„Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 HO kr.. za pol leta t gl. 40 kr.. za Cetert leta 1 d. 3u kr Vtiskarnici sprejeuiana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za Oetert leta 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej Tečaj XL. V Ljubljani, 27. vel. travna 1887. List 21. 0 sklepu šmarnic eno Marijino rožico. Ravno da so se šmarnice dobro začele, že ae zopet h koncu bližajo. Preteklo je čez 100 let, odkar ao se pervikrat začele; preteka tudi že letošnji mesec, ko jih obhajamo, vse kakor vihar naglo dalje dere. Tudi po Slovenskem in zlasti po Kranjskem se mnogo obhaja majeva pobožnost, da bi le tudi prav veliko sadu obrodila in naj bi ta bil stanoviten. V mesecu maju posebno častimo presveto Devico Marijo Da jo pa prav častimo, moramo na to gledati, da Njo v čednostih posnamemo. Oglejmo si h koncu nekoliko vsaj eno stran njenega čeanostnega življenja, katera stran je posebno posnemanja vredna, iu ta je priprostost njenega življenja. Njeuo življenje bilo je najpopolniše in naj svetejše. Ni videl še svet tako lepega, svetega in Bogu dopad-ljivega življenja, kakor je bilo Marijno. Vendar je pa bilo ujeno življenje po zunanjem vse pri prosto, uič posebnega in nenavadnega po zunanjem ni kazala. Marija je od dne do dne opravljala svoja domača dela, v tem ko je sv. Jožef tesaril. Po zunaujem se toraj ni toliko ločila od drugih žena svojega stanu; nosila je obleko kakor one; občevala je z njimi, hodila v tempelj in praznovala je praznike, kakor druge. Celo njeno življenje je imelo podobo ljube priprostosti. A veudar je presveta Devica kljubu priprostosti bila vsak dan sve-tejša, dospela je do najvišje stopinje popolnosti. To dokazuje, da za popolno življenje ni tieba do stermenja velikih del in da v vsakem stanu lahko popolno živimo. Pogosto pa nas le napuh in častiželjnost priganja k marsikterim delom, ker mnogo jih je. da le zaradi tega. da bi jih drugi hvalili, doveršujejo dobra dela; taki bi radi svetnike posnemal, da bi smel samega sebe za svetega ceniti. Premagovanja tedaj je potreba, da človek dobro dela in se hudega varuje zavolj Boga in iz ljubezni do Boga, to je, z dobrim namenom. Življenje prečiste Marije Device bilo je zato tako popolno, ker je ona, navdana iskrene ljubezni do Boga, kot zvesta dekla Gospodova, vedno se trudila Njegovo voljo spolnovati in zadobiti si Božje dopadajenje. Vse, kar je delala, bodisi veliko ali malo, je delala z voljnostjo in vdanostjo; čeravno je bilo delo, telesno časno, je vedno mislila, da je to Božja volja. V vsem skušala je Bogu dopasti in vsak na Bogu dopadljivi način začeti in končati. Njeno serce bilo je k Bogu oberujeno. Njemu je vse darovala. K temu je pa še v vseh zadregah iu nadlogah, v veselji iu žalosti, iskala se Bogu dopadljivo obuašati. Nikakor se ni dala zaderževati, da ne bi opravljala službe Božje, ali molitve, vse je znala uporabiti tako da )e Bogu služila in taao si je vedno novih zasluženi pri Bogu pridobivala. Kakor je močuo molitev ljubilo io jo vedno goreče opravljala, so bile tudi ure, ob katerih je delala, euako Bogu posvečeue ter je vse ujeua življenje bilo molitev. To je tudi za nas prava pot in zgled k popolnosti. Vse naše življenje in djanje bodi Bogu posvečeno, v vsem išimo Bogu dopasti. Le premnogo jih je, ki Bogu le takrat služijo, kadar molijo in ko gredo k službi Božji. V vsem drugem, bodisi v mislih ali dejanjih, je pa vse posvetno iu pohlepuo, takrat se Boga ue spominjajo, in to je velika zmota. V cerkvi n. pr. molijo, Božjo besedo poslušajo, kakor dobri kristjanje; berž ko so zunaj cerkve, pa ravno tako služijo posvetuosti iu navadnim grehom in zanikarnostim, in tudi dobr>, kar opravljajo, je le tlačansko. Toraj je veliki del njihovega življenja brez Boga in brez strahu pred sodbo in pred večnostjo. Imenitno djanje je zato vsako jutro dobri namen: „oaj bo vse inoje djanje in uehanje čez dan Bogu na čast in v zveličanje moje duše.- To človeka ohraui bolj zbranega in obvaruje mnogih grehov in nevarnosti. Zapomnimo si tedaj te nauke o sklepu šmarnic, sklenimo, da bodemo svoje življenje posvečevali Bogu na čast in sebi v zveličauje, tako, da bode vse naše djanje lepo cvetje in blagodišeči sad za čas in za večnost. Katekizem v podobah. (Pis. M. S.) Znana, od vseh odgojiteljev mladine poterjena resnica je, da na um in serce učencev in učenk mnogo vpliva nazorni nauk. Globoko v duhu in spominu se vtisnejo žive podobe, bodisi od oseb ali živali, ali stvari. Veliko pripomočkov imajo učitelji v tako zvanih „realijah,w da kažejo dotično stvar v naravi ali v lepi podobL^uu^ za najvažniši vseh učnih predmetov, za veronau »Zgodbe s v. pisma s podobami® ; šolski katekizmi pa niso ilustrovani «nimajo podob), in nikjer se taki ne rabijo. Se ve, da mnogib abstraktnih verskih resnic ni moč nikakor narisati, a osvetljevati jih in pojasnovati je potreba s kako zgodbo, ali pa ako se ima primeren simbol, t. j., taka predpodobu, ki v domišljiji ali fantaziji v spomin pokliče dotično resnico. Katekizem in zgodbe sta neločljiva tovariša, zlasti pri verskem poduku na ljudskih učilnicah. Pravi namen vsega kerščanskega nauka je po bese lah sv. Avguština: »ut veritas pateat, placeat, moveat" — rda se resnica spoznava, da je všeč, da (k delovanju) spodbuja"*. Ako pervega pogoja ni, odpadeta poslednja dva. Kdor le na pamot (iz glave) učiti nalaga, bo malo opravil. Sloveči katehet Overberg je kot gimnazijalni študent prihajal o počituicah na dom. kier so ga neki kmečki sosedje prosili, da bi blagovolil podučevati neke fantince, kterih g. župnik ni pustil k pervemu sv. obhajilu zarad njih nevednosti. Veliko se je trudil mladi neskušeni Overberg, pripraviti one »terdoglavce", da se kaj nauče, pa ui šlo, kajti, samo da se na pamet uče vprašanja in odgovore iz katekizma, jim je nalagal. Že je hotel ua cedilu pustiti oue »tepce"', kar se domisli. da bodo rajši in bol>še naučili se, ako jim povč kako zgodbico iz svetega pisma. Vsi ga z odpertimi ušesi iu ustmi poslušajo, in ko jih izprašuje, mu pametno in lepo odgovarjajo. Našel je pot, po kateri je nauk nadaljeval in tudi pozneje kot duhoven vestno ohranil, in kmalo so bili otroci zadostno pripravljeni, da so vsi še one jeseni opravili pervo sveto obhajilo. (Linzer theol. Quartalschrift 1*87 p. 315.) Veliki apostelj narodov sv. Pavel pravi: »Vera je iz poslušanja in slišanje po besedi božji*4 (Rim. 10. 170), ter nadaljuje: »Niso li slišali? če ve da: Po vsej zemlji je izšel njih glas in na kraj sveta njih besede". To veljl od vseh gorečih oznanovalcev besede božje, zlasti tudi od slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Trudila sta se veliko z govorom, a ker po znani pri-slovici: »verba volani, scripta manent" — »beseda zgine, pismo ostane", je sv. Ciril izumil slovanska pismena, ter je pervi prestavljal (pretolmačil) sv. pismo in druge bogoslužne knjige v slovanski jezik. Sv. Metod pa je bil tudi slikar iu s sliko poslednje sodbe je spreobernil bolgarskega kneza Borisa h kerščanski veri. Tega zgleda nam se je deržati iu ga po zmožnosti posnemati: z besedo, s pismom, s sliKami razširjevati kraljestvo božje na zemlji. Po mestih imajo v ljudskih šolah razun »zgodb sv. pisma-4 s podobami tudi še veče sliae. da se na steno obešajo, a na deželi imajo takih slik malokje. Cele knjige: »Zgodbe41 ne morejo vsi kupiti, kajti so po 50 kr. slike večje pa stanejo veliko več, od 10 do 20 gld. Kar pa mora vsak učenec imeti, je med drugim orodjem, kar uekdaj uiso poznali, tablica in čertduik. Po znani wpisnobralniu metodi (Schreiblesemethoie) morajo že pervenci vsako čerto, ktere se z nova uče, tudi sproti ua svoji tablici napisati, da znajo ob enem pisati in „čitatia. Tudi risanje, posebno geometrično in z ravnimi aekarni* (linjami). je predpisau predmet v večjih skupinah No. ako bi imeli katekizem s podobami, bodisi zgodovinskimi ali simboličuimi. koliko več in boljega vspeha bi se bilo nadjati tudi od kerščanskega uauka. Zgodovinskih podob, se ve. ue morejo učenci posebej narisati, a simbolične pa ne delajo težave, in katoliški učenci jih bodo menda še rajši kopirali (posnemali) kakor one čirečare. ktere po uemško imenujejo * Nt Krasil aem slišal: r Kadar je oblak v se k ah, rado dežuje, » kadar je nakopičen na Nanos-u, j?ride bnija." „Irrwege — krive pota". Da je katehet le malo vešč risanja, in ako je šolska tabla ravno prazna, utegne včasih narisati kako simbolično podobo, da jo kopirajo učenci na tablice. Se ve, podoba na tabli mora biti zadostno velika, da jo učenci do zadnje klopi lahko vidijo in mora stvar v priprostih pa jakih potezah predočiti. Skušnja uči, da so otroci mirni in v redu. kadar rišejo, in kar so z ušesi slišali, še z očmi in pogledom globo-keje v spomin in v serce vtisnejo. Za poskus podam te-le podobe: tab. I. Očenaš. tab. U. A) sv. Rožni venec in B) Štiri poslednje reči. Kaj bi veljalo, ko bi k vsaki podobici tudi mično pesmico doložil! Pa časa, navdušenosti malo, io pevske žile je treba imeti, kdor če o tako vzvišenih reččh peti. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Katoliški in prostomiŠljaški velikonočni čas; procesije in izleti; romanje in hribolazve, in še kaj več podobnega.) Znamenito je to, da v to dobo zadenejo večji del po vesoljnem katoliškem svetu vsta-novljene zapovedane procesije, cerkveni obhodi. Perva procesija je cvetno nedeljo okoli cerkve s palmovimi ali oljknimi vejami, ali z drugim zelenjem. Prav bi bilo, da bi vsaj nekoliko vernikov šlo za to procesijo, in bi tako posnemali jeruzalemske prebivalce, kateri so našega Gospoda iu Zveličarja Jezusa Kristusa kot kralja spremljali pri njegovem veličastnem vhodu v mesto Jeruzalem. Procesije, pa le v cerkvi, so veliki četertek in veliki petek. Nadalje je procesija z Najsvetejšim o vstajenji veliko uedeljo zjutraj, ali pa veliko saboto popoldne. V tej dobi je procesija v god sv. Marka. Prošnji ali križev teden so pa zaporedoma tri procesije pred Kristusovim vnebobodom. Nekoliko časa velikonočne dobe seže v mesec majnik — veliki traven, mesec Marijin.— naj lepši mesec leta; v tem mesecu je,— skoraj pa vselej v nedeljah in zapovedanih praznikih, največ tako zvanih »izletov44, ali posameznih oseb. ali celih družin ali društev. Takih izletov namen je pa večidel edino le posvetno razveaeljevanje; le prepogostoma se hudo pregreši zoper pervo in drugo cerkveuo zapoved, zavoljo zanemarjenja službe Božje. V zemeljsko vtoplieni in edino za svoje telo skerbni ljudje se izgovarjajo: Zdaj je lepi čas. in zrak,— zrak v goizdih je rkrepilen", mleko za bolebne. zdravilo na pljučih; vterdi se život, ako se gre na hribe in lazi po visokih gorah; občuduje se tam po daljnogledu krasni za bolne veličastni razgled v sive daljave. navdušuje se nad krasoto narave, katera se. lahko bi se reklo, kakor boginja moli (!). Za Stvarnika narave, kateri je zapovedal. njega samega moliti in njemu samemu služiti, in kateri je sam in po svoji Cerkvi zapoved dal: Glej, da nedeljo in praznik posvečuješ, se pa kar ne zmeni. Začnejo se polniti toplice z bolnimi, zares, pa tudi z bogatimi le domišljeno bolehnimi. Prav je in tudi dolžnost, skerbeti za zdravje in si okrepiti truplo; ne sme se pa nikoli pozabiti na ne-umerjočo dušo. Preden so pa v »modo" prišli izleti, hribolazi, popotovanja na zabavo in kratek čas, je že davno popred sveta Cerkev napeljevala svoje verne otroke k drugim, za dušni in večni blagor in tudi za truplo koristnim izletom, namreč, k procesijam in k romanju na svete in milostne kraje — božje pota, kamor romajo posamezni io tudi v procesijah. Kdaj bi bilo že nehalo romanje in ne bilo 0i nič več božjih potov, ako bi se verniki v vsih časih ne bili prepričali, da njih molitve za dušne in telesne potrebe so bile uslišane ravno na ti in uni božji poti, na tem ali unem milostoem kraju, da se je ta ali uni romar na čudežni način od svoje bolezni ozdravil. Ako bi sovražni in mlačni in lažnjivi olikanci, ter posvetnjaki mogli dokazati, da so uslišanja molitev in čudežna ozdravljenja na božjih potih le izmišljene goljufije, iznajdbe duhovnov, kakor oni obrekujejo; kdaj bi bile božje pota in procesije od deržavnih oblastnij že prepovedane. Ker pa ti ljudje resnice utajili ne morejo, zato vpijejo in tarnajo očitno po časnikih in brošurah itd. v hinavskem človekoljubji, — koliko časa da ljudstvo nepotrebno potrati po božjih potih, pri procesijah, pri šmarnicah, misijonih ..., da se ljudstvo delu odteguje, da se maDj prisluži, bolezni nakoplje, in kdo ve, kaj še ! O ti milo-mehko človekoljubje! ako ti je toliko pri sercu blagor in zdravje bližnjega, le stegni roko in podari ti svojemu premoženj u primerno miloščino stradajočim družinam, ki tiče lačni, bolehni po nizkih, vlažnih, tesnih, bolj kletim kot sobam podobnih stanovanjih; — podeli revežem, stanujočim v podstrešnicah, katere so bolj podobne golobnjakom, kakor pa izbam! Res je, da o času kužnih in nalezljivih bolezen deržavne oblastnije omejijo aii za en čas celo prepovejo shode, kakor romanje in procesije, tako tudi semnje, to pa le z namenom, da bi se bolezen ne širila, in o tem tukaj ne govorimo. Poprej omenjenim ljudem so božje pota, procesije in sploh vsako očitno skazovanje sv. vere tern v peti, zato ker se bojijo, da bi se jim vest ne zbudila in ue oglasila. To se je pokazalo pri nekem človeku, kateri je kot katoličan pred več leti s svojo družino k protestanti/mu pristopil; živel je v mestu s katoliškim prebivalstvom. V praznik presv. Rešnjega Telesa, po prestopu k protestanštvu, se je s svojo družino zjutraj zarano podal iz mesta v gojzd, da bi ne mogel nič slišati in viditi o slavnosti tega častitljivega praznika. Zakaj to? Notranjega glasu, očitanja vesti se je bal nesrečni; vest uamreč bi se bila še bolj zbudila, ga še huje pekla, ako bi bil gledal častitljivo procesijo, slišal petje in molitve. Podobni so taki ljudje pismarjem in farizejem, ki niso klicali nHosana Sinu Davidovemu" pri slavnem Kristusovem vhodu v Jeruzalem na cvetno nedeljo. (Dalje nasl.) Iz Ljubljane. (Itidi grenek „lekcijon!') Zlatarju dunajskemu, boui mu ime kaaor drag'% bilo je od božičnih praznikov dozdaj pokradenih 6C0 gld. In kdo mu je izmikal?... Njegov lastni učenec, ki se je sam udal, da je kradel. Tacih žalostnih zgledov je zmeraj več. Cesa naj se gg. umetniki, mojstri, principali, šta-cunarji iz tega učijo? Gotovo tega, da naj skerbijo, da bodo njih učenci nravno-versko zrejeni in dobro podučeni. Brez tega so učenci iu pozneje pomočniki le tatovi, kterim nobene stvari ni zaupati, ne deuara in blaga, pa tudi varstva svojih otrok ali druzih oseb ne, na kterih poštenosti jim je ležeče. Ali pa skeibijo mojstri, gospodarji, štacunarji brez izjeme iu sploh za kerščansko odgojo svojih učencev? Prav pogosto ravno to dolžnost grozno zanemarjajo. Veliko tacih učencev sicer obiskuje kako večerno obertno šolo, ne obiskujejo pa nedeljske šole za kerščanski nauk. Mnogi mojstri natezajo svoje učence, da morajo ob nedeljah celo v delavnici delati, narejene obleke naročivcem na dom nositi, in več tacega: ne skerbe pa, da bi učenci vestno hodili k sv. maši in k popoldanski božji službi ob nedeljah iu praznikih. Tako jih gospodarji sami učijo, da postanejo brezvestni in nezvesti. Ali se ne zgodi tudi, da se marsikteri učenci o večerih po ulicah potikajo iu smodke puhajo za solde, ki so jih morebiti ukradli gospodarju, in so v taki drušini namesto, da bi doma s celo družino sveti roženkranc molili? To bi se dalo obširno snovati, pa dosti očitno je že iz tega. da noben denarni gospodar poslednjič v svoji lastni hiši, delavnici, štacuni, pisarni ne bo varen pred tatovi in tolovaji, ako ne bodo skerbeli za uravno-versko odgojo svojih učencev, ktere v nauk iu pomoč sprejemajo. Zvonček iz Zagreba. (Zagrebška stoljnira). Ye-ličastua stoljua cerkva, tu »Kraljeva cerkva" imeuovana, ta naj večji iu najlepši hram Božji v gotiškem slogu na Jugoslovenskem, je znotraj iu že tudi na treh straneh odzuuaj vsa prenovljena, predelana in dogotnvijeua. Sedaj došla je na versto prednja stran z dvema stoljpoma, ki bodeta čisto nova. V resnici prešinja človeka sveta gro^a iu blago-dejui verni občutki pri vstopu v ia prečastiti hram Božji. Visoki in lični dveverstni stebre vi, ki delijo cerkvo v tri velike in krasne ladije, umetni oboki so kakor sinje nebo s svitlimi zvezdami; lepe 3kna s prav vkusno barvanim steklom, ki delajo cerkvo za vsako berilo svitlo. Ne1*a dobrodejna senčnost, ktera nehote nagiba duha človeku k sv. premišljevaoju iu molitvi, vlada v cerkvi. Posebne lepote iu okusa je presvetišč.', veličastno vzvišeno od druzih ceruvenih prostorov. V sredini prezbiterija stoji veliki altar, vravuan tako, da se zamore najsvetejša daritva opravljati proti vzhodu, ali proti zahodu gledč. Spredaj vel. altarja v prezbiterji so sedeži za klerike, zadaj pa v polkrogu iu v lepih gotiških votlinah sedeži za stoljni kapite^ z nadškofovim v sredini. Prezbiterijo kinčajo petere veličastne, visoke okna z umetnimi slikami na steklu; verhu teh oken so lepe tako imenovane „rozetew, s prijetno barvanim steklom. Posebne lepote, milobe in vzvišeuosti je predstava na srednjem inu, slika vnebovzetja blažene Device Marije; veliko sem videl slik na steklu, ali kar jih je do sedaj v naših krajih, niso nobene v lepoti, milobi iu vzvišeuosti tem enake. V stranskih Iadijab so že večinoma postavljene oltarne mize, na kterih se že opravlja presv. daritva. Od prejšnjih, umetnih in dragih altarjev sta ostala samo dva; pa bolj umerjeno bi bilo. ko bi ji ue bilo; kajti ne strinjata se s cerkvenim zlogom, ta je gotiški. ona sta pa romanskega sloga. V desni ladiji je čisto ua novo postavljen oltar sv. Jožefa, v gotiškem slogu, prav lično delo iz tako imeuovane „mase-; ob desni sv. Jožef-i stoji kip sv. Janeza Nep., ob levi pa sv. Frančiška Asiskega; toda umetnik, ki je delal Kalup, ni vedel, kako redovno obleko je nosil sv. Frančišek Seraf.; take, kakor jo ima ta kip iu te oblike, že ue. Ta vzvišeni svetnik, seraf. v človeškem telesu, očak ubozih, ima že to srečo, da se v mnogih različnih oblekah sedaj njegova podoba nahaja, akoravno je imel samo jedno revuo redovno haijo, kakor jih še sedaj nosijo njegovi redovniki iz ostrejšega reda sv. Petra Alkautarskega. Minoriti-konventuvali — ga oblačijo po svoje, černo in lično. Kapuciui po svoje, observantje in reformati po svoje; tako da prosti človek ne ve, kateri je pravi Frančišk Seraf. Ta kip na strani sv. Jožefa ima pa obleko bolj benediktinsko, kakor pa frančiškansko. Prav in pravično bi pa bilo, da bi se njegove podobe in slike, kakor druzih svetih, napravljale v obleki, kakoršuo so v resnici nosili; akoprav so njegovega reda sinovi začeli nosit' različne obleke in živeti po različnih redovnih prenovah. V Zagrebški slavni „kraljevi cerkvi44 ae jako pogreša umetnega marmornatega gotiškega dela pri altar-jih; veliki altar je tudi iz „ma8eu, barva zidovom cerkve enaka. Ko bi bil ta oltar iz belega marmorja, pa vsaj nekoliko obširniše oblike, z večjimi kipovi. v tako velikem prostoru, bilo bi lepo. umetno in častitljivo. Stolovi v cerkvi so bolj joniške oblike, kakor gotiške. Posebno pa očem neliubo se predstavlja uadbiskupski sedež pri stebru na desni strani oltarja z baldahinom romanskega sloga v strogo gotiški cerkvi; nasproti temu pa drugi sedež pri stebru ua levi strani altarja pod slabim malim baldahinom na dveh stebričkih. Ako je škofov sedež že v sredini kora, kaj ga je treba še na strani, pa v tako vravnani cer«vi. kjer stoji veliki altar prosto v sredini prezbiterja in ima na dve strani lice in priliko presv. daritvo opravljati? V Raveni, v Foli-niji. v Rimu in po mnogih katedralnih cerkvah v Italiji so škofovi sedeži v sredini kanoniških sedežev, tako tudi v Djakovu itd. Odveč je tudi imeti v eni cerkvi na dveh mestih presv. Zakrament altarja. v velikem altarju in še v stranskem; v saini baziliki sv. Petra v Rimu, ki ie naj večja na svetu, je presv. Zakrament altarja le ua enem mestu, v zato odločeni kapeli; a tu je na velikem in še blizo poleg na stranskem altarju. Posebno necerkveno se mi pa zdijo okolo na pregraji prezbiterija stoječi svetilniki s plinovo razsvetljavo. To preveč dela podobo gledališča, dvorane na velikih železničnih po stajah i. t. d. Za presv. hišo Božjo ta nedišeča razsvitljava malo pristuje, posebno pa še okolo presvetišča; pa tudi ni brez nevarnosti. Vzvišeno lepo pa je, ako takovi lepi stoječi svetilnjaki okolo presvetišča in v cerkvi stojijo z mnogimi svečami, kakor je to navadno v Benetkah, v Rimu in po druzih krajih pri velikih cerkvenih svečanostih, da eden takih stoječih svetilnikov ima po 15—25 sveč. Žalostno je, da več katoliških cerkva v Hervatski nima sveč voščenih na altarjih; dve se tirjate, pa v več krajih še teh ni; pred Najsvetejšim pa včasi petrolej za večno luč gori, no pa vselej še ta ne (V). Veličastna, lepa. imenitna je stoljna cerkev zagrebška, če tudi ni vse do čertice vravnano po cerkvenem stavbenem zlogu. Opomnim naj še to: Ako ue vsi, naj bi *e bil glavni oltar in oua dva perva v stranskih ladijah omislila umetnijsko iz lepega marmorja. — Tako pa je le novošegna „masa", altarji one barve, kakor cerkvene stene, bledo rujavkasti. Res je. da tudi ta rmasa" je lična in so altarji prijetni; pa se rado okruši. je brez živosti. in tudi se postarajo težko prav prenovi. Kedor je nepristransk. naj vse pregleda in presodi po vseh praviiih zloga, lepote, umetnosti in vredbi naprav cerkvenih; pa taki. kteri je dejansko že več kaj tacega vidil po svetu in ima kus pravega vzvišeuega cerkvenega duha. bode priznal, da je resnično tako. kakor je tu opisauo. To»aj. Kar zadeva zidavo iu zlog cerkvenih zidav iu njih olepšavo, je skoraj brez prigovora lepa. častita, veličastna in vzvišena zagrebška stoljnica; v notranjem pa je marsikaj drugač želeti. V cerkvi ui lepo in dostoino. ako je vse redko. prej>rosto in prepra/.no; kakor ui lepo in dostojno, ako je vse zamašeuo. prenapolnjeno in preocitrano. (Konec nasl.] Iz Gorice, 5 5. 1>$*7. (Edino zdravih sedanjemu rasu.t Preštej. dragi bralec, atentate, smertne napade, dandanes celo na maziljeue g;ave, izuajavce, tolovaje. tato\e. požigalce, samomorilce iu vse one. ki so sklenili človeštvo kar uuičiti. in videl boš, da izmed njih uiti enega ni. ki bi bil redno opravljal sveto spoved. Prašaj gla- varje, krivične izmed služabnikov, vojakov, nezveste zakonske, upornike, lene posle, poredne otroke, nesrečno mladost, če se spovedujejo tako, kakor sv. Cerkev zahteva ; iz vseh teh nesrečnih in zgubljenih ne najdeš niti enega, ki bi zamogel odgovoriti, pri Bogu in pri svoji vesti: „Da !u Prašaj učenjake, ki učijo na mastuih stolicah ali po popularnih in drugih spisih, prašaj časnikarje, ki trosijo po svetu nevero in bogokletstvo, prašaj nesramne romanopisce in brezvestne knjigoteržce, ki očitno in skrivaje prodajajo strup pregreh in hudobij, prašaj oderuhe, rudečkarje z njih geslom: prostost, enakost in bratovstvo — in sicer v škodo bližnjega, prašaj skrivne prekucuhe (nihiliste), ki so že tisočerim smert prisegli, prašaj vse te, če se spovedujejo ? Kdo stori, da postanejo vladarji podanikom pravični in podaniki vladarjem vbogljivi. če ne sv. spoved in zavednost večne pravice Božje. Kdo sili zakonske k zvestobi, mladost k Čistosti, posamezne k medsebojni bratovski ljubezni, če ne spoved ? Ob kratkem, kdo učini, da ohranijo posamezni sv. vero z vsemi blagoslovi, če ne sv. spoved? To je vzrok, da opravljajo tugi ueveruiki nekako spoved stari Gerki, Azijanci. Mehikanci in Peruvauci so tudi imeli neko spoved. Skoraj 400 let pred Kristusom spovedovali so se poganski Parzi pred svojim učenikom postave z molitvico proti Ormusdu (ki so ga za svojega boga čislali) in Sesioš u (njegovemu služabniku na zemlji). Besede, ktere je takratni grešnik govoril, bile so tega pomena: ..Kesam se svojih grehov ter se jim odpovem. O Bog! imej usmiljenje z mojim telesom in z mojo dušo na tem in na unem svetu. Odpusti mi vse hudo v mislih, besedah in v dejanji. O pravični sodnik! upam. da se mi ni bati početuika vsega hudega: Arimana, in terden sem v upanji, da mi bode dobro po vstajenji. Zato obžalujem svoje grehe in se jim odpovem." Kakor je čitati (v „Polichinelleu, Tom, II. chap. 44. 45>, spovedujejo se še nekteri protestantje na Nemškem, in marsikteri Anglikani se spovedi zopet popri-jemajo. Mar so pri starih Parzih. Mehikancih itd. tudi katoliški duhovni spoved izmislili, kakor brezbožoiki lažejo? Dasi so take spovedi krivovercev in paganov brez moči iu sadu, vendar dokazujejo, kako primerna je ta naprava grešnemu sercu. Smemo terditi, da spoved je že prirojena in verskemu čutu grešnega človeštva neogibno potrebna. Saj človek, ki je kaj slabega storil nima miru, dokler ne skaže dušnih ran svojemu bližnjemu. Saj pravi Nemec: „Getheilter Schmerz, halber Schmerz". Kdo pa je bolj bližnji kakor dušni pastir? — Marsi-katerj grešnik noče se spovedati. misleč: „Bog je dober, ne bo nobenega na vekomaj pogubil; toraj smem grešiti, kolikor hočem, saj smo grešniki vsi". Protestantje pa verujejo svojemu učeniku Lutru, ki je rekel: Le greši derzno, pa veruj še bolj! Dasi si velik grešnik, svest si bodi, ker si v božjih očeh ravno tako svet, kakor apostelj Peter ali Pavel \u Novejši praprotni modrijani o spovedi pa pravijo: „Odpuščenje grehov obstoji v spravi s svojo vestjo in sicer kakor koli". Izmed vseh teh različnih češ-da spovedi pa nobena grešnika ne opraviči, ne da popolnega miru in prave sreče. Tc pridobi ubogemu grešniku le katoliška spoved, ker le ta je od Kristusa postavljena. Če že stoji umirajočega grešnika duša na vratih večnosti, tu jo čaka še ediua tolažba in zdravilo sv. kat. spovedi. Kako lepo donijo besede poprej tolikrat zaničevauega mašnika: „Odpuščeni so ti tvoji grehi"! „Pojdi v miru!" Človeško serce je neznano brezno; v kterem je skrito vse ^življenje. Če rojijo v njem verski dvomi, kdo jih reši? Če se tu vguiezdijo skrivni grehi, strah in trepet, kdo je tolažnik, svetovavec in rešenik! Če se ima ktera čednost ohraniti in podpirati, kdo je, ki bi pripomogel, če ne kat. spoved? Odvzemi spoved, kaj bo potem opravil veren poduk in nravna postava? Bi bilo li mogoče junaško zatajevanje in druge čednosti brez spovedi ? Težko je mnogoktero breme, pa težje nobeno ni kakor butara greha na vesti: o ubcgi grešnik, pojdi k spovednici in odloži jo. Konečno rečem s sv. Lukežem v djanji apostoljskem (3. 19. 20.): »Pokorite se in spreobernite se, da se izbrišejo vaši grehi, da pridejo časi ohladila od obličja Gospodovega!" O kako sladko je pri sercu po odpuščenem grehu! Hiti, o grešnik, in „skaži se duhovnu (Luk. 17. 14.)!" Da ti poreče tola-žilue io blažilne besede: „Potolaži se, moj sini Grehi so ti odpuščeni! Mir s teboj!" Karol. Iz Egipta in Jeruzalema. (O letošnjem romanji v Jeruzalem.) Naš rojak g. A. Kocmur, ki je med bavarskimi potniki v Sveto deželo šel, nam je pisal 29. aprila in zopet 3. majnika. V pervem pismu pravi: Pisal sem te verstice na železnici iz Kaire v Izmailo, in zda) gremo v Sueški prekop Bivali smo tri dni v Kairi (glavnem mestu v Egiptu); danes pa odrinemo na treh vozeh ogledat si „Marijino drevo" (ki pravi izročilo, da je Sveta družina o begu v Egipt v njegovi senci počivala). Silo staro je to drevo in nekako čudno, da na starih skorjah votlega debla, rastejo tako lepe mladike. Ima ga v oblasti neki Arabec na vertu, ki ga rad odpre za mali „bakšiš" (darilo). Odčesnil sem si ga kos od trohljenega debla ko mi je gospodarjev sin namignil, da smem. Ravno pri studencu tega imenitnega drevesa je silo lepa ceruvica Lurške Matere Božje, ki so jo zidali francoski katoličani. Ogledat smo tudi šli zanimivi spominek nekdanje izraelske sužnjosti, uamreč , Heliopolis" (solnčno mesto tudi On imenovano; drugo solnčno mesto je Balbek v Siriji); tu stoji 18 metrov visok steber iz enega samega kosa ruiečkastosivege alabastra. Potem smo šli ogledat v (stari) Kairi zanimivo kapelo, ki je pod „koptiško cerkvijo" v zemlji, kraj ali hišico, v kateri je živela sveta Družina, ko je bivala na svojem begu v Egiptu. Kaže se tukaj ognjišče in delavnica sv. Jožefa. . . . S sopotniki Ncmci sem prav zadovoljen. V samostanu Frančiškanov sta tudi 2 očeta Nemca. Bili so prav prijazni in veseli. Škot iz Aleksandrije je v Kairi ravno šole obiskoval. Peljaje se iz Kaire videli smo lepa polja zrele pšenice. Eni so proti koncu aprila že mlatili. Silne planjave sO pa tudi vse z drobuim peskom zasute — po komolec na debelo. — Gorkote imamo opoldoe 33 stopinj. Dospeli • smo iz Kaire 29. apr. v Ismailo, malo arabsko pritlično mestice ob morski obali. Potem nas pelje mali parnik po Sueškem prekopu v Port-Said. Poslednjič smo se na velikem Loidovem parniku, z imenom Etna, odpeljali proti Jafi (Jope) v Palestini (obljubljeni deželi). Mislilo se je: no, zdaj je pa že dobro; ali že 3 ure pred Jafo jelo je morje tako divjati, da je silo veliki parnik po 2 metra se noter pa ven gugal ... Ko pa pridemo pred Jafo, je bilo morje tako zdraženo, da se ondi domačinske neke ženske niso hotle iti v male čolniče (v kakoršnih se prepeljavajo od velikega par-nika na suho), bil je jok, krik, kakor živi sodnji dan. Že 80 bili izmed naših Bavarcev nekteri teh misli, da gremo na Kajfo (v Galileji namreč, kjer se ložej in brez nevarnosti izkercajo; ob Jafi pa so od starodavnih časov velike nevarnosti zarad viharjev, morskih klečet in robov.) Bilo tedaj je vse zmešano naše popotvauje; — ojačili smo se vender, bledi kot smert vsi; pa inali čolniči niso mogli blizu k tako velikemu parobrodu, in ko se je veliki zazibal, hotel je vse male pod-se spraviti . . . Jest sem mislil že s stopnic velikega v malega skočiti, kar se veliki z i 2 metra zaziblje nakviško in me tako verže, da sem komaj ieržaju še obvisel in si obleko dobro pretergal. (Vedeti je, da z velikega parnika spuste v čolne spodaj lestvo ter ljudje po nji doli v čolne prestopajo; kako pa je to v hudem viharji silo nevarno, si vsak lahko misli) Res je, rekli smo, da v Jeruzalem se gre s težavo!. . Cele 3 ure je bila zakasnjena vožnja s prestopovanjem s parnika v čolne; 6 kurenjaških Arabcev je vozilo čoln (med klečeti od parnika proti bregu), iu se je čolu do 1 kilometer na daljavo tako postavljal po koncu, da so mohamedanski Arabci svoje litanije molili in klicali: Allah! Dospeli smo konečno v mestice Jafo. ko eo čč. oo Frančiškani ravno obhajali popoldansko božjo službo. Že je nas čakal dragomau (najeti uadaljoi spremljevalec) s tremi vozovi, da nas popelje proti Ramli. Ob potih po mejah je bilo vse polno pomaranč, limon kot brinja. Dospevši v Ramlo odložimo mavhe — pa hajdi v bližnjo Lido ogledat zanimivo cerkev in menda rojstni kraj sv. Jurija. Drugo jutro, ko so gg. duhovni odmaševali. smo se zopet odpravljali dalje, ob petih bili smo že na poti. Vozovi so hitro tekli, ker se dela sedaj cesta (poprej 80 morali jezdariti, ali pa peš hoditi — iu to precej od Jafe pa do Jeruzalema). Ceste je uarejene že nekaj in pa prav lepe — lepše kot pri nas; dela jo neko judovsko društvo ua ta uačin, da bo potem napravilo mitnico, od vsacega voza ne bo plačalo 1 gld. Kadar smo prišli do pol pota proti Jeruzalemu, nam prineso opoldne iz Jeruzalema naproti merzle pečenke, perutuine, sira. ja.,c, pomoranč. mandeljnov, jeruzalemskega vina, kave. So pa napravili tam rkan* (gostivno); šli smo namreč v neko staro zapuščeno cersev, ki se imenuje Jeremijeva in tam smo imeli kosilo. (Op. To vse oskerbljuje dragomau, kteri se z družbo pogodi in za gotovo plačilo spremlja popotnike 8 svojimi konji, osli, s potrebnim postrežnim osebstvom. s hrano itd. Bavarci tedaj so se že poprej pogodili, da je dragoman z vozmi prišel po popotnike do morja (Jafe), s hrano pa so prišli njegovi podnajemniki do Kirjat-Jearim-a, kier je bila svoje dni skrinja zaveze celih dvajset let v hiši Amiuadabovi.) Pri meni je veči del sedel neki greški odličen duhovnik iz Carigrada, ter sva cigarete uničevala. Šel je tudi on v Jeruzalem. Že od Port-Saida se me nekako vedno derži; tudi danes mi je šel v par z gorečo svečo pri procesiji o najdenji sv. križa. (Škoda, da g. dopisnik ni zapisal imena: morebiti je kteri iz naprave arhiman-drita Anastasiada ?) V Jeruzalemu smo se po obiskanji Božjega groba nastanili v avstrijauskem hospicu, kjer je zdaj vodja Tirolec č. g. Majer. Posebuo zanimivo je bilo danes (3. apr.) obhajanje najdenja sv. Križa. Ob 8 so orgije milo. polglasno začele spremljati pesem iz stoterih gerl, 8 ktero se je preslavljala čast sv. križa, ki je b; ta dan najden, v sedanji kapeli sv. Helene. (Ta kapela je staknjena s cerkviio Božjega groba, pa je veliko globo-keje v zemlji). Pričela se je potem pontitikalna sv. maša. ki jo je opravljal prečast. frančiškanski proviucijal. Po lOih se prične procesija mnozega {»obožnega ljudstva, vsi s prižganimi svečami ; satno duhovnov je bilo 20 parov. Zadi so uesli sv. križ z vdelano svetinjo pravega Kristusovega križa. Med milim petjem se jo gibal sprevod po veliki cerkvi okrog Božjega groba. Prečastitljm P. pootifi*ant je imel briljaosko mitro na glavi, io je bil spremljan od azisteuce v prelepih paramentih med ginljivim petjem. Za njimi sta stopala konzula francoski in avstrijanski, overižena z zlatimi motozi. Za njimi je mogočno stopala versta pisano ozalj-šauih kavasov (vradnib turških služabnikov, kakoršne imajo tudi vsi odličnjaki tujih dežel, in so dotičuim svojim gospodom v čast in tudi v brambo). Ta zali sprevod, pred kterim so se lepo dišeče cvetlice potresale in so ga osupnjeno opazovali tudi drugoverci, je terpel 20 minut po cerkvenem svetišču. Milo je gledal na slavni sprevod tudi kak koptiški ali gerški duhovnik sem in tje izza vogala. Mid a z gerškim duhovnom sva z gorečimi svečami perva šla za kavasi; ta gospod mi je rekel, da mu katoliški obredi najbolj do padejo. Turčina so bili za taisti čas pregnali izza vrat, da ni sedel na svoji postelji iu po navadi kave kuhal; pa berž ko je miuula procesija, sta že sedela na postelji /a vrati. (Žalostno je namreč, da velika cerkev Božjega groba je lastnina nekega turčina. ki ima tudi ključ od vrat, sam cerkev odpira in zapira, ter kot gospodar ima tudi svoj prostor za velikimi vrati, tam čepi in počenja, kar se mu ljubi! Skrivna previdnost božja dopusti to poniževanje, kakor je prej dopustila, da je bil sv. Križ več stoletij zakopan pod zemljo, da so po svetiščih na Kalvariji, v Betlehemu itd. stale dolgo časa podobe malikov ) Velika kupla nad Božjim grobom (obnovljena od Francoza iu Rusa) je zdaj nova — lepa . . . Jutri gremo poklonit se patrijarhu in opravili bomo spoved. Tudi bomo šli ogledat nekdanji tempelj (Omarjevo mosejo), kar je paša že privolil . . Z Bogom! Svetega Telesa dan. Bliža praznik se veseli Svetega Telesa dan, Hvalue pesmi bomo peli Svetega Telesa dan. Vse bo krasno, vse veselo Svetega Telesa dan, Vse tje v cerkev bo hitelo Svetega Telesa dan. Da vdeleži se sprevoda Svetega Telesa dan, Moli Jezusa Gospoda Svetega Telesi dan. Okrase se vsi oltarji Svetega Telesa dan, In blišče se v jutra zar'ji Svetega Telesa dan. na ljubljanskem gradu in so z ginljivimi besedami v kapeli zbrane jetnike nagovorili, podučili, potolažili iu razveselili. To lepo delo usmiljenja zaupljivo ne bo brez dobrega sadu. Presvitli cesar »o za pogorelce na Godešiču darovali 500 gid. -J- Na Studencu je po noči od 20. do 21. t. m. umeri č. g. ondotni župnik Jan. Lapa j ne. Zadušil ga je menda petrolejev sopar, ker se je vnel po zvernjevi svetilnici. ki jo je bil pustil goreti. Bog mu bodi milostiv. Iz dijaške kuhinje. V ljudski kuhinji je bilo za april plačati 99 gld. 24 sld. od 72 mladenčev (nenoliko manj kot druge mesce zarad velikonočnih po-čituic). Druzih stroškov pa čez 50 gl. Tako kaže, da proti koncu šolskega leta bi pričel „minister post" »ramadan*. kar je za marsikoga sicer zdravo, pa vender nič prav prijetno . . . Sv. maša za bratovščino sv. Detiustva bode 2. rožnika (junija) ob 8ih v uršulinski cerkvi, in sicer za mertve družbineke. Opomuiti je treba, da za družnike so takrat popolnoma odpustki, ako ss. zakramente vredno prejmejo in ua papežev pomen pobožno molijo. Želeti je, da bi .-e mladina obilniše vdeleževala te velike dobrote, kar je v veliko korist njim samim in dušam v vicah. F.dgar oder vom Atheismus zur \Vahrheit, von L. v. Hammersteiu S. J Trier. Paulinus Druckerei. 8" 15»*, S. — To je izverstna knjiga za take, ki niso v pravi veri, ali pa ki se jim je sploh barka vere potopila. V malo mescih se je morala knjiga že v drugič natisniti. Pisatelj je bil zaslovel že poprej z znamenitim delom: „Eriunerungen eiues alten Lutheraners.a Zahvala in prošnja. (Dalje.) Nadalje so darovali za hišo katol. pomočuikov v St. Vidu pri Ljublj. prečast. in čast. gg.: Mih. Debelak, kanonik v Terstu, 2 gld.; Ivan Legat. dr. in profesor v Terstu, 2 gld.; Anton Zupančič, profesor v Ljubljani, 5 gld.: Martin Pogačar, č. kau. Kn. šk. kancelar v Ljubljani. 5 £ld.; Ferdinand Stavdahar. kan. v Terstu, 5 gld.; Dr. gosp. Šterbenec, dekan v Leskovcu, 5 gld.; L. J. v Ljubljaui. 5 gld.; Kalist Medič, fraučišk. župnik v Ljubljani, 5 gld.; Dr. J. Šust. stoljni prošt v Terstu, 5 gld.; Dr. J. Lenar. ku. šk. kapi. v Ljubljaui, 2 gld.; J. Šiška, kn. škof. kapi. v Ljubljani, 2 gld.; Fr. Tavčar, duhovni pastir pri sv. Joštu, 1 gld.; Marko Glasser, pri sv. Pet. niže Marib., 2 gld.; Janez Grošelj v Vižmarjih 5 gld.; Lovro Kožman. duh. pastir v Žabnici, 5 gld.; J. Kratki v Ar. Vidu 3 gld.; A. Česen, bogosl. v Ljubljani. 5 gld.; F. Marešič. kapi. v Sostrem, 5 gld.; F. Toznec. v Ljubljani, 10 gld.; J. Bezlaj, v Š:. Vidu, 6 gld.; S. Jovan, v St. Vidu. 6 gld.: J. Jovan, v Št. Vidu, 6 gld.; A. Golar Podgoro 3 gld.; F. Hafner, v Št. Vidu, 8 gld.; J. Gosar, v Guncljah. 4 gld ; J. Šuštaršič. v Stanečah, 5 gld.; J. Šilar, v Št. Vidu. 10 gld.; J. Štefančič. v Št. Vidu, 5 gld.; F. Šuštaršič, iz Zapuž. 2 gld.; A. Galle, v Šiški, 10 gld.: F. Šifrar, na Jeseaicah, 2 gld.; J. Kinčič, v Šiški, 8 gid.; Kolar. stoljni kapi. v Ljubljani. 2 gld.; O. Dolenec, v Ljubljani, 10 gld.; Račič, v Ljubljani, 5 gld.: Klemenčič, v Ljubljani, 10 gld.; A. Strekelj, ua Trati, 3 gld.; J. Tomažič, v Ljubljani, 6 gld.; L. Bergant, v Logatcu, 5 gld.; St. Jaklič, v Št. Vidu pri Zatični. 3 gld.; V. Šuštaršič, v Vižmarjah, 5 gld.; Ž. Bohinec, sem. pod-vodja v Ljubljani, 2 gld.; J. Rožman, v Št. Vidu, 10 gld.; Gr. Jakelj, župn. v Rudniku, 3 gld.; Neimen. 2 obligacije po 100 gld.; Mr. Goljar, v Št. Vidu 3 gld.; Fr.Čarman, v Št. Vidu, 6 gld.; J. Šare. v Zapužah, 10 gld. A. Belec, blagajničar. Dobrotni darovi. Za študentovsiio kuhinjo: Čast. g. župnik J. Kapuz 2 gld. — G. L. Ravnik 2 gld. — Č. g. J. K. 2 gld. — Za sv. Detinstvo: Iz Idrije 112 gld. Za Danski misijon: Pfefrerjeve gospodičine zopet 50 gld. — Čast. gosp. duh. pastir Fr. Boncelj 2 gld. — Neimenovan dobrotnik v Šiški 10 gld. — Neimenovan z Gorenjskega 5 gld. 10 kr. — Č. g župnik Jan. Eder 5 gld. — Č. g. Fr. Perpar 2 gld. — Č. g Mih. Horvat 5 gld. — Č. g. župn Lor. Krištcfič 1 gld. — Neimenovana 1 gld (Op. Še 1 gld. je bil dodan, ne vemo za kaj? Vr.) — G. Tom. Pirnat 3 gld. — Z Berda zbirka 10 gld. po č. g. župuiku. — M. Kogolšek 40 kr. — Msr. prelat dr. A. Čebašek 5 gld. — Čast. g. M. Koršič, v Kvi-škera na Goriškem 10 gld. Za pogorelce v Strohinji pri Saldu: Č. g. župnik J. Kapuz 2 gld. — Oseba zvezčič obleke. Za pogorelce na GodeMčah: Preč. g. župnik Karol Tedeschi 22 gld. — Č g. župnik J. Kapuz 2 gld. Za Marijanišče: Č. g. župnik J. Kapuz 2 gld. — Preč. g. župnik Karol Tedeschi 5 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Il Krope Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: C. g. župnik J. Kapuz 2 gld. Za Marijanišle orgije: Čast. g. Andr. Karlin 5 gld. — Neimenovani 15 gld. — Dobrotnica 50 gld. — Po čast. P. A. 20 gld 35 kr. Za dozidan je Marijanišča: G. Jos. Swatek, prod« 1 gld. 20 kr. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Iz Mekin po č. g. župniku 12 gld. 10 kr. — Kropa po č. g. župniku J. Kapuzu 13 gld. - Iz Leš 7 gld. — Z Kresnic 22 gld. 50 kr. — S Prema 12 gld. 55 kr. — Iz Skoci-jana pri Dobravi 26 gld. — Iz Novega mesta po preč. gosp. proštu 31 gld. 82 kr. —- Z Gorjan zopet 17 gld. — Z Budanj 11 gld. 25 kr. — S Trebelnega 25 gld.— Iz Cersljan na Gorenjskem 37 gld. — Od sv. Gregorja 30 gld. — Iz Žirov 37 gld. 60 kr. — G. Jož. Zelnik 1 gld. — Z Iga 30 gld 30 kr. — Iz šeučurja pri Kranji 29 gld. 60 kr. — Iz Vogelj 7 gld. 34 kr. — Iz Šmarjete 27 gld. 50 kr. — S Cola nad Vipavo 35 gld. 25 kr. — Iz Škofje Loke 50 gld. 70 kr. — S Preske 16 gld. 10 kr. — Iz Drage 7 gld. — S Sel pri Šumbregu zopet 5 gld, 98 kr. — Iz Preddvora 15 gld. 50 kr. — Iz Krope po č. g. župniku 25 gld. — S Sorice 24 gld. — Od Stare cerkve pri Kočevju 15 gld. 40 kr. Popravek. Pri pesmici: Mariji Snežnici v zad. listu je izpuščena ena kitica v pervem odstavku, pravilno se glasi: O Kraljica, Tolažnica Si Marija Snežnica, Vsim zavetje: Sprejmi petje Dans udanega serca. Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani