Štev. 197„
.... r .»a .««1«fe.i.maB»w«i»'• Y»t
V Ljubljani, torek dne 16. julija 1912.
Leto I.
dmmmm
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak <!an — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v 'upravnlštvu mesečih K 1*20, z dostavljanjem na dom X 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno jK 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — :Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
Telefon številka 118.
»St
Propadajoči parlament.
Oni petek so se razšli poslanci z Dunaja in listi so imeli dovolj prilike, da so govorili o Uspehih in neuspehih državnozborskega zasedanja.
Jutri bo minulo eno leto, kar se je prvič sešel novi parlament. In kaj je dosegel v tej dobi?
Ne more se reči, da sc :ii delalo: bile so v celem času zasedanja 103 plenarne seje — menda največ, kar j\h je bilo doslej — bilo je 440 odborovih sej, in 151 posvetovanj subkomi-tejev. Podanih je bilo 1268 predlogov, 2244 vprašanj, 1034 peticij. — To so velike številke in vendar je njih vsota enaka — ničli. V tem so vsi listi — razen vladnih — enega mnenja: a vkljub delu ni parlament ničesar dosegel. Po enem letu smo tam, kjer smo bili. Pisalo se je pred meseci, da je v Avstriji bolno ministrstvo.« Pes je bil Stiirgkh nekaj zbolel — in Braf je celo umrl — toda tudi parlament je bolan — in menda_celo na neozdravljivi bolezni.
Sobotni »Slov. Narod« je prinesel zelo primeren članek o propadajočem parlamentu. Par: lament je čimdalje bolj brez moči, brez pomena — vlada doseže vse in gre na delo preko parlamenta. Clankar je mnenja, da se to godi, ker ni v parlamntu velike večine, na katero bi se morala vlada ozirati. Dalo bi se najti še več vzrokov. Člankar piše: Čim izgublja parlament svoj vpliv na državno gospodarstvo, na sredstva. s katerimi razpolaga državna eksekutiva in administrativa, pada z nivoja, ki mu ga je določila konstitucija kot soodločujočemu državnemu činitelju ter postaja zakonodajni stroj, ki poslušno izvršuje od vlade mu poverjene naloge in za katerega so osnovne določbe konstitucije čim dalje bolj — formalitete . . .
Parlament ,ki izgublja političen vpliv na zgoraj, izgublja svoj ugled ined ljudstvom. Z ugledom državnega zbora pa mora naravno padati tudi zaslomba, ki jo mora imeti konsti-tucijonalna misel med širšimi sloji.
Mnogo je poslancev, ki jasno spoznavajo pretečo nevarnost, pa tudi zbornica kot celota ,SSa 1)0(1 nePr’ietnim vtiskom, da pada nje Politična veljava. Češko-nemška sprava naj po mnenju premnogih prinese tudi parlamentu boljše politične čase. ter regenerira njega ustavne sile. Ali zdi se nam nevarno staviti vse politične upe na Češko-nemško karto; sprava obeh narodov je sicer eden najvažnejših državnih problemov, ki segajo globoko tudi v življenje državnega zbora, ali rešitev tega problema sama na sebi še ne pomenja ozdravljenja našega parlamentarizma.
Treba bo vzgojiti ljudsko zbornico v onih konstitucijonalnih idejah, ki so se navidezno umaknile demokratičnemu navalu, akoravno spadajo na sebi bistveno v pojem demokratizma. Taka paradoksa so mogoča pri nas, dokler m državnikov m parlamentarcev, ki bodo znali uvesti v sklad nacijonalno in konstituci-jonalno idejo.
K temu še par besedi: Kaj pa je bil nekdaj poslanec in kaj je danes? Koliko se pa narod zaJ veda svojih pravic? In koliko ve o tem, kakšne dolžnosti ima poslanec?
Da, manjka dobrih državnikov, parlamentarcev in poslancev. Za može Je dandanes suša. In tako zmagujejo demagogi, ki jim je politika postala kupčija. Zato parlamentarizem propada, Parlament izgublja svojo veljavo in vlada dela kar hoče.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
•••
•••
Telefon številka 118.
Ali se ne zdi, da bo počasi zavladal popolnoma stari policijski absolutizem.
Vlada in klerikalizem sta združena in čakata, da- se narodi popolnoma utrudijo. Napredne sile so razbite — misel za veliki boj pada. Po občinah bodo vladali gerentje — po deželah komisarji in poslanci bodo hodili na Dunaj samo še, da bodo glasovali zai vladne predr loge In za one milijone, ki so potrebni za vojsko na morju in na suhem. Tako bo propadita vsa veljava, ker je padla veljava poslancav ker voli ljudstvo metle, ali kdorkoli sc priporoča od onih strank, ki žive same zase.
»Slabi poslanci, slab parlament« — tako podaja roko vzroku vzrok — ozdravljenje je mogoče le iz probujenih mas.
Narodno-gospodarski pomen sokolskega zleta.
Stojimo pri začetku priprav za vsesokol-ski zlet v Ljubljani I. 1913., ki bo ob enem proslava 501etnice slovenskega sokolstva. 2e sedaj sc začenja delo. ki naj nam prinese prihodnje leto najlepših sadov.
Nismo sicer še tako nizko, da bi bili narodni samo še zaradi dobička — vendar, ker se bo moralo pri nas sokolstvo pri svojem delu boli ozirati na sodelovanje narodnih slojev — nego drugod — izpregovorimo par besedi o narodno-gospodarskem pomenu sokolskih zletov. Drugod tega ni treba, ker podpirajo sokolstvo pri slavnostih dežele mesta itd., pri nas bodo ti faktorji prej ovirali, nego podpirali. Včasih smo imeli slovenski narodni ljubljanski občinski svet — sedaj tudi tega ni več. Imamo samo še ljubljanski občinski svet, ki bo pri najboljši volji naletel na odpor klerikalcev in Nemcev — kajti slovanski sokoli
—	niso gorski strelci ali avtomobilsti. — Vendar naj pokažemo tudi to stran spkolslkega zleta — namreč dobičkanosno stran — da vzbudimo »navdušenje« tudi v onih. ki ga sicer ne poznajo.
Mesec dni pred velikim praškim vseso-kolskim zletom je prinesel »Čas« čeden članek pod gorenjim naslovom v rubriki »Narodni gospodar.« Tam se pravi:
Ni menda stroke obrti, ki bi pri zletu — če se posreči — ne imela — posredno ali neposredno svojega dobička. V tem je sokolski zlet velike važnosti. Le poglejmo, kako se dela na vežbališču. Koliko sil dela! Tehniki, stavbniki, tdsarii, umetniki, izdelovalki pla-katov. tiskarji razglednic itd. Od mojstra do vajenca — vsi imajo dela. Koliko priprav pa je v mestu. Razni obrtniki se pripravljajo na goste, trgovine pomnožujejo svoj perzonal, izpopolnjujejo svoje zaloge, krase svoje izložbe. da je radost gledati. Ti vsi si obljubljajo mnogo od zleta. Hoteli, gostilnice, restavracije. oni. ki imajo stanovanja — vsi ti bodo imeli bogato žetev. Pa tudi drugi bodo imeli mnogo dela:	Peki. mesarji, sladčičarji, tr-
govci itd. Od zleta imajo dobiček železnice, mestni tramvaj, izvoščeki, avtomobilisti — zabavna podjetja itd. Na zletu si vsak rad kaj kupi. da nese domov. Trgovci bodo imeli bogate dni. — Pri tem je treba opomniti — tako je pisal češki list. da naj narodni trgovci ne delaio reklame le z zastavami, ampak z dobrim blagom in solidnostjo.
Hoteli, izvoščeki, obrtniki, ne smejo nerazumno izrabljati tujcev, ne smejo grešiti na to. da so slavnostni dnevi kratki. To je slaba
in napačna kalkulacija. Tujcev, ki pridejo na zlet. se ne sme s previsokimi cenami odga-najti. Narodne in trgovske korporacije morajo tu zastaviti svojo besedo. Vsak trgovec se priporoča le s svojim blagom — le stavba na zdravem temelju solidnosti je zdrava itd.
Tako je torej pisal češki list en mesec pred zletom in — bilo je res tako. Vsi so imeli z gosti dovolj dela in dovoli zaslužka — gostje se Pa tudi niso mogli pritožiti, da bi jih bili kje drli.
Pišemo o tem že sedaj, ker v tem lahko vsi sloji spoznajo, da je vsesokolsk? zlet lahko za mesto velike važnosti.
Vsesokolski zlet bo privabil v Ljubljano ljudi od vseh slovanskih strani — kakega pomena ie to za promet tujcev. PrišU bodo v obilnem številu Rusi. Bolgari. Srbi. Cehi — v korist Ljubljane in njenega prebivalstva bo, ako se nani dobro pripravimo.
Kdor je gledal one tisoče v Pragi, mislil je. koliko bo tam ostalo denarja.
Priobčili smo že včeraj nekaj številk, ki daio približno pogled v finance. Ako bi pustil vsak človek povprečno 50 kron — koliko denarja ie to pri deset — ali stotisočih ljudi in to vse ostane v mestu, kjer se vrši sokolski zlet.
Take prilike, ko gredo od vseh strani posebni vlaki v mesta — porabi marsikdo, da gre od doma. Tako zvabi vsesokolski zlet poleg sokolov s seboj tudi tujcev. — Ako se bo vršil vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1913. v širših razmerjih — privabi k nam mnogo gostov od vseh strani. Zato ie prav. da vse priprave sokolstva podpira tudi širša narodna slavnost. Zanimive sto številke, ki kažefo, kako so rastli praški vsesokolski zleti. Sokolov je bilo 1572 v kroju, prostora je bilo za 1600 ljudi.
Potem pa so sledili zleti:
Leta	Skupni stroški	Sokolov v kroju	Stroški za telovadišče	Prostor za ljudi
1891	52.972	5,520	28600	15.000
1895	61.136	7.533	37.698	18000
1901	126.006	11.095	65.626	22.000
1907	288 556	12.875	133.764	50.000
1912	650 000	36.000	225.301	100.000
Torej vsi stroški za praški vsesokolski zlet so znašali 650.000 kron. samo vežbališče je stalo 225.000 kron. To so veilike številke — zato pa je privabil zlet v Prago čez 100.000 tujcev, vsega skupaj pa skoraj četrt miljona ljudij. Z njimi pa se je znova raznesla slava Prage in češkega naroda po vsem svetu.
Velik vsesokolski zlet je torej zvezan s stroški, toda za vsak narod je tak zlet velikega pomena.
POL1T1ŠKA KRONIKA.
O	vladarskem sestanku v Baltišportu
javlja peterburški list »Reč«:	Rezultati tega
sestanka so naslednji: kar se tiče italijansko-turškega konflikta ie za trdno, sklenjeno, da niti Rusija niti Nemčija ne podvzame nikake posredovalne akcije. Vprašanje o rusko-fran-
Črna senca na deželnem dvorcu.
coski zvezi in o rusko-angleški ententi sploh ni prišlo na razgovor. Pač pa so nemški di-plomatje izjavili, da Nemčija ne misli sta viti najmanjših zaprek niti daljnemu utesnjevanju držav v tripelententi. niti v francosko-ruski zvezi. Sestanek v Baltišportu je značilen samo v tem oziru, da so se na njem dogovorile točke, temeljem katerih se doseže polagoma zbližanje med tripeleutento in trozvezo.
Kriza v turškem kabinetu, ki je nastala vsled demisije vojnega ministra generala Sef-ket-paše. postaja vedno nevarnejša. Ko ni hotel nikdo sprejeti vojnega portfelja. bilo je jasno, da vzsledi skoro demisija skupnega kabineta. To bi se tudi že zdavno zgodilo, ako bi bilo mogoče nato sestaviti nov kabinet; vsi kandidati, ki so prišli v poštev, da jih sultan imenuje velikim vezirjem, so odklonili to čast, ker je res težko prevzeti v tako kritičnem času delo. katerega je započel prejšnji kabinet. a ga ni končal. Zato ni čudno, ako se pojavljajo glasovi, da se uvede, kakor hitro se ne reši kriza kar najprej, ali pa da Italija poskusi izrabiti sedanjo politično situacijo, vojna diktatura, ki ostane toliko časa na vladi, do kler se ne konča italijansko - turška vojna in dokler se ne urede razmere v državi sami.
PolitlŠkl položaj v Srbiji se tudi po od-goditvi narodne skupštine ni dosti izpremenll, Ožji odbor radikalnega kluba, ki se je posve« *toval o rekonstrukciji sedanjega kabineta, ni stvoril nikakega končnega zaključka. Pač pa se je sklenilo, da naj sedanji provizorni kabinet pod Trifkoyičevim vodstvom ostane se do jeseni na vladi; v seji kluba se le pa splošno, izražalo mnenje, da je najbolji izhod iz krize, ako tekom skupštinskih počitnic sestavi Nikola Pašič popolnoma nov kabinet, ki prevzame ob zopetnem sestanku skupštine svojo nalogo.
DNEVNI PREGLED.
Shod jugoslovanskih učiteljiščnih abitu-rijentov in abiturijentk se vrši danes ob pol deveti uri popoldne v Mestnem domu. Zvečer vabimo vse prijatelje zabave k vrtni veselici na vrtu in v areni Narodnega doma.
Pripravljalni odbor.
Za slovensko umetnost! Kakor smo že poročali, ie sklenilo Slovensko žensko društvo v Ljubljani na korist slovenskim upodabljajočim umetnikom prirediti efektno sreč-kaje. pri katerem bi bili dobitki umetnine naših slikarjev, risarjev in kiparjev.. Odbor jn vložil prošnjo za dovolitev take efektne loterije z 20.000 srečkami po kroni, in kakor --------------—-------  hhi	mm—ms tmmmmm
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Stiska in rane so me bile pripravile za tre-liotek ob jasno zavest: pričakoval nisem nič tnanj, kakor da prijaha po jasi vseh mojih petsto mizarjev z bobnlcami In vso opremo.
'Ioda resničnost je bila kaj malo podobna mojim predstavam: kar so mi zdaj zagledale OČI, je bil lep mlad mož na krasnem plavcu. Njegov ^obraz je bil svež In živahen, njegova prikazen nenavadno prožna In viteška — pravzaprav Je spominjalo vse skupaj jako name. Njegova suknja Je morala biti res da včasih cisto rdeča, toda —- koder je prišla v dotiko z Vremenom — je dobila barvo suhega hrastovega listja. Krasile so ga zlate naramnice, in «na glavi Je imel svetlo čelado, ozaljšano z belo Perjanico.
Tako je pridirjal na jaso, sledilo pa mu je četvero jezdecev v enaki obleki. Vsi so bili gladko obriti, prijetnih obrazov in bolj podobni menihom kakor dragoncem. Kratko povelje — m mala četa se je ustavila; ie njen poveljnik je zajahal naprej, in ogenj je obsijal njegov sveži obraz m krasno glavo njegovega bežca.
. .	' čudnih uniformah sem spoznal seveda
tako}, aa Imam pred seboj Angleže, in čeprav
!!!i riseyn 1 nikdar prej, vendar sta mi razodela njih ponosna prikazen in moški nastop že v prvem nipu. da mi niso pravili o njih preveč m da morajo biti Izvrstni bojevniki sinhi*?116, le zaklical mladi oficir v prav
kSi francoSči"lc BKai se sodi tukaj? Kdo je Klical na pomoč?«
Zdaj sem blagoslovil ure, ko me je Obrian, potomec irskih kraljev, učil angleškega jezika. Noge so mi bili medtem razvezali; hitro potegnem še roke iz vezi, planem bliskoma k ognju, kjer je ležala moja sablja, pograbim jo in se zavihtim vkljub ranjenemu gležnju z enim skokom na kljuse ranjkega Vidala. Nato strgam uzdo z drevesa, in preden so mogli lumpje nameriti name svoje pištole, sem bil poleg angleškega častnika ter zaklical:
»Predam se vam, gospod! Ozrite se na drevo tam na vaši levici, pa boste videli, kaj počenjajo ti lopovi z vrlimi možmi, ki padejo v njih roke.«
V	tem trenotku je vzplapolal ogenj, in pokazala se je postava ubogega Vidala — zares, strašen pogled! »Godam!« je vzkliknil oficir, in sleherni njegovih mož je ponovil: »Godam!« kar pomeni isto, kakor pri nas »Mon Dieu!« Hipoma so švignile sablje iz nožnic, in četvorica se je postavila v tesno vrsto. Eden, seržant po videzu, me je potipal po rami in rekel s smehom:
»Zdaj se pa bijte za svoje življenje, prijatelj!«
Ah, koliko blaženstvo, sedeti na konju in držati orožje v rokah! Zavihtel sem sabljo nad glavo in zavriskat veselja. Toda zdajci pristopi poglavar in pravi mlademu Angležu s Čudnim nasmehom :
»Vaša milost, ta mož je naš jetnik.«
Toda nagovorjeni mu zagrozi z mečem, rekoč:
»Prokleti psi! Sramota za nas, da imamo take zaveznike 1 Da sem jaz lord WelIington, obesil bi vas na prvo drevo 1«
»Pa moj jetnik?« ga prekine oni.
»Vzamemo ga s seboj v taborišče.«
»Potem dajte, da vam povem še nekaj na uho!«
S	temi besedami stopi falot čisto blizu k oficirju; mahoma pa se obrne k meni in izstreli pištolo proti mojemu obrazu! Toda satanski načrt zavratneža se je ponesrečil — strel je iz-grešil cilj in mi osmodil samo lase. Videč to, dvigne orožje, da ga vrže vame, ko mu seržant z enim samim spretnim zamahom skoraj odrobi glavo od telesa. Njegova kri še ni bila orosila tal, niti zamrla poslednja kletvica na njegovih ustnicah, ko je navalila na nas vsa tolpa; toda tucat skokov in ravnotoliko udarcev nas je spravilo srečno iz njihovega dosega; zdirjali smo po stezi v dolino.
Ali šele, ko je ležalo roparsko gnezdo daleč za nami in smo bili že na odprtem polju, smo se upali ustaviti in ogledati svoje rane. Meni pa je hotelo kljub vsej trudnosti in vsem bolečinam počiti srce, ko sem pomislil, kako sem jaz, Etienne Gčrard, posvetil tej morilski sodrgi! Gotovo si pomislijo prihodnjič dvakrat, preden se spet predrznejo dotekniti koga od tretjih hu-zarjev! Da, čudil sem se tako zelo, da nisem mogel opustiti poizkusa, razložiti vrlim Angležem v majhnem govoru, komu so pravzaprav pomagali pri njegovi osvoboditvi. Ravno mi je tekla beseda najlepše o slavi in zaslugah hrabrih mož, ko mi oficir preseka besedo:
»Da, da, saj je vse lepo. Kakšne rane, seržant?«
»Konju tovariša Jonesa tiči krogla v nogi.«
»Jones pojde z nama. Seržant Halliday naj se drži s Harveyem in Smithom na desno, dokler ne pride do predstraž nemških huzarjev.«
Trojica je odrožljala, oficir, jaz in ranjeni vojak, ki nama je sledil v nekoliki razdalji, pa smo jezdili naravnost proti angleškemu taborišču. Nič dolgo ni trajalo, da sva razodela
drug drugemu svoje srce, kajti že od začetka sva si bila povšeči. Vrli mladi mož, sin visoke rodbine, je bil poslan po lordu Wellingtonu na ogled, ali se nemara bližamo preko hribov.
Popotnemu življenju, ki me je spravilo v stik z velikim svetom, se imam zahvaliti, da sem si prilastil marsikatero koristno znanje, ki ga pogosto manjka drugače naobraženim možem. Tako na primer nisem poznal skoraj nobenega odličnega Francoza, ki bi bil znal čitati pravilno angleški naslov, in da nisem prehodil toliko sveta, bi vam tudi jaz ne mogel reči z gotovostjo, da ie bilo mlademu možu pravo ime »Milord, the Hon. Sir Russel Bart V Ker je zadnja beseda častni naslov, sem ga tudi jaz nagovarjal običajno »bart«, slično, kakor vam pravijo na španjolskein »don«.
Kakor rečeno, v tisti bajni španjoski noči sva si medsebojno razodela srce, kakor dva brata. Saj sva bila oba enake starosti, oba pri lahki kavaleriji — on pri šestnajstih dragoncih — in obadva polna istih nad in želja. Nikdar še nisem spoznal moža tako naglo kakor takrat barta. Pravil mi je o nekem dekletu, ki ga je ljubil v Vauxhallu — Vauxha!l ie namreč javen vrt — jaz pa sem mu prlpovedoval o svoji mali Koraliji, operni pevki, nakar je on Izvlekel Štreno las, jaz pa nogavično zaponko. Nato sva se skoraj sprla zaradi huzarjev in dragoncev, kajti on je bil smešno ponosen na svoj polk. Da ste ga videli, kako zaničljivo je zmrdnil z ustnicami in segel z roko po sablji, ko sem izrazil nado, da se njegov polk nikoli ne sreča s hu-zarji! Nazadnje Je začel pripovedovati o športu pri Angležih in o velikanskih svotah, ki jih Je bil že izgubil pri stavah na boje petelinov in
* Okrajšava za »baronet« = baron. Op. pre-lavatelia.
čujemo je dobilo društvo zdaj to dovoljenje. Splošno slovensko žensko društvo se Kotovo takoj loti izvršitve te loterije, ki bo v naj večjo čast našega narodnega ženstva. Slovenski umetniki Da naj fcvrše svojo obljubo, dano na ustanovnem shodu te loterije! Uspeh potem ne izostane.
Ga. pl. Foedranskegova, slovenska koncertna in operna pevka, ie dobila ponudbi s sijajnimi pogoji za gledališče v Oldenburgu in v Draždanih. Želimo ji mnogo sreče v tu-
m.
Kongres jugoslovanskih odvetnikov. Na
skupščini sVbskega odvetniškega društva v Belgradu je bila sprejeta naslednja resolucija: Z ozirom na splošno razvijanje skupnega dela najrazličnejših jugoslovanskih organizacij se Je upravni odbor odvetniške zveze v Belgradu svesti velikega pomena te duševne skupnosti in solidarnosti in izjavlja, da stopi tekom leta v zvezo, z jugoslovanskimi odvetniškimi organizacijami v Bosni. £ahumlju. Dalmaciji, Stari Srbl.fi, Macedoniji, Črni gori, Slovenski, Hrvaški in Bolgarski, Sporazumi-no se odredi kraj in čas. kje in kdaj se priredi prvi kongres jugoslovanskih odvetnikov.
»Silno nagmisno Je. ljudem zabranjevati vporabo materinega jezika.« Ta zelo zanimivi stavek se nahaja v «Berl. Tagblatt« z 12. t. m. če bi list vedel, kako uničujočo sodbo je
5 tem izrekel nad avstrijskimi Nemci, bi si gotovo desetkrat premislil, predno bi izrekel to jcruto resnico). Vsaj vendar stremi ves pro,-gram avstrijskega nemštva za tem. da potujči ,Vse manjšinske, posebno pa slovanske narobe. Zlasti velika nasilstva uganjajo Nemci po Slovenskih in čeških obmejnih krajih, kjer z Vso silo zatirajo slovanske manjšine in celo prepovedujejo nagrobne napise v slovanskem jeziku. Nemci torej sami priznavajo svojo nekulturno postopanje napram manjšinskem a na drugi strani jih čisto nič ne ženira. da hočejo razne slovanske narode popolnoma zatreti. »Berliner Tagblatt« bi prav dobro pogodil. ako bi malo karakteziral barbarsko delovanje Prusov med Poljaki.
Pozor rodoljubi! Iz Dolenjskega smo prejeli: Kaj pa je to? Naša notica je pripomogla
V	toliko, da sta se potrudila muzejski kustos ijVlantuani in neki Nebodigatreba, z našim županom k nadvojvodini. Kaj so ukrenili, nam ni popolno jasno. Gospoda misli, da je po božji tnilosti. in javnosti neodgovorna. Fakt je. da nadvojvodina. neke zgorne nemške državice Nemoteno dalje brska po najbolj zanimivih grobovih, ki je premore Kranjska. Čuje se, ida ji je Kranjska vlada dovolila nadalje ko-bati pod pogojem, da plača za boii zanimive izkopljine. Tako — od kedaj so pa take stvari, Ki so za nas neprecenljive vrednosti, sploh na prodaj. Še Italijani (pri katerih se za denar jyse dobi) ne puste, da bi špekulanti starine Raznašali. Ukrenili so, da ostanejo izkopljine Se v Pompeji na mestu kjer se jih koplje, ker $o sprevidili. da imajo predmeti samo tam pravo veljavo. Znanih grobov Etruskov se ne sme nihče dotekniti. če so prav sred po* ija. Na ta način Je mogoče izvedencu še zmerom k zgodovini kaj novega prispevati. Pri faas se pa mesari prav po napoleonsko. Kie so j$tarlnef ki so jih Plečnik. Mliller in dr. izkopali? Rodoljubi, ne pripuščajte, da pride Liti-senski okraj Ob tako večne grobove. Poslanci ganite s©, saj je postava vendar za vse ena ka. Omejenost pa ie dovoljena samo do go-|ove meje. Podučite našega Geslerja. da smo (V ustavni in kulturni državi. Rešite, kar se da rešiti!
Slov, Gradec. Naša podružnica sv. C. in M. spi in bo spala kakor se vidi. Nobeno dreganje nič ne pomaga. Ima že tako bolezen. Pri nas je tako le: Pride kdo k nam. ki si misli. da zna več kot hruške peči. pa se vrine iha prve sedeže. Od tu si malce ogleda na-&kolo In obrne plašč po vetru, sedeža pa ne jfapusti. čeprav dobro ve. da mu ne pristoja kot takemu, ki svoia mnenja menja. — Občni zbor zahtevamo, oj! da sčistimo hlev. Pa le hitro, da ne bo prepozno! Klerikalci ne mo-tejo voditi naprednih diruštev,. »Luštno« je biti s »Iviga švaga čez dva praga«, ali — ti Časi so minuli. Sicer smo Pa sami krivi. Vsak ftovinec. ki k nam pride, dobi popolno naše
fokoborbe. Da, stave! Te so bile menda sploh pjegova najhujša strast, kajti, ko sem slučajno Nagledal zvezdni Utrinek, je zatrdil takoj, da bo iVldel več takih prikazni lcakor jaz, in je hotel Staviti z mano po dvajset frankov za vsako; le [dejstvo, da je bila moja denarnica v rokah raz-
bojnikov, je vplivalo nanj, da se je odrekel tej misli.
Tako sva se zabavala prav dobfo, dokler 8e ni zasvital dan; zdajci ;>a poči pred nami
jfhofcna salva Iz pušk. Okolica je bila ravno tam
tako skalna In gričevita, da se ni videlo daleč,
6 menil sem, da prihaja streljanje od kakega boja. Bart pa se je zasmejal na vse grlo in ml bojasnlL da nastaja ta hrup v angleškem taborišču, kjer izstrele vojaki vsako jutro svoje Iniške, da nasujejo suhega smodnika.
»Se Četrt milje, pa sva pri prednjih stražah,« je dodal nato.
Ozrl sem se zdaj in zapazil, da sva gonila krepko, kajti dragonca in njegovega šepavega konja ni bilo več videti. Gledal sem na vse Strani, ali zdelo se je, da sva z bartom edini človeški bitji na tej veliki, skalni ravnini, kakor 4aleČ seže oko *— Če tudi oba na čilih konjih in dobro oborožena. In vprašal sem se natihem, ali je res neizogibno, da prejašem še tiste četrt Jhllje do angleških prednjih straž?
Prosim vas, mes amis, ne umejte napak mojega namena v tej reči; nič mi ni bilo bolj floje, kakor ravnati brezčastno In nehvaležno Proti možu. ki sem se mu Imel toliko zahvaliti. Ali, prva dolžnost oficirjeva velja vseeno nje-
Evemu moštvu, ln poleg tega je vojna igra, pri teri veljajo gotovi zakoni, in kdor krši te za-1%, ifeora plačati kazen. Ako bi mu bil dal Vbesedo, potem seveda bi bil podltt m lopov, če bi bil tudi samo mislil, n* Toda Saj ni liihčo^b^^o& mene .častiie
zaupanje. Bolj ko se ošabno nosi. bolj ga spoštujemo. boli se mu klanjamo: in bolj ko nas obira, bolj smo mu iz srca vdani. Temu mora biti konec. Saj imamo še. hvala bogu. dostojne ponižne in sposobne moči — med nami. MqJo nas je sicer, a smo ljudje.« Bodočnost je naša kljub temu. da nas obdajajo Nemci in nem-čurji. in čeprav se rekrutira v mestu ln okolioi sama mlačnost. Zamolčati ne morem in ne smem. da imamo še enega sovraga v klerikalizmu. Ta stega svoje kremplje celo v pristno narodne organizacije v obliki: »stojim nad strankami« ali »se ne pečam s politiko«. Polovičarstvo ni piškavega oreha vredno. Kdor se boji za svojo eksistenco, naj pomisli, da služimo vsi. Za skledo leče nikar prodajati značajev. Toraj še enkrat: zahtevamo občni zbor podružnice sv. C. in M.!
Iz Litije se poroča: Le nekaj dni nas še loči od sokolske slavnosti t. j. župni zlet in otvoritev sokolskega doma dne 21. julija 1912 v Litiji. Dela se na vse strani, tako v telovadbi možki kakor ženski, v pripravah za sprejem društev in gostov, za udobnost v vsakem oziru. Sme se trditi, da bo nastop sokolstva učinkoval na občinstvo moralno kar najbolje in ni se bati izvestnim krogom, da bi se mladina vsled sokolskega nastopa pohujševala. Nasprotno, ravno sokolske prireditve povzročujejo posebno pri mladini odkritosrčnost in ponos, in to se hoče doseči tudi pri naši sokolski slavnosti, za kar nam Jamči vztrajnost in možatost prirediteljev. Pridite in prepričajte se o delu in dostojnosti sokolskih vrst. Na zdar!
IV. jugoslovansko umetniško razstavo v Belgradu je doslej obiskovalo 12.700 posetnikov, čistih dohodkov je okoli 10.800 dinarjev. Kot de-settisoči obiskovalec je dobil neki trgovec nagrado in sicer sliko Ljube Ivanoviča »Mrtva priroda«.
Slovenske Sokole in vse izletnike v Prago opozarjamo, da Sio izšle specialne krasni zvezki listov »Česky svet« in »Svetozor« (3 zvezki), prvi po 36 vin. in drugi po 40 vin., z ogromnim številom velikih in vzorno izvršenih slik s sokolskega zleta v Pragi. Ti listi so najlepši spomin! Naročite jih pri knjigo-tržcih.
Zveza slovanskih žen. Povodom praških slavnosti se je pojavila tudi misel glede ustanovitve skupne organizacije slovankih ženskih društev, ki bi naj bi vršila splošno vodstvo v vseh pokretih slovanskega ženstva. Izbral se je že poseben odbor, ki je začel takoj z delom ter se obrnil na posamezne slovanske ženske organizacije. Osrednji pripravljalni odbor je stopil v zvezo z naslednjimi damami, ki so se odzvale pozivu: za Slovenke gospa Minka Govekarjeva, za Rusinje gospa Mihajlovska, za Poljakinje gospa Dudikijewiczeva, za Bolgarke J. Božilo-va Patera.
Številke govore. Rezultat revizije ljudskega štetja v Trstu in Gorici, katero Je izvršilo c. kr. namestništvo v Trstu in c. kr. okr. glavarstvo v Gorici, je torej sedei definitivno natančno določen. Trst šteje z vojaStvom vred 190.941 prebivalcev, in Sicer:	118.957
Italijanov, 56.926 Slovencev, 11.876 Nemcev, 2403 Hrvatov in Srbov, 565 Čehov. 157 Poljakov. 33 Malorusov. 11 Rumunov in 13 Madžarov. Za Gorico je podala revizija sledeči rezultat: 14.812 Italijanov, 10.790 Slovencev, 3238 Nemcev (med temi 1198 vojakov) in 277 prebivalcev raznih slovanskih narodnosti. Te številke govore torej več kot preveč. Nemcev je tako v Trstu kakor v Gorici tako zelo majhna peščica, da izginejo v primeri s Slovenci. In vendar vzdržuje viada zanje c a'o tropo ljudskih in srednjih šol, dočim nimajo Slovenci, ki tvorijo ogromno manjšino v teh dveh mestih niti ene ljudske, še manj pa srednje šole. Vse kar imajo, si morajo vzdrževati sami s svojim denarjem. Na podlagi teh suhih številk, ki pa seveda še vedno niso natančne. mora priti osrednja vlada do prepričanja. da so zahteve tržaških in goriških Slovencev po ljudskih in srednjih šolah popolnoma upravičene in da dela vlada s tem. da slkrbi samo za nemško šolstvo, Sloviencem vnebovpijoče krivice. Nemcem seveda rezultati revizije niso po godu. Posebno nemškim Ustom ne gre v glav.o. da bi bilo v Trstu in
Gorici tako malo Nemcev. Razumemo! 'le številke so zanje res zelo hud udarec.
Najurnejši šport nemških dunajskih krščanskih soclalcev. V Franfurtu na Meni se vrši te dni 17. nemško zvezno streljanje. Slavnosti se je udeležil tudi dunajski župan dr. Neumaver. ki se je pri svojem prihodu v Prusijo tako navdušil za svoje pruske bratce, da je imel velik pangermanističnl govor, v katerem je govoril o skupni nemški krvi in slavil zvezo med Avistrljo in Nemčijo kot zvezo nemštva. Tako poroča »Slovenec«, kateremu te stvari nikakor ne gredo v glavo. Po našem mnenju ie dr. Neumayer govoril golo. seveda za nas bridko resnico, čudimo se le »Slovencu«? zakaj očita dunajskemu županu pan-germanističen govor, ko se vendar za zvezo z Nemčijo v državnem zboru niti Nemci tako ne navdušujejo kakor vodja klerikalne delegacije dr. Šušteršič. Da pa avstrijski Nemci škilijo čez mejo v Prusijo, bo pa menda tudi »Slovencu« znano.
Tragična usoda dveh turistov. Dva turista iz Monakovega sta te dni prinesla v Sol-nograd poročilo, da sta videla na gori Schrammbach [z neke globočine moleti iz snega dve nogi in smuči. Vest se je raznesla bliskoma po vsem Solnogradu. nakar je v nedeljo posebna ekspedicija turistov s smuči odšla na imenovano mesto. Ob 8. uri zjutraj je prišla na lice mesta in pričela takoj z izkopavanjem. Ni trpelo dolgo, ko so zadeli na trupli ponesrečenih turistov gimnazijca BarK gestja iz Solnograda in notarskega uradnika Leinberglerja iz Oberndorfa. ki sta na božične praznike podvzela na Hochk6nig turo s smuči, a se nista več vrnila. Trupli sta ležali križema in iz situacije ie bilo spoznati, da sta turista umrla vsled popolne onemoglosti in lakote. Udi So bili popolnoma zamrznjeni, v nahrbtnikih ni bilo nobenega provijanta več. Iz tega se da sklepati, da sta turista še precej časa potem živela, ko sta padla v 55 metrov globok snežen prepad. Pri Leinberglerju so tudi našli božično razglednico z nadpisom: Vesele božične praznike. Pod ta napis ie Leinbergler pristavil:	Ta želja se žalibog ni izpolnila.
Truplo Leinberglerja so pokopali v MiiliS-bachu. Barghesija pa odpeljali v Sohiograd.
Slepi dijak. Iz Varšave se poroča: Sin bogatega židovskega trgovca Lichtenbauma Je oslepel pred 11 leti. Stariši so ga odposlali v tujino k najboljšim zdravnikom, a nihče mu ni mogel pomagati. Po 51etnem bivanju v tujini se je vrnil v Varšavo, kjer Je stopil v zavod za , slepce. Ravnatelj zavoda le v kratkem kar zastrmel nad sposobnostim! mladega slepca in mu je priporočal širšo izobrazbo. Preteklo leto se je Lichtenbaum v resnici obrnil na ravnateljstvo varšavske gimnazije s prošnjo, da bi imel delati izpit čez 6 gimazij ih sicer pismene naloge po Brailovi slepi metodi. Profesorski zbor ie prošnji ugodil. Dijak je napravil tako ustmene kakor pismene izpite z izvrstnim uspehom. Pismene naloge Je prestavil v navadni alfabet ravnatelj zavoda za slepe. Vspodbujen vsled nenavadnih uspehov je slepec prosil gimnazijsko ravnateljstvo, da bi letos lahko delal tudi maturo. Prošnja je odšla na naučno ministrstvo v Petrograd, kamor se je podal tudi slepi dijak s svojim bratom, da pospeši rešitev prošnje. Naučni minister je odgovoril, da v tem slučaju ne more dati nobene odločitve, da pa hoče' prošnjo predložiti carju in jo toplo priporočiti., Te dni je nadebudni slepec dobil odgovor, da te car ugodil njegovi prošnji irn obenem dovolil, da v slučaju, če tudi maturo napravi z odličnim vspe-hom, nastopi lahko tudli vseučillike Stodfije.
Ariirani cigani. V soboto je bito vtomijeno v trgovino trgovca Franca Zebna na Horjulu. Tatovi so ukradli 200 K denarja iia več blaga, tako da je skupna škoda 300 K. Tatvine sta bila takoj osumljena cigana ttudorovič in Leva-kovič, ki se zelo rada klatita po tajnosti# okolici Orožniki so ju pričeli takoj zasledovati In ju v resnici v Dragomeru tudi vjelL Sedaj se nahajata na Vrhniki v zaporu.
Odpeljana Berlinka v TobSachu. 30letni opekarnar Dfiring iz Toblacha na Tirolskem se je o Božiču zaročil z 191etno hčerko berlinskega bankirja Philipa. Zaroko so praznovali na naj&lovesnejši način. Toda med bankirjem in Doringom Je kmalu prišlo do neso-
glasja. Philip je hotel razdreti zaroko, toda7 njegova hčerka je obljubiKa Doringu večno zvestobo. Te dni so stariši zaročenke nenadoma prišli na Tirolsko, da razdro zaroko, Ker le ni prišlo do poravnave, je zaročenka s svojim zaročencem v avtomobilu pobegnila v Berlin, svoje stariše pa pustila na Tirolskem.
Iz ruskih ieč. Uprava ruskih jetnišnic je položila 1. 1910—11 svoj račun, iz katerega povzemamo sledeče podatke: Dne 1. januarja 1910 se je nahajalo v vseh jetttišnicah širnega ruskega carstva 171.413 jetnikov. Tem se je pridružilo tekom leta še okolo 5000 kaznjencev. tako. da je bilo dne 1. Januarja 1911 skupno 177.017 jetnikov. Upravno poročilo povdarja. da število kriminalnih slučajev narašča zgoli vsled naraščajočega revolucionarnega gibanja. Poročilo dalje konstatira, da je število samomorov zelo poskočilo. V ječah je umrlo okolo 6000 jetnikov, večina za jetiko in tifusom.
Sekiro v glavo. Delavec Franc Resman iz Begunj na Gorenjskem se je pred par dnevi sprl s svojo 611etno teto Marijo Horvat. Konec pre-pira je bil. da je Resman vrgel svoji teti sekiro v glavo. Horvatova se Je zgrudila vsa krvava takoj nezavestna na tla, kjer je ležala toliko časa, da so ji priskočili sosedje na pomoč.
Najdeno truplo. V soboto so našli v potoku Zapotok v Karnici pri Idriji nedaleč od žage posestnika Antona Likarja, truplo 70 let starega moža, katerega niso mogli spoznati. Mrtvec j« gotovo ležal že dalje časa v vodi, Po obleki domnevati, da Je iz goriške ali tolminske okolice* Najbrže Je padel v vodo in se utopil.
Bivši vseučUiški profesor — anarhist. V Krakovu vzbuja te dni velikansko senzacijo aretacija bivšega vseučiliškega profesorja dr. Avgusta Wroblevskega, ki Je razširil med vse-učiliško mladino anarhistične spise in neprestan no propagiral anarhistične ideje. Dr. Wroblevskl je osumljen, da je bil soudeležen pri atentatu na razne visoke dostojanstvenike. Pri hišni preiskavi je našla policija zelo mnogo obtežilnega materijala.
Japonske zgube v ruskonjap. vojni. Japonska vlada je izdala sedaj atančno Statistiko Q izgubah v rusko-japonski vojni 1. 1904—05. V vseh glavnih bitkah s Port Arthurjem vred zna7 šajo japonske zgube 130.086 mož. V bitki pri Mukdeuu, ki je trajala 22 dni, Je padlo 16.404 Japoncev, 53.655 pa je bilo ranjenih. Največ vojakov so zgubili Japonci v bitki pri LiaoyangU» kjer je padlo 23.714 mož. Pri obleganju trdnjave Port. Arthur so znašale laponske zgube 42.085 mož. Vlada povdarja v svoji statistiki, da je Japonce vojna sicer stala veliko več človeških žrtev kot Ruse, vendar pa so na drugi strani Japonci dosegli zelo velike vspehe.
Promenadni koncert »Slovenske filharmo* ruje« se vrši ob ugodnem vremenu, danes od pol 7. do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«.. — Spored: i. Leh&r: »Eva«-, valček .2. Wagner: »Par-sifar-fragmete. 3. Dvofak: »Slovanski ples št. 1.« 4. Donizetti: septet iz opere »Lucia di La-mmermor.« 5. a) Sattner: »Za dom med bojni grom«; b) Ipavec: »O mraku«, pesem. C. Duccl ni: Slike iz opere »Tosca« .
Klneraatograi »Ideal«, Spored za torek 16.. sredo 17, ln četrtek 18. Julija 1912: 1. Journal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji. Šport, moda itd.) 2. Nevarni flirt. (Humoristično). 3. V obližju reke Salzah, (Krasna potovalna slika.) 4. Klozensonovi dobe dedžčino. (Krasna veseloigra). 5. Tujec. (Senzacijska drama v treh dejanjih samo zvečer. »Tujec« obsoja igralno strast boljših krogov ih vsebuje vsled tega globoko segajočo moralo. Vsebina vzbuja napetost in je igra naravnost mojsterska). 6. Idila na posestvu, (Humoreska. Igra Maks Linder. V soboto dne 20. t m. »Ožigosan«. (Drama).
Prosveta.
Kritika »znanstvene« revije. Čas, »znanstvena« revija »Leonove družbe« prinaša v IV. zvezku letošnjega letnika na str. 317 psi. kritiko Novačanove knjige »Naša vas«. Nimam nikakor namena braniti knjigo, ampak pokazal bi rad, kake so »znanstvene« kritike Časove. Takoj V-6. vrsti kritike začne g. kritik s »pamfletistom«
BagggmiL
besede. Bart je bil vse prezaupijiv, je računal nemara tudi na hromo kljuse tam zadaj, in mi je dovolil, šteti se mu enakega, dasi sem bil njegov jetnik. Jaz, v narobe slučaju, bi bil ravnal z njim tudi do skrajnosti vljudno, a vendar bi bil tako previden, da bi ga bil prosil za njegovo sabljo in vzel s seboj še enega vojaka. In tako sem pridržal konja, razložil mu vse to in ga vprašal nazadnje, ali bi se mu zdelo brezčastno, če ga zdaj zapustim. Pogreznil se je v globoko premišljanje in zamrmral sam pri sebi parkrat po angleški: »Mon Dieu!« Nazadnje se obrne k meni in vpraša:
»Torej Jo hočete popihati?«
»Tako je, če mi ne boste delali zaprek.«
»Edina zapreka bo ta, da vam pri najmanjšem poizkusu odbijem glavo.«
»Za tako podjetje je treba na vsak način dveh, dragi moj bart!«
»Pa poglejva, kdo izmed naju igra bolje«, pravi on in potegne sabljo.
Jaz storim seveda takisto, a s trdnim namenom, da ne ranim mladega moža* ki je bil postal moj dobrotnik.
»Premislite dobro, kar nanierjate,« ga opozorim. »Imenujete me svojega jetnika, kakor da ne morem jaz vas z isto pravico imenovati svojega. Sama sva tukaj, in dasi ne dvomim ni malo o vaši spretnosti, vendar ne morete imeti resnega upanja v uspeh zoper najboljšo shbijo v šestih brigadah kavalerije.«
Udarec proti moji glavi je bil edini odgovor. Pariral sem ga in odsekal polovico njegove bele perjanice. Nato sune on proti mojim pfsim, jaz pa se umaknem v stran in vzamem njegovi Čeladi še drugo polovico okraska.
»Pustite svoje proklete umetnosti 1« krikne jezno, dočim se jaz še bolj odmičem s konjem.
»Zakaj sekate po meni? Saj vidite sami, da se nočem boriti % vami!«
»To naj bo, kakor hoče; a zdaj poidete z mano v naše taborišče!«
»Ne bo me videlo!«
»Deset stavim proti eni,« vzklikne on in navali s sabljo name.
Ob teh besedah me navdahne nova misel. Ali ni bilo mogoče rešiti zadevo bolje kakor z mečem v roki? Bart me Je bil spravil v tak položaj, da bi ga bil moral, hočeš ali nočeš, raniti, če sem hotel rešiti lastno življenje. Ognil sem se sicer njegovega naslednjega sunka, toda njegova sablja Je zažvižgala Jedva za palec mimo mojega vratu. Takrat zakličem na ves glas: »Postojte, spomnil sem se izhoda! Dajva kockati, kdo izmed naju bo drugemu Jetnik!«
On se nasmehne, kajti ljubezen do Športa se je mogočno zgenila v njem; ln vpraša mei »Kje so kocke?«
»Jaz jih nimam.«
»Jaz tudi ne; a karte imam.«
»Pa naj bodo karte!«
»Kakšna igra?«
»To prepuščam vami«
»Pa naj bo 6cart6; tri partije — k<!or Hobi vsaj dve!«
Privolil sem in se nasmehnil nehote, kajti ne verjamem, če jih je troje v vsej Franciji, ki bi me nadkriljevali v tej igri. Ko pa povem to bartu, ki je zdaj razjahal, se nasmehne tudi on. »In jaz veljam za najboljšega igralca v klubu,« odgovori, »če bova Imela enako dobre karte, 3e vaša svoboda pošteno zaslužena, ako me premagate.«
Privezala sta torej konje in sedla na veliko, ploščato skalo drug drugemu nasproti. Bart Je isvlekel karte, in ko je zn<vi	sem	v-M*1
yst*flroj, da nimam novinca iaed .mmoJ.
Bogme, cena je bila visoka. Moj partner Je hotel staviti sicer še sto zlatnikov na vsako partijo posebej — toda kak pomen je imel denar* ko je visela na kartah usoda polkovnika Gčrarda. Saj mi je bilo. pri srcu, kakor da vsi tisti, ki jim je bilo moje življenje drago — moja dobra mati, moji huzarji, šesti armadni zbor*, Mass&ia, Ney, da cesar sam — tvore kroj okoli naju v tisti pusti dolini. Bog nebeški, kak udarec za slehernega med njimi, če me sreča zapusti! Toda to ni bilo verjetno, kajti razen starega Bouveta. ki mi je vzel šestinsedemdeset; od stoinpetdesetih partij, me dotljej še nihče ni. bil premagal.
In res. prvo igro sem dobil sijajno, četudi nočem tajiti, da so bile moje karte briljantne* tako da nasprotnik ni imel prav nlkakih šans.
A tudi druga igra se je začela zame iz-*. ■vrstno, in Igral sem čudovito. Pa tudi bart se je držal hrabro; da. priznati moram, v nadalj-nem teku igre mi je slo precej slabo, kajti pre* trumfal me je ln dobil prvo roko. Bogme! Zdaj nama je postalo vroče; on Je položil svojo čelado poleg sebe, Jaz pa svojo huzarsko kučmo.
»Mojega plavca proti vašemu .vrancu!« zaklical.
»Velja!«'
»Meč proti meču!«
»Velja!«
»Sedlo, uzdo ir stremena!«
»Velja!«
Niegovr igralska besnost me je bfla tako osvojila, da bi bil stavil svoje huzarje Pfoti nje-' govim dragoncem, če bi bilo sploh mogoče.
in v istem tonu nadaljuje in konca. Izbral sem cvetke iz te kritike. Vsebino knjige imenuje »izbruh jedke mržnje« (8. vr.317. strani) do vsega krščanskega, vsemu je kakor »kar nam je napljuval dnevnik, ki pljuje za kratko dobo 24 u.r« (zadnja vr. 317. str.). Očita g. pisatelju »cinizem in blasfemizein (5. vr. 318. str.), mu prisodi »fanatično karikaturo« (8. vr. 318. str.) in Iga graja na jako ljubeznjiv način radi knjige, pihane »Z strupeno tendenco« (21. in 22. vr. 320. str.), ki »neumno ali satansko« (32. vr. 319. str.) »brizga gnev in srd« (1. vr. 3. odstavka na 318. §tr..). Gg. kritikom pa, ki so knjigo ocenili ugo-Sano, privošči Časov g. kritik to »šund-litera-'turo« (zadnja vr. 319. str.), to »zbirko kvant in klevet« predzadnja vr. 319. str.) s ciničnim »ha-»eant šibi!« (v zadnji vr. kritike), kajti v ;>ikvantarskem ozračju rije njegova (namr. No-iVačanova) muza (43. vr. 319. str.). Mi, g. kritik !>>Čas«, smo pa — seveda — vzvišeni nad njo in poskusimo le prav po klerikalnem receptu, !fe bi mogli denuncirati, ker »tako verski čut vsakega krščanskega Slovenca žaleče pisanje sme •v Avstriji zagledati beli dan v obliki leposlovne knjige« (proti koncu 3. odst. 318. str.).
To naj bo kritika »znanstvene« revije?! G. kritik jo sicer zagovarja ob začetku v klasični Slovenščini: »Moje mnenje je, da s kakršno resnobo in v kakršnem tonu stopi pisatelj pred nas, primerno tej resnobi naj ga prime tudi kritika.« To pa je njegovo mnenje, ki ga mora Znanstvena revija izključevati, če reflektira na |to ime. — »O sacttf simplicftas! Kje smo? Kam plovemo?« (4. vrsta 318. strani).
Zveza slovenskih ljudskih knjižnic v Ljubljani vabi vse knjižnice, čitalnice, bralna društva napredna akademična društva, sokolska jjjruštva, napredna politična društva in vse, ki §e znimajo za knjižnico, da se polnoštevilno ildeleže ustanovnega shoda za Zvezino ustano ivitev dne 14. julija ob 10 url dopoldne v pr« Štorih S. Gregorčičeve ljudske knjižnice v Lju-bjlani, VVolfova ul. 10.1. Zveza z vlaki je zelo ugodna. Konec sestanka ob 12 uri. Ustanovitev Zveze slovenskih ljudskih knjižnic je silno po-Itrebna za razširjenje prosvete. Potoni Zveze bo [dobivalo ljudstvo dobre in cene knjige. Naš načrt je: Vsak večji kraj mora imeti lastno knjiž nico, da se tako paralizira upliv klerikalnih iz 'pbraževalnih društev. Zveza slovenskih knjižnic mora postati močna bojna falanga proti na-zadnjaštvu in starokopitnosti.
Zemljevid Kraljevine Hrvaitske v Habsbur-skl monarhiji. Dr. Nik. Gjelovučič je izdal zem-Jjevid, ki kaže združeno kraljevino Hrvatsko z posno in Hercegovino in s slovenskimi deželami. Stane 2 K in se dobi pri Gorenjcu v Trstu. Izdajatelj je pridejal predgovor, hrvatski, Slov. in nemški, kjer pravi: S priklopljenjem Posne in Hercegovine se mora urediti hrvatsko (vprašanje na jugu monarhije. Vsi ti deli dežel, ki bi sestavljali kraljevino Hrvatsko naseljeni so samo z južnimi Slovani, kar je najglavneje. Kazven tega so bili to več ali manj deli lirvat-jskega kraljestva. Naj pride katerasibodi oblika padanja v naši monarhiji, (bodisi trijalizem, ali federalizem) mi južni Slovani moramo imeti en
^nriV^teritori]' ker nas ie v teh deželah okolu y,U()0.000; brez južnih Slovanov (Hrvatov Srbov in Slovencev) v južni Ogrski (bivši vojvodinji. Bački in Banatu). Danes smo razdeljeni v 1 Hrvatsko-Slavonijo, 2. Reko, 3. Dalmacijo, 4. Bosno in Hercegovino, 5. Istro s Trstom, 6. Gorsko. 7. Kranjsko, 8. deloma na Štajersko, 9. deloma na Koroško in 10. na naše Megjumurje, sedaj v Ogrski. 10 teritorijev mesto jednega! Kazun vseh Jugoslovanov dobili bi tudi Italijani popolno ravnopravnost v zapadnem delu te
^hnn^v5/IeSt.°,TrSt Z °k0liC0 0Stal° b> PO-
!SradnMP^nV,e\0T^ f°pol,1° ravnopravnostjo iščemo £	Italijanov	in Slovencev. Ne
ziedinipnip	’	ile	^čemo	ničesar več, nego
tern rL,	de^ v Jedno državno telo, ka-
vini •f, vo,llam Pr>Pada po prirodi, po zgodo-H, ' f ,P° tdrzavnih zakonih. Mala a zjedinjena i ivatska bode na korist monarhiji, ker bi se _ ' 0( s tem eelo južno vprašanje avstrijske in giske transitotrgovine v naše primorske luke.
kopali aneksijo v popolnoma novi luči in drugi razlagi: Rokopis nosi naslov: »Povjestna isti-na o bosanskij aneksiji« (zgodovinska resnica o bosanski aneksiji, ter obsega okoli 900 pol. V spominih so tudi kopije senzacionalne in važne korespondence med Milovanovičem in angleškim ministrom zunanjih zadev Sir Edvard Greyom. ter italijanskim in ruskim zunanjim minist. Tittonijem in Izvoljskim. Vlada se trudi, na vse načine, da prepreči izdajo in obdelovanje teh spominov.
PAPEŽ PIJ X.
Rim. 15. julija. Papež se počuti Skrajno slabo, posebno neugodno upliva nanj velikanska vročina). Radi njegovega neugodnega zdravstvenega stanja, so za negotov čas odpovedani vsi sprejemi in vse ceremonije.
VAŽNA MISIJA.
Pariz. 15, julija. Ruski vojni minister Su-homlinov je dospel v kopališče Vichy. Trdilo se ie da ta obisk ruskega vojnega ministra ne pomenja njičesar. »Journal« konstatira, da ima ta obisk izvanredriu pomis^j viažnoslt. Suhomlinov se sestane tekom slvojega biva-ja na Francoskem s predsednikom republike Falliersom, ministrskim predsednikomPonica-reom ter vojnim ministrom Millerando. da se rešijo in ugotove vojaška vprašanja rusko-francoske zveze.
IZ SRBSKE DIPLOMACIJE.
Belgrad, 15. julija. Prvi tajnik srbskega poslaništva Papakotopulos je na lastno prošnjo umirovljen; kralj je nada'ije imenoval Jovana Milankoviča generalnik srbskim konzulom a. N. Stojanoviča podkonzulom oba v Budimpešti.
POLOŽAJ V TURŠKI.
Skoplje. 15. julija. Albanski ustaški četi pod vodstvom Hassan-beja ter Ize Boljetmca so se združile blizo Mitroviče tet. poskusile napad na turško armado. Dasi boj ni bil odločilen. vendar je gotovo, da Turki v slučaju skupne akcije Albancev ne dosežejo ničesar proti njim, ker vlada v njih vrstah splošna reorganizacija. Iza Boljetinac, ki je izgubil kakih sto mož. se pomika proti Kacaniku. Vstaja se razširja tudi po srednji Albaniji,, ki ie bila doslej mirna z velikim strahom. Solunski armadni zbor. ki je najzanesljivejši mlado-turški. je jaiko slab. ker ga je vlada poklicala
V	Carigrad. Ptogajanja med ustaši in vlado, so popolnoma brezpredmetna,. Odposlanik Albancev se je vrnil v Gorico in tam albanskim glavarjem naznanil brezuspešnost vsakih pogajanj. Značilno je. da so temu sestanku prisostvovali tudi prebegli turški oficirji. Posadke v Skadru in Jamani so se tudi izjavile solidarnim z gibanjem v armadi
lUMiiiiiililiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiKuiiii
t
ija zaloga ur, zlatnine in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna potokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
MT ,.IKO“ im
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Kakor pomladansko solnce
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Gospodična išče stanovanja z opoldansko hrano. Ponudbe pod »Stanovalka« na »Prvo anončno pisarno«.
Enodružinska vila Pod Rožnikom št. 264
se jako ceno proda.	477—6
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
ogreva in oživlja, tako blagodejno razvedruje z zanimivimi slikami in lepim čtivom »Slovenski llustrovani Tednik" svoje čitatelje.
lestnahraiiilnicaljiibljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1911 *• 614*5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog nad 42,0()0.000 K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
4V
0
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojini premoženjem in z vso davčno močjo.
Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka špekulacija In izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj 'h°/o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače iucsLXS.il2n.Il2:e-
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
M'
RAZNO.
+ Prednosti kitajske kite. Kitajska revolucija ]e zahtevala poleg drugih žrtev tudi {o. da so morali Kitajci odrezati svoje kite ki so star, častitljiv znak bojnih sinov Če-v-+n-0va ylada zaP°ve<l:ala. da si mora Iči ■ 0dr?zati kito- vendar je še mno-J8L-Tl'*- kal ne morei° ločiti od nje. Neki kitajski list »Yen Sai Pe Hau Pau« pripoveduje. da se mora kita vsak dan izmiti in počesati, da dostikrat ovira glavo pri svobodnem gibanju, da pa ima tudi sledeče prednost,; kita varuje ušesa; če se namreč dva Kitajca stepeta. Se ne primeta ža ušesa, nego kite; kita je tudi imenitno rešilno sred-fvo. Lc pade kdo v vodo, ga potegnejo čolnarji za kito iz vode. ga hitro privežejo k robu polna in rešijo še druge. Tudi orožnikom je
l!f£ 1 Jt0 IiUb!i- ker ?£l la,lk° dTŽe kaI'
varu 1 i,;/1	^.eneJ°-	Miroljubne meščane
tivove	Sitnof.iln	l,olici*	in	detek-
Kitajce s kitami ker "S‘"f1 .zad°voljstvom na SucijonarnJh nakan. Ako izbruhn"' ?-ati re-vo' tedaj aretira policija najprej one6 ki* P°iZar’ kit. Možje s kitami so nedotakljivi. °
Najnovejša telefonska in i brzojavna poročila.
MILOVANOVIČEV! SPOMINI.
' j	Mite-	Vesti, da je vdova umr-
nrori n StT-a zunanj,h zadev Milovaničeva in uu n , spomine svojega moža za
1	dinarjev nisp resnične.
Jovanovfč^kif; /Ulij> Prijatelji ul,lrIeKa Mi-
minih iriDover& 'e,ta pravil 0 syoiih spo-
^cenllivp vrJfbinsfi š d‘l 80 « sP°mini neprecenljive vrednosti m bodo objavljeni tvorili
splošno evropsko senzacijo, ker bodo po-
—	608 —
In vse to početje taiinstvenega Čudaka Je spravljal v zvezo z Burgundcem!
Ako ta čudak ni njegovo orodje, vendar ga vežejo nanj druge vezi... da prinaša rešitev in nomoč tia. kjer ie Burgundec zakrivil zločin.
Lavra d’ Ambrun! To ime mu je imenoval čarodejec. in to ime mu je poklicalo v 'dušo toliko in toliko spominov!
Ničesar ni pozabil! Vsa njegova mladost od najmlajših let ie ležala pred njim odprta, poznal jo je.
Mitro ie živel, dogodek se je vrstil za dogodkom. a vendar se ie zavedal in spominjal vsega.
Oster spomin, ki ga je obdarila narava, mu je pripomogel, da se je spominjal vsega, da si ie znal ustvariti zvezo med posameznimi dogodki.
In ravno zato je sovražil Burgundca, človeka. ki je v njem videl vzor vsega zla!
Sovražil ga le. in ga sovražil samo zato, ker ie moral že toliko pretrpeti radi njega, sovražil ga ie. ker ie poznal in srečaj v svojem življenju toliko in toliko ljudi, ki so ga preklinjali, zaničevali!
In kdor ga je kdaj hvalil, bil ie gotovo tudi sam lopov, slepo orodje v zločinskih rokah.
Videl je v njem združene vse življenske moči. ki tvorijo zločinca, videl ie v njem zahrbtnost, tokavost, predrznost in strahopetje in vsako tako svoio zmožnost, ki jih je ustvarjala vedno na novo njegova zločinska narava, je znal uporabljati v pogin in propast onih ki so mu bili napoti, ki lih je sovražil.
_ 605 —
Dolga leta so potekla od takrat, ko sem začet s svojim delom. Preiskal sem sleherno žilico, sleherni živec, sleherni kotiček človeškega telesa. Hotel sem najti v njem samem razodetje. In našel sem ie. Tičalo je skrito v srcu Kadar preneha biti to, ie tjovek mrtev, kri prestane pretekati se po žilah in človek je izbrisan iz živih. -laz pa sem hotel najti sredstvo, ki bi obdržalo srce v večnem pogubil. Hotel sem večnost, hotel sem triumfirati nad smrti, hotel sem postati bog nad samim sabo 5n zapovedovalec nad ž,iv|ljenjem in smrtjo zemljanov.
Govoril je bolj zase, kakor za Passa-yanta. V obraz se je potil in oči so se mu vročično svetile. Plemič ga je začuden gle-gal in ga ni mogel razumeti. Sam pri sebi le
pomislil:	,	, ,
— Norec Je! In kako naj udelam hudo
norcu?
Saitano se Je polagoma pomiril in skoro Je mogel brati v začudenih plemičevih očeh. Dobro ie poznal ljudi in imel je možnost brati v njih njih misli. Primaknil je torei stol bližje k njemu in ie tiho rekel:
— Ugajate mi, nihče mi ni bil Se tako ljub, kakor vi. čudežno bitje ste in nad vami varujejo nepoznane sile. Sedaj sem v vaši oblasti In le eno vam morem reči: ne ubitje me! Zakaj, kaj vam naj koristi moja smrt. Trpel bi Če bi me mučili, če bi mi iztrgali Jezik ln mi porezali uše-st. In vi niste človek, ki bi se naslajal ob bolečini drugih in si v muki iskal zadoščenja. Dobro mi Je, kadar govorim z vami in ne poznam boljšega ln zanimivega človeka od vas!.
Hiša Saint-Pol	*£>
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprafianl ln oblastveno koncesljonlranl optik ln strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, ln zrakomere vseh vrst. Očala, Sčlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na | zahtevo zastonj in poštnine prosto.
sz:~ Specialna trgovina ....
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — PHsiranje.
Umetni In trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgovina cvetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
"Vrtnarija:
Cesta na Rožnik štev. 2&
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
;l!ff se prodaja v Ljubljani v sledeii fobafearnafi
JUŽNI KOLODVOR, na peronu.
DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
V.
ST
ft.
Knjigoveznica
A. FelcLstein
v Ljubljani Radeckega cesta 12
se najtopleje priporoča.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. 10
MlltllllllllllllllMIIIIIIHIIHIIt
lllllllllltllllllllllllllllflllIMK
«£:■
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živrno sol; patrol e] (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zaiogi.
»Angleško skladišče oblek*
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
11 polet
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CESARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica, ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. SENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prei.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Štari trg. NAGODE, Mestni trg*.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER^ Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
M
SL
o
OJ
S
£
O
<
C
ki/ in C *“
fiJ w
F ŠT
3C“
2. r
sr
m
5" o = F
IQ u>
5r o
SL
TE"
?r
cj
b1	TJ
o.	O
3	M
sr	3 n
<-«-	—T 3
	=r
	
o	n
c	=3
=3	JU ar
a	
(/)
2T
O)
T
3
OJ
<s
c
O-
									
Prihod vlakov v Ljubljano iz:									
Dunaja . . .	12-“	8*2*	412	5*22	9.86	12*47	5*21	8-22	5*81
Trsta ....	12*22	4-09	9-04	ll*21	2-51	6-22	9*12	H-«	
Trbiža ....	7.2»	9.51	ll14	4.20	7.00	8-25	11*22		
Kamnika . . .	6.42	ll-00	2-41	6-12	10*30				
Rudolfovega .	g.5.,	3.00	9*12						
Kočevja . . *	8-8»	3.00	9-12						
Vrhnike . . .	6-S8	10.a«	7*22						
• Brzovlak. ** Voei ob nedeljah in praznikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
Dunaju . . .	12*08	12-is	4.30	7.30	n*. 20	8*11	6-22	9*22	105
Trstu ....	1*22	8-22	5'12	0.03	10-02	l*o*	5.41	8*22	
Trbižu ....	f5-«	ft-52	9.09	H-so	3-22	6*22	gl 0		
Kamniku .. . ..	7-27	ll*80	g.12	7-15	H* IS				
Rudolfovem. .	7*32	1-81	7.M						
Kočevju . . .	7.32	1-31	7*44						
Vrhniki . . .	7.35	1-18				•			
| . Brzovlak. •* Vod ob nedeljah in praznikih. + Od 26. majn oziroma 1. julija. I									
Celo noč ?^>odprt°
Celo
noč odprto
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
(Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna biša|
Podružnico v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih
4'1‘A Jlllll
— 60G —
— Hudirja vendar! se je zadudil plemič pri teh besedah, zakaj pa ste me hoteli potem ubiti?
Rekel sem vam, da sem vas le hotel k življenju obuditi! Skušal vam bom razložiti:
Prijel je Passavanta za roko in ga krčevito stisnil.
— Cujte, je dejal. Vi ne veste, kaj je mogoče izvršiti z menjanjem krvi! Znanstveni poskusi Nikolaja Flamela z živalimi so dali rezultate, da človek strmi nad njimi. In jaz sem hotel iti še dalj. Ukradel sem Flamelu njegovo knjigo in hotel sem izvršiti to, kar je on le napisal. Kar je on poskušal z živalmi, sem hotel prenesti na človeka! Znam delati kakor on zlato in drage kamene. Tudi jaz sem z izmenjavo krvi, mož-gan, živcev dosegel popolne pretvoritve živali. Ah, ne morete mi verjeti, kako vživi mrtvo telo, kako začne živeti, ko pride v mrtve žile nova kri!.., Hotel sem kortk dalje, zaslutil sem svoj veliki poklic! Ležali ste mrtvi pred mano na mramorni mizi in hotel sem vas oživeti, dvakrat sem bil že čisto tik — velikega cilja! Že se mi je posrečilo sestaviti pijači, ki premaga smrt. Ki daje življenje! Tukaj pred mano je in izborno se mi je že obnesla. Osebo sem žnjo ohranil pri življenju, ki jo dobro poznate!
Passavant ga je zvedavo pogledal.
— Oživel sem mrtveca — Lavro d’ Am-brun!
Plemič je poskočil iz stola. —
— Carodejec, dejal sl mrtveca! je kriknil bled.
— Da mrtveca. Lavro d’ Ambrun. Isto, ki ste znjo živeli kakor s sestro, isto, ki jo je vaša
— 607 —
blaga mati vzela pod streho in je bila pri vas. Bila je mrtva in obudi! sem je k življenju!
Temna slutnja je vstala v plemiču. Polastila se ga je strašna želja, zvedeti končno že enkrat popolnoma vse in glasno je zakričal:
— Govori, pri vseh besih! Povej mi resnico!
— Vse vam hočem povedati. Vse kar morem v trenutku reči. Sprevidel sem, da vas ni usoda določila za moje Veliko Delo, da sem brez moči proti vam in da ste namenjeni v maščevanje, ki se mora dopolniti nad človekom, ki je najin skupen sovražnik!
— Kdo je ta človek?
— Ivan Burgundski!
— Ah, ah, mojster, to pot mislim, se ne motite! Strašno sovražim tega človeka!
Hardy se ie tedaj spomnil tega človeka, zavedel se je vseh njegovih grozodejstev, spomnil vseh onih bučnih dogodkov svojega življenja od svoje prve mladosti pa do danes!
In izvor, začetek in vzrok svojega nemirnega življenja je videl edinole v možu. ki ga je ravnokar imenoval njegov novi in strašni znanec.
Videl je v duhu vse one grozote, o katerih je govoril Saitano. videl ie vse one krvave operacije, oni Čudni nasmeh nenavadnega človeka, ki mu usinev vedno obkroža ustni, ko začuti v svojih rokah morilno orožje, ko se zasadi ostrina njegovega orodja v živo telo, ki zadrgeče in vstrepeta. videl ie pred seboj vampirja, ki se sklanja nad curljajočo krvjo in jo hlastno ogleduje, ker vidi v nji začetek in vzrok vsega življenja in dela.
n
y>
n
n
Dan“
Dan“
Dan“
Dan“
Dan“
Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vina jev, s pošto mesečno le K 1 70. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska t . na
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-:	nlcam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26 vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni
v Ljubljani.
mMmssmmmmmšmm