVI LAST. k0v.t. modra fiat stil01.816v dynamic 2002 1.990,00£ serv. knjiga RUMENA CITROEN XSARA PICASS01.616V EXCLUSIVE 2008 4.440,00« PRVI LAST. KOV. srebrna CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEGANCE 2006 4.290,00« serv. knjiga kov. srebrna ford fusion 1.416v ambiente 2008 4.400,00« serv. knjiga K0V.B0RD0 NISSAN qashqai 1.616VTEKNA 2008 8.350,00« serv. knjiga kov. Črna FIAT PUNTO GRANDE 1.2 ACTUAL 2006 3.200,00« KLIMA kov. opečna renault scenic1.616v air 2002 1.990,00« KLIMA kov. srebrna RENAULT CLIOIII 1.216V DYNAMIQUE 2011 6.300,00« PRVI LAST. kov. sv. zelena RENAULT MODUS 1.2TCE EXPRESSION 2011 5.950,00« PRVI LAST. kov. sv. modra RENAULT MODUS GRAND 1.5 DCI DYNAMIQUE 2010 6.100,00« serv. knjiga kov. srebrna opel astra 2.0 turbo opc 2008 9.990,00« 78.253 PREV. KOV. MODRA NISSAN NOIE 1.416V VISIA PLUS 2008 4.600,00« PRVI LAST. kov. Črna LAND ROVER discoveryIII 2.7 D V6 AVT. 2007 13.990,00« serv. knjiga kov. Črna citroen xsara picass01.61 elegance 2006 3.450,00« serv. knjiga KOV. MODRA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO ^ Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ^fl^gg^MÄ [MMíM <5 ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. EJiJE^B BMW 320 D TOURING X - DRIVE 2012 13.990 1. LAST., ODLIČEN BELA BMW 320D TOURING XENON USNJE NÄVI 2011 12.390 1. LAST., VSA OPREMA BELA BMW 520D TOURING 2011 22.490 1. LAST., USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASSO 2007 5.990 1. LAST., ODLIČEN KOV. MODRA CITROEN C51.6 HDINAVIGACUA 2011 9.490 1. LAST., KOT NOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 7.490 1. LAST., ODLIČEN SREBRNA FORD FOCUS 2013 10.490 1. LAST., ODLIČEN BELA JAGUAR X-T1PE 2,0 D14 2004 3.990 1. LAST., ODLIČEN KOV. SIVA MAZDA 6 2007 5.490 1. LAST., ODLIČEN KOV. SV. MODRA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 12.990 1. LAST., ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HOI NÄVI PANORAMA 2007 4.990 2. LAST., VSA OPREMA SIVA PEUGEOT 50081,6E-HDI 2012 9.990 1. LAST., ODLIČEN SV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF 2,011)1 2009 7.990 ODLIČNO OHRANJEN MODRA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.490 1. LAST., ODLIČEN SIVA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.990 1. LAST., ODLIČEN SREBRNA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL 2012 12.490 1. LAST., TOP OPREMA VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Kuren-tovanje 2016: 56. mednarodna pustna in karnevalska povorka, Ptuj preplavilo tisoče mask, Pustni liki Slovenije in Evrope, Nastopajoče etnografske in karnevalske skupine, 2500 nastopajočih iz devetih držav, 600 kurentov-korantov prebujalo pomlad, Povorka z več kot 80 skupin, Pustne skupine iz Dravsko-Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, Žirija nagradila najlepše karnevalske skupine. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 12. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO hlodovino jelše in hrasta. Možno na panju. Plačilo takoj. G.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610210 ali 02 769 1591. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, Sovretova 41, Ptuj. Tel. 041 760 884, www.enekas.si. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KAMNOSESTVO NOVO-NOVO N0V0-N0V0I Želite nov spomenik? Potrebujete okenske police za svojo hišo, bi radi obnovili ali na novo uredili stopnišče iz kamna? Sedaj lahko izkoristite ugodnost Diners club kartice in naročite izdelek z možnostjo plačila do 24 obrokov. Vse uredimo pri nas, vi potrebujete samo kartico in izberete svoj izdelek! Vse informacije na mobitel 041 902 643 ali na e-pošti bojan.kolaric@gmall.com. www. kam nosestvo-kola ri c .s i KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM njivo v Prepoljah, cca. 28 arov. Telefon 040 632 213. PRODAM svinjo, težko 120 kg. Telefon 041 868 182. PRAŠIČE mesnate pasme, težke do 130 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. Telefon 041 978 309. PRODAM traktor Ursus 55 ter brano za Tomo Vinkovič. Prodam električni cepilnik drv, 20 ton. Tel. 031 395 790. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo Boris. Rešek, Starše 23. Telefon 02 688 1381 ali 040 531 246. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NEPREMIČNINE V SLOVENSKI BISTRICI prodam hišo z ekološko trgovino, barom in stanovanjem, 156 m2. Ugodno. Inf. 041 319 476. Št. energetske izkaznice: 201577-32-20650. V KIDRIČEVEM, Čučkova 13, v pritličju, prodamo dvosobno stanovanje. Telefon 031 496 584. PODJETJE Elektro-Ka, d. o. o., iz Zni-daričevega nabrežja 11 na Ptuju, išče kvalificirane električarje za delo v tujini. Vsi zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 02 / 746 7170 ali se oglasijo na sedežu podjetja, vsak delovnik med 9. in 11. uro. OBČASNO varstvo otrok, pomoč v gospodinjstvu in pomoč starejšim osebam nudim vsak dan od 7. do 17. ure ali po dogovoru. Za več informacij pokličite 070 773738. Diana Bezdrob, Klepova ul. 37, Ptuj. PRODAMO teličko simentalko, staro 2 meseca. 02 751 49 31 ali 031 245 190. PRODAM štirioglate bale sena. 02 753 00 35. PRODAM 300-litrski sod iz nerjaveče pločevine, 300-litrsko plastično kad ter črpalko za pretok vina, vse po polovični ceni. Tel. 031 619 601. UGODNO prodam bikca simentalca, težkega 200 kg, in priklop za traktor Zetor. Tel. 041 645 875. PRODAM brejo telico in kravo v 9. mesecu brejosti. Tel. 031 788 502. PRODAMO 8 mesecev brejo telico, pašno, ekološke reje. Tel. 031 377 882. PRODAMO luščeno koruzo, 0,17 € za kg. Tel. 051 637 990. KUPIMO traktor, lahko znamke IMT, Ursus, Deutz, Zetor, Univerzal oz. podobno. Kupimo tudi priključke in kiper prikolico Tehnostroj, enoosno. Telefon 031 851 485. PRODAM kravo simentalko, 6 mesecev brejo, in telico angos, brejo 3,5 meseca. Telefon 031 875 313. ZAPOSLIMO komercialista (m/ž). Prijave na: Repriza, d. o. o., Miklošičeva ulica 1, 2250 Ptuj. RAZNO AJDOV vzglavnik 40 x 60 cm prodam. Cena 27,90.Iinf. 041 319 476. PRODAM po simbolični ceni šivalni stroj Bagat, reporeznico, 35 kosov betonskih soh za žičnato ograjo. Tel. 041 350 587. UGODNO prodamo lepo, večjo sedežno garnituro ter razno pohištvo. Vse zelo lepo ohranjeno. Tel. 070 270 130. Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik Stajerskitednik PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJA -20% GOTOVINSKI POPUST Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. A je tudi čas, ki ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SPOMIN 11. februarja 2016 je minilo pet žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Vinko Klemenčič IZ KORAČIC 62 A, SV. TOMAŽ Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu poklonite svečke. Tvoji najdražji, ki te pogrešamo V častitljivi starosti, v 93. letu, se je 2 februarja 2013 poslovila od nas Vida Šteger DRSTELJA 42 PRI DESTRNIKU Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Žalujoči vsi njeni Zaspala si v objemu noči ... Zdaj pa tavaš tam nekje med zvezdami... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre, tete Elizabete Zajšek IZ STRAJNE 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede, za vso podporo, darovano cvetje, sveče in svete maše, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku Benjaminu, govornici ge. Zdenki, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: sinovi Tone, Stanko in Alojz z družinami O Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši. V mislih si, besedah naših. Da, celo v sanjah. Le da korak se tvoj nič več ne sliši. SPOMIN Danes, 12. februarja, mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Viktor Sakelšek IZ DOLENE 46 Hvala vsem, ki se ga spomnite in prižgete svečko na njegovem grobu. Njegovi: žena Marija ter hčerki Ivica in Danica z družinama Mestni kino Ptuj Petek, 12. februar: 16:30 Čas za sneg; 18:00 Oskarjevi nominiranci, Liffe po liffu, Savlov sin; 20:00 Oskarjevi nominiranci: Povratnik. Sobota, 13. februar: 16:00 Čas za sneg; 18:00 Oskarjevi nominiranci, Liffe po liffu, Savlov sin; 20:00 Oskarjevi nominiranci: Povratnik. Nedelja, 14. februar: 16:00 Čas za sneg; 18:00 Oskarjevi nominiranci, Liffe po liffu, Savlov sin; 20:00 Valentinovo: Ljubezen. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, botre in tete Amalije - Malike Čeh Z GOMILE 16, DESTRNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem Zarja in govornici. Hvala pogrebnemu podjetju Almaja in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala gre tudi internemu oddelku Bolnišnice Ptuj. Tvoji najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan 12. 2. 2013, ko nas je za vedno zapustila mama, zlata babica in prababica Julijana Kolarič IZ BUKOVCEV 4 Hvala vsem, ki se je spomnite, s toplo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te pogrešamo Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SPOMIN 11. februarja 2016 so minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek, Lovro Kuharič IZ LEŠNICE Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta, dedka, tasta, brata, svaka in strica Stanka Čuša IZ HLAPONCEV 24 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Hvala za izrečene tolažilne misli in besede ter darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zalika, mama Marija, sin Stanko z Majdo, vnuka Aljaž in Taja ter brata Franc s Katico in Ivan z družino Ptuj • Preventivni prostovoljci sprašujejo: Kaj počnejo pristojne službe, zakaj ne opozarjajo na nepravilnosti? Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, ki sodi med najaktivnejše v državi, niso zadovoljni, saj ugotavljajo v prometu številne pasti in nepravilnosti, na katere pa pristojne službe žal ne opozarjajo. Po besedah predsednika sveta Franca Kozela, je posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov strokovnih služb MO Ptuj, sveta za preventivo, policije in mestnih četrti, ki je opravila pregled cestne infrastrukture in prometne signalizacije na območju mestnih četrti Rogoznica in Ljudski vrt, ugotovila številne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je treba zaradi potencialne nevarnosti čim prej odpraviti: "Največ, kar 21 nepravilnosti je ta komisija ugotovila na območju ČS Grajena, medtem ko jih je na območju ČS Rogoznica odkrila 18. V glavnem smo ugotovili, da je treba postaviti več prometnih znakov Ustavi ter nekaj cestnih in talnih označb, ki se nanašajo na varnost šolarjev in pešcev. Ugotovili smo, da nekatera avtobusna postajališča še vedno niso urejena varno, nekatera nimajo ustreznih talnih označb, ponekod bankine še vedno niso urejene, nevarnost pa predstavljajo tudi neurejeni obcestni jarki ter poškodovan most čez potok Rogoznica. Skratka ugotovili smo kup nepravilnosti in nevarnosti, ki Foto: M. Ozmec Načrt šolskih poti v OŠ Ljudski vrt je bil predstavljen kot primer dobre prakse v državnem merilu, zato se velja z njim seznaniti. jih je treba čim prej odpraviti, da ne bo prepozno. Ob tem se sprašujem, kaj počno nadzorne službe v MO Ptuj, ki bi morale te nepravilnosti in pomanjkljivosti že zdavnaj ugotoviti in nanje opozoriti, pa tega niso storile," je bil oster Kozel. Sicer pa so ob potrjevanju dopolnitev načrta varnosti cestnega prometa za leti 2014 in 2015 izpostavili, da je bil načrt Franc Kozel: »Sprašujem se, kaj počno nadzorne službe v MO Ptuj, ki bi morale številne nepravilnosti in pomanjkljivosti že zdavnaj ugotoviti in nanje opozoriti, pa tega niso storile!« valentinova m ponudba Različne predjedi, glavnejedi in sladice. šolskih poti v OŠ Ljudski vrt predstavljen kot primer dobre prakse v državnem merilu, tako na strokovnem posvetu šolnikov v Kranju kot na posvetu slovenskih ravnateljev. Ker je omenjen načrt objavljen tudi na spletnih straneh šole Ljudski vrt, priporočajo vodstvom osnovnih in srednjih šol, da se z njim seznanijo, saj bodo zagotovo našli kakšno izboljšavo tudi za svoj načrt varnih šolskih poti. Pozitivno so ocenili tudi izvedbo in udeležbo na interaktivni delavnici Še vedno vozim, vendar ne godim, ki so jo pripravili paraplegiki in člani omenjenega gibanja na Biotehniški šoli ter drugih srednjih šolah v MO Ptuj, kajti odziv med mladimi je bil izredno dober, predvsem pa je bila delavnica nadvse poučna. Z zaskrbljenostjo pa ugotavljajo, da prve ocene varnostnih razmer v MO Ptuj v minulem letu 2015, ki jih prav te dni zaključujejo, kažejo na bistveno poslabšanje; tako zaradi pove- čanja števila prometnih nesreč kot zaradi hujših posledic. Lani so namreč na cestah MO Ptuj v prometnih nesrečah ugasnila kar tri človeška življenja, predlani pa eno. Zaradi tega se bodo letos še bolj posvetili preventivnim akcijam za zmanjšanje hitrosti in alkohola v cestnem prometu. Med drugim pa so sklenili, da bo letošnje pomladansko preventivno izobraževanje motoristov 16. aprila, medtem ko bo 18. medobčinsko tekmovanje mladih Kaj veš o prometu za osnovne in srednje šole v začetku maja na OŠ Hajdina. M. Ozmec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - (MO fV/i I' ORS „„., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI Slovenija, Podravje • Iz raziskave AMZS Petina otrok vsaj občasno ni pripetih med vožnjo V Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so izvedli raziskavo o varnosti otrok v avtomobilu in vplivu otrok na voznike. Rezultati kažejo, da petina voznikov (22 %) otroke vsaj občasno pelje nepripete v otroškem sedežu, kadar se ti ne peljejo s starši. Dobra desetina (11 %) voznikov pa otroke na krajših relacijah vsaj občasno vozi nepripete. Za petino voznikov (21 %) je obnašanje otrok v avtu pogosto moteče, skoraj četrtina voznikov (23 %) pa je zaradi ukvarjanja z otrokom med vožnjo spregledala kaj pomembnega na cesti (odcep, prometni znak ...). Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 692 slovenskih voznic in voznikov (77 % žensk in 23 % moških), starih od 20 do 65 let, kažejo, da so vozniki na krajših relacijah, kot sta pot v šolo ali vrtec, pogosto manj zahtevni glede varnosti, kot je predpisano. Skoraj četrtina (23 %) voznikov priznava, da so otroka že vozili tako, da je otrok sedel pri nekom v naročju namesto na sedežu, 7 % pa, da so že vozili več potnikov (otrok), kot je bilo v vozilu registriranih sedežev. Petino (21 %) voznikov vedenje otroka med vožnjo pogosto moti, četrtina (23 %) jih pravi, da so že spregledali kaj pomembnega na cesti zato, ker so se med vožnjo ukvarjali z otrokom, 8 % anketiranih pa se je zaradi ukvarjanja z otrokom med vožnjo že znašlo v nevarni situaciji na cesti. Kar 60 % vprašanih voznikov meni, da je obnašanje in komunikacija z otroki med vožnjo problem, o katerem je vredno govoriti. V AMZS se že vrsto let zavzemajo za osveščanje na področju varnosti najšibkejših udeležencev v prometu, sopotnikov in otrok. Petra Slanič ZELO UGOL Foto: Črtomir Goznik Rezultati raziskave kažejo, da petina voznikov (22 %) otroke vsaj občasno pelje nepripete v otroškem sedežu, kadar se ti ne peljejo s starši. Dobra desetina (11 %) voznikov pa otroke na krajših relacijah vsaj občasno vozi nepripete. Napoved vremena za Slovenijo sever konec svečana brije, ji § nam dobre letine 12., 13. in 14. februar, v Pomaranči, Ob Dravi 3a, Ptuj Danes bo pretežno oblačno. Zjutraj se bodo od jugozahoda pričele pojavljati padavine in dopoldne prehodno zajele večji del Slovenije, popoldne pa ponehale. Več padavin bo v južnih krajih. Po nižinah osrednje in jugovzhodne Slovenije bo večinoma snežilo, v vzhodni Sloveniji pa deloma deževalo, deloma snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, ob morju do 5, v alpskih dolinah do -7, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do okoli 9 stopinj C. Obeti V noči na soboto se bodo padavine spet prehodno okrepile, tudi po nižinah v notranjosti Slovenije bo večinoma snežilo. Padavine bodo v soboto dopoldne ponehale, popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Foto: OM