URADNE OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 26. januarja 1984	Št.: 2
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
9.	Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljutomer v letu 1984 ,
10.	Resolucija o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Lendava v letu 1984
H.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi prednostnih in stranskih cest na območju občine Murska Sobota
12. Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Gornja Radgona.
9
Na podlagi 22. in 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije. 38. in 180. člena Statuta občine Ljutomer je skupščina občine na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1983 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUTOMER V LETU 1984
1.	OSNOVNE USMERITVE IN KLJUČNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1984
Temeljne usmeritve ekonomske stabilizacije in izvajanja družbenega plana v letu 1984 bomo delovni ljudje in občani v občini Ljutomer uresničevali v skladu z opredelitvami te resolucije, prav tako pa prevzemamo del odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije in SFR Jugoslavije.
Tako kot v republiki se bo tudi v naši občini ekonomska politika ’ opirala na odločenost delavcev, delovnih ljudi in občanov, da z učinkovitejšim delom, večjo odgovornostjo in po samoupravni poti uresničujejo naloge in cilje gospodarske stabilizacije ter družbenega in gospodarskega razvoja; da utrjujejo temeljna socialistična samoupravna produkcijska razmerja, uveljavljajo ekonomske zakonitosti in povezanosti združenega dela z vsem slovenskim in jugoslovanskim združenim delom ter pospešujejo njegovo odpiranje v svet.
Izhajajoč iz ocen gospodarjenja v letu 1983; iž sprememb in dopolnitev planskih aktov v občini in SR Sloveniji ter izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije so osnovne usmeritve in ključne naloge v letu 1984:
—	Prizadevati si moramo za večjo dohodkovno in proizvodno povezanost organizacij združenega dela, ki bo omogočila večjo produktivnost. racionalnejšo rabo uvoznega materiala in boljšo organizacijo dela;
—	povečati vključenost v mednarodno delitev dela in krepiti izvozno ponudbo;
—	za povečano proizvodnjo se mora pospešiti prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini;
—	uskladiti vse vrste porab z razpoložljivimi sredstvi in blagovnimi skladi ter krepiti akumulativno sposobnost združenega dela za zmanjševanje inflacijskih pritiskov;
—	s povečanjem proizvodnje hrane moramo doseči boljšo oskrbo ter zmanjšati uvozno odvisnost, kar je pogojeno z učinkovitejšim dohodkovnim in poslovnim povezovanjem;
—	investicije bomo usmerjali v boljše izkoriščanje in povečanje proizvodnih zmogljivosti, da bi dvignili produktivnost, pri čemer imajo prednost naložbe, ki bodo bistveno prispevale k povečanju neto deviznega priliva in zagotavljale boljšo oskrbo gospodarstva in prebivalstva;
—	medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje se bo s svojimi aktivnostmi vključevala v dogovarjanje o novih investicijah, pri čemer pa je potrebno'vztrajati na dogovorjenih olajšavah za vlaganje na manj razvitih območjih;
—	krepiti in dograjevati je potrebno sistem družbenega informiranja, obrambno sposobnost in družbeno samozaščito kot sestavne dele družbenega planiranja;
—	prizadevati si za skladnejši razvoj krajevnih skupnosti;
—	krepitev samoupravnih odnosov ter povečanje odgovornosti za izvajanje zastavljenih nalog in ciljev.
II. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1984
Razmere na področju ekonomskih odnosov s tujino in visoke obveznosti države za odplačilo dolgov v tujini bodo v letu 1984 odločilno vplivale
na razvojne možnosti v SR Sloveniji, kakor tudi v občini Ljutomer.
Glede na doseženo stopnjo družbenoekonomskega razvoja občine ter z izvajanjem razvojne politike, ki jo opredeljuje dolgoročni program gospodarske stabilizacije, moramo z večjimi delovnimi napori in rezultati ustvariti osnove, da bomo v letu 1984 dosegli naslednje okvire razvoja;
stopnja rasti v %
—	družbeni proizvod — realno	3 — 4
—	kmetijska proizvodnja	3 — 4
—	industrijska proizvodnja	3 — 4
—	povprečna stopnja zaposlovanja	2
—	izvoz — nominalno	26
—	nominalna rast sredstev za
skupno porabo	-	22 5
—	nominalna rast sredstev za
splošno porabo	15 — 18
Takšno rast bomo dosegli le z zavzetostjo in odgovornostjo vseh delovnih ljudi za povečan izvoz predvsem na konvertibilno področje, za večjo produktivnost, boljšo organizacijo dela, boljšim dohodkovnim in proizvodnim povezovanjem, smotrnim gospodarjenjem, bolj odgovornim izvajanjem nalog, predvsem pa bo rast proizvodnje, zaposlovanja in osebnih dohodkov v posamezni OZD odvisna od uspešnosti in učinkovitosti pri izvajanju dogovorjenih nalog.
lil. RAZVOJNE NALOGE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
1.	Aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino
Izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje je v letu 1984 prioritetna naloga, saj je od uresničevanja izvoznih planov odvisno uresničevanje vseh na drugih področjih sprejetih nalog in usmeritev.
Ljubljanska banka — temeljna Pomurska banka bo za pospeševanje izvoza blaga in storitev ter povečanja priliva s konvertibilnega področja , zagotavljala sredstva za obratna sredstva predvsem za organizacije, ki bodo izvažale na konvertibilno področje.
Organizacije združenega dela, ki se do sedaj niso vključevale v izvozna prizadevanja, se bodo v letu 1984 morale v večji meri vključevati v mednarodno delitev dela in s tem prispevati k uresničevanju politike gospodarske stabilizacije.
Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala bo predvsem odvisen od izpolnjevanja izvoznih načrtov, prednost pa bo dana zlasti OZD, ki proizvajajo za izvoz na konvertibilno tržišče. Možnost uvoza opreme bo dana predvsem tistim OZD, ki bodo modernizirale izvozno proizvodnjo oziroma zagotovile njeno tehnološko in drugo prestrukturiranje.
Za doseganje ugodnejših nabavnih pogojev je nujen skupni nastop OZD.
Izvoz se bo v občini Ljutomer nominalno povečal za 26 % napram doseženemu izvozu v letu 1983. Uvoz pa bo v letu 1984 večji za 17 % od uvoza, doseženega v prejšnjem letu.
2.	Ključne naloge po posameznih področjih proizvodnje in storitev
Za doseganje predvidenih proporcev razvoja (rast proizvodnje, rast družbenega proizvoda ter rasti celotnega prihodka in dohodka) moramo doseči smotrno porabo energije ter vseh materialnih, kadrovskih in naravnih zmogljivosti.
Obenem bomo z združevanjem dela in sredstev, boljšim gospodarjenjem, večjo delovno odgovornostjo in ustvarjalnostjo, spodbujanjem inovacij, smoternejšo organizacijo in varčevanjem na vseh področjih dosegli krepitev reproduktivne sposobnosti. Rezultat uresničevanja tehhia-log bo smotrnejše in učinkovitejše gospodarjenje, kar je osnova za hitrejši družbenoekonomski razvoj.
Industrijska proizvodnja
Organizacije združenega dela bodo dosegle 3 —4 % rast proizvodnje, kar pa bo možno doseči le ob večji in učinkovitejši izrabi obstoječih kapacitet ter vseh razpoložljivih materialnih in kadrovskih zmogljivosti.
Vse organizacije združenega dela, ki jim tržne razmere dovoljujejo delo v več izmenah, bodo izdelale v sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo konkretne programe prehoda na delo v več izmenah. Temeljna Pomurska banka bo njihove potrebe po obratnih sredstvih prednostno obravnavala.
Gospodarska zbornica bo vsem organizacijam združenega dela nudila informacije o prostih kapacitetah in neuporabljeni opremi, surovinah in reprodukcijskem materialu ter na ta način pospeševala njihov pretok med organizacijami združenega dela.
S povezovanjem na dohodkovnih osnovah bomo nadaljevali ter s tem dosegli boljšo oskrbo z reprodukcijskimi materiali in energijo. Takšno povezovanje pa bo vključevalo tudi poslovno — tehnično sodelovanje.
Industrija kot nosilec izvozne dejavnosti bo povečala izvoz tudi z uvajanjem novih rogramov, usposabljanjem kadrov ter prilagajanjem organiziranosti, opremljenosti in organizacije dela zahtevam tujih trgov.
KMETIJSKA PROIZVODNJA
V letu 1984 planiramo 3 — 4 % rast kmetijske proizvodnje. Za doseganje take rasti ie potrebno pripraviti in realizirati plane setve oziroma proizvodnje in odkupa tržnih viškov najpomembnejših poljščin.
V letu 1984 bomo odkupili skupaj 4.475 ton pšenice, od tega v organiziranem zasebnem sektorju 2.340 ton. Plan setve pšenice za sezono 1984/85 bodo pripravile kmetijske delovne organizacije do avgusta 1984. Sladkorno peso bomo v letu 1984 zasejali na 630' ha, od tega v organiziranem zasebnem sektorju 300 ha. Tako bomo v letu 1984 pridelali v obeh sektorjih 26.460 ton sladkorne pese. Za realizacijo teh ciljev je potrebno proizvodnjo pravočasno oskrbeti s kvalitetnimi reprodukcijskim materialom (semena, gnojila, zaščitna sredstva, pogonsko gorivo, mehanizacija in rezervni deli).
Pospešeno bomo izvajali melioracije in komasacije na območju Berkovci-Bolehnečici in na območju vzhodno od Ljutomera (Razkrižje, Veščica). V organizirano proizvodnjo bomo vključili 45 % vsen kmetijskih proizvajalcev z njihovo proizvodnjo. V živinorejski proizvodnji bomo s pomočjo sredstev za investicije v proizvodnji hrane obnavljali in povečali osnovno čredo. Prav tako bomo povečali težo pitane živine, povečali plodnost in mlečnost.
Z dodelano tehnologijo pitanja se bomo morali usmeriti predvsem na doma pridelano krmo.
Proizvodnja vrtnin in jagodičevja, za katero obstajajo v občini naravne danosti, moramo pospeševati obenem z razvojem sadjarstva. Organizacijo in vodenje te proizvodnje-bo prevzela pospeševalna služba.
Pospeševalna služba se mora okrepiti do take more, da bo sposobna strokovno organizirati vso proizvodnjo v zasebnem in družbenem sektorju.
Nadaljevati moramo z akcijo statusnih sprememb v organiziranosti kmetijstva, ki bodo pripomogle k večji proizvodnji in doseganju boljših rezultatov.
Pridelki in proizvodi se morajo v čim večji meri predelati do finalnih proizvodov v domačih predelovalnih obratih in jih take ponuditi na tržišču.
Investicijska politika na področju kmetijstva in predelovalne industrije mora biti enotna, kar pomeni racionalnejšo delitev dela in družbeno upravičene naložbe.
GOZDARSTVO
Racionalna izraba gozdnih potencialov ter nadaljna obnova in nega gozdov sta osnovni nalogi. V letu 1984 planiramo posek 1.400 kub. metrov lesa, kar bo služilo kot surovinska osnova predvsem za lesno industrijo v družbenem sektorju in 8.000 kub. metrov v zasebnem sektorju.
V obeh sektorjih lastništva se bo pogozdilo 22 ha.
GRADBENIŠTVO
Boljše poslovno in dohodkovno povezovanje med gradbeno operative, proizvajalci gradbenega materiala in stanovanjsko dejavnostjo bo omogočilo kontinuirano, cenejšo in hitrejšo gradnjo.
Poživitev proizvodnje v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala bomo dosegli s povečanim obsegom stanovanjske graditve, na kar bo vplival tudi stimulativnejši sistem stanovanjskega varčevanja občanov za stanovanjsko graditev, ki ga bodo razvile banke.
V skladu z zakonom o komunalni dejavnosti moramo izvesti reorganizacijo DO Komgrad.
TURIZEM IN GOSTINSTVO
Izboljšanje in popestritev turistične in gostinske ponudbe je osnovna naloga te dejavnosti v letu 1984. To moramo doseči z obnovo obstoječih objektov (Vinski hram v Jeruzalemu, gostišče ,,Prlek”) in z vključevanjem izven-penzionske ponudbe v osnovno ponudbo. Pri tem moramo posebno pozornost posvetiti razvoju lovskega in ribolovnega ter kmečkega in izletniškega turizma, za katere obstajajo v občim' vsi naravni pogoji.
V letu 1984 bo DO Radenska TOZD Jeruzalem izdelala idejne projekte ter nadaljevala z izgradnjo turistično-rekreativnega centra v Banovcih.
Izboljšati se mora kvaliteta gostinskih storitev, kar bo omogočilo večjo rast ustvarjenega dohodka.
Radenska TOZD Jeruzalem kot nosilec turistične in gostinske dejavnosti bo s povečanjem tujskega prometa v vseh svojih kapacitetah dosegla povečanje konvertibilnega deviznega priliva.
DROBNO GOSPODARSTVO
Osnovna naloga vseh dejavnikov na področju drobnega gospodarstva bo ob zadovoljevanju potreb, zlasti deficitarnih storitev, doseganje večjega tehnološkega in dohodkovnega vključevanja v proizvodne procese družbenega sektorja gospodarstva.
Obrtna zadruga Prlekija nastopa kot organizator in povezovalec dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in samostojnim osebnim delom tako za skupno planiranje kot organiziranje proizvodnje in storitev. V ta namen bodo organizacije združenega dela prenesle maloserijsko in individualno proizvodnjo v drobno gospodarstvo. S tem bomo dosegli širjenje storitvenih in drugih deficitarnih dejavnosti ter angažiranje sredstev občanov, posebno še delavcev, ki se vračajo z dela v tujini. Izkoristiti moramo vse možnosti, ki jih nudi samostojno osebno delo v zaposlovanju, kar nam omogoča tudi sprejeti družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljutomer.
3.	Zaposlovanje
Ob ukrepih gospodarske stabilizacije in manjšem obsegu investicijskih sredstev bomo predvideno stopnjo rasti zaposlenosti dosegli predvsem z boljšim izkoriščanjem proizvodnjih zmogljivosti, kvalitetnejšim zaposlovanjem in omejevanjem dopolnilnega dela. Zaradi tega morajo OZD izdelati analize o izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in ugotoviti možnosti za dodatno zaposlovanje. Pri tem bodo OZD dosledno upoštevale obveznosti do štipendistov in iskale možnosti za zaposlovanje večjega števila pripravnikov.
Pri razporejanju dohodka bodo OZD s področja gospodarstva dajale prednost ustvarjanju novih možnosti za zaposlovanje. Izkoristiti moramo tudi vse možnosti zaposlitve v drobnem gospodarstvu in kmetijstvu.
Organizacije združenega dela bodo v letu 1984 na novo zaposlile 190 delavcev (od tega v DO Mura TOZD Oblačila 75), kar pomeni, da bo povprečna stopnja rasti znašala 2 %.
V družbenih dejavnostih se bo rast zaposlenosti znižala, ob tem pa bodo zaposleni smotrneje razporejeni glede na obratovalni čas.
Pri nadomeščanju delavcev na izpraznjenih delih in nalogah in pri novem zaposlovanju bodo imeli prednost prvi iskalci zaposlitve z ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe, ob tem pa moramo skrbeti tudi za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo nezaposlenih delavcev.
Prav tako se mora dosledno izvajati družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Ljutomer, ki omogoča vsakemu posamezniku njegovim sposobnostim in znanju ustrezno delo in uveljavljanje svobodne, odgovorne in ustvarjalne osebnosti. Pri tem mora osrednjo vlogo nositi občinska kadrovska komisija in služba.
4.	Politika osebnih dohodkov
Raven in rast sredstev za osebne dohodke v posameznih organizacijah združenega dela gospodarstva bo odvisna od dosežene in povečane proizvodnje, produktivnosti dela,, boljše ekonomije dela in sredstev, izvoznih rezultatov na konvertibilnem področju in drugih kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja.
Delavci bodo uporabljali in dograjevali v svojih samoupravnih splošnih aktih sprejete osnove in merila za delitev osebnih dohodkov v skladu z družbeno dogovorjenimi merili.
Rast sredstev za osebne dohodke delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s področja negospodarstva bo odvisna od opravljenih programov dela, vendar v globalu največ do rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu.
5.	Preskrba in politika cen
Nosilec preskrbe ABC Pomurka — TP Vesna Ljutomer bo v okviru svojih možnosti skrbelo za čimboljšo založenost, predvsem z osnovnimi življenjskimi artikli, prav tako pa tudi z blagom široke potrošnje. Tudi ostale trgovske organizacije, ki imajo trgovine na območju občine, morajo posvetiti vso pozornost oskrbi prebivalstva. Trgovine v okviru kmetijskih delovnih organizacij bodo Skrbele predvsem za oskrbo kmetijstva z reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli za kmetijske stroje.
V okviru materialnih možnosti bomo v skladu s srednjeročnim programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv povečali rezerve živil in drugih proizvodov ter v odvisnosti od stranja na tržišču z intervencijskim sproščanjem odpravljali kratkoročne motnje na trgu.
Odpravljanje nesorazmerij med cenami bo osnovna usmeritev politike cen v letu 1984 predvsem pri cenah proizvodov in storitev, ki so pomembni za celotno družbeno reprodukcijo' ter neposredno potrošnjo delovnih ljudi in občanov. Pri tem bo večjo vlogo odigral trg s svojimi ekonomskimi zakonitostmi. Občinska skupnost za cene se bo iz svoje pristojnosti vključevala v ta prizadevanja.
6.	Materialne naložbe
V letu 1984 bomo nadaljevali z izvajanjem investicij, predvidenih s srednjeročnim planom občine Ljutomer za obdobje 1981-1985. V skladu s politiko omejevanja investicijske porabe bodo naložbe usmerjene pretežno v posodobitev in modernizacijo strojne opreme, razširitev obstoječih kapacitet ter dokončanje začetih investicij v smislu prestrukturiranja gospodarstva.
Nove investicije bo možno pričeti le, če bodo usmerjene v primarno kmetijsko proizvodnjo, v izvoz na konvertibilno tržišče, proizvodnjo, ki temelji na domačem znanju, gospodarsko infrastrukturo, nadomeščanje uvoznih surovin ter objekte za zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalst
va. OZD bodo lahko izvajale le tiste investicije, ki bodo dobile soglasje pristojnih komisij za oceno investicij,
V letu 1984 bodo organizacije združenega dela na področju občine Ljutomer namenile za investicijska vlaganja cca 1.294 mio din, od tega za vlaganje v industriji 640 mio din oz. 49,4 % vseh sredstev, za vlaganje v kmetijstvu 603 mio din oziroma 46,6 % vseh sredstev, ostalo odpade na gradbeništvo, trgovino in obrt.
Večje investicije, ki se bodo nadaljevale oziroma pričele v letu 1984 so:
— Mura TOZD Oblačila — 1. in II. faza dograditve prizidka k obstoječim objektom, >
— ABC Pomurka DO Mlekopromet — predelava sirotke in dopolnitev sedanje opreme v mlekarni in topilnici,
— Križevske opekarne — pričetek izgradnje novih kapacitet za proizvodnjo strešnikov,
— DO Ljutomerčan — obnova 35 ha vinogradov, izgradnja farme za vzrejo pujskov, 2. faza rekonstrukcije mešalnice, obnova gostišča Prlek,
— KZ Ljutomer Križevci — melioracije zemljišč, izgradnja perutninarske farme.
7.	Samoupravne interesne skupnosti
V SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bomo preverili samoupravno organiziranost z vidika smotrnosti, izboljšali organizacijo del, povečali učinkovitost in dvignili strokovnost ob spremenjenih načinih izvajanja in uvajali boljšo informacijsko tehnologijo. Zato bomo v interesnih skupnostih pospešeno oblikovali racionalne skupne strokovne službe in uveljavljali njihovo strokovno odgovornost za predlagane rešitve.
7.	1. SIS s področja gospodarstva
Samoupravna stanovanjska skupnost bo v letu 1984 usmerila svoja sredstva in delo predvsem v naslednje:
1.	zag .tovila projektno dokumentacijo za gradnjo na Glavnem trgu (na lokaciji od Blagovnice do vključno Florine);
2.	zagotovila projektno dokumentacijo za gradnjo kotlovnice v komunalno opremljeni stanovanjski soseski S-3;
3.	začela z nabavo idejnih projektov za preureditev Starega trga v poslovno-trgovski center;
4.	proučila možnosti o ustanovitvi stanovanjske zadruge in o možnostih graditve stanovanj preko zadruge.
Na področju investicij bo v skladu z možnostmi začela gradnjo na lokaciji od Blagovnice do vključno Florine, v kolikor bodo OZD izkazale interes za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta. V primeru, da interesa organizacij združenega dela ne bo, se bo samoupravna stanovanjska skupnost usmerila v začetek gradnje kotlovnic v S-3.
Na področju stanarin planira samoupravna stanovanjska skupnost, da bodo v letu 1984 dosegle največ 55 % ekonomske vrednosti.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo z etažnimi lastniki preko ustreznih samoupravnih splošnih aktov uredila nerešeno področje o financiranju skupnih obveznosti.
Občinska komunalna skupnost bo v okviru razpoložljivih sredstev komunalno opremljala zemljišča in nadaljevala dela na izgradnji vodovoda v severovzhodnem delu občine in kanalizacije v mestu Ljutomer.
Občinska skupnost za ceste bo z razpoložljivimi sredstvi skrbela predvsem za vzdrževanje cest. Nadaljevala bo tudi z deli pri polaganju asfalt—betona na cestišča, ki so opredeljena v temeljih plana te skupnosti za obdobje 1981-1985.
Kmetijska zemljiška skupnost bo vodila nadaljnje aktivnosti pri izgradnji zadrževalnika v Bolehnečicih in pri pripravi za izvedbo melioracij in komasacij v Bolehnečicih in Berkovcih. Prav tako bo pripravljala izvedbo agrarnih operacij na področju Razkrižja, za katerega so projekti že izdelani.
Obenem bo proučila možnosti za izvajanje nadaljnjih komasacij na področju občine Ljutomer. Skrbela bo za obdelavo vseh zemljišč v občini ter aktivneje delovala na področju pridobivanja kmetov v preživninsko varstvo.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v okviru enotne politike pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji usmerjala zbrana sredstva v premiranje priveza telet in govedi, v pospeševanje proizvodnje mleka, regresirala nakup semen in vložila več sredstev za financiranje pospeševalne službe pri TZO in TOK. Obenem bo v hribovitih predelih Občine, kjer obstajajo možnosti, pospeševala razvoj sadjarstva.
Območna vodna smupnost ,,MURA ” Murska Sobota bo nadaljevala z izvajanjem del pri dokončanju izgradnje zadrževalnika v Bolehnečicih in regulaciji Ščavnice v odseku Kokoriči-Žihlava s pritoki Lipnice in Belejca. Sofinancirala bo regulacijo Kozarice ih ostalih pritokov Ščavnice v zvezi z izvedbo melioracij na vzhodnem območju občine* (Pristava— Cven—Razkrižje) v vrednosti 24 mio din. Vzdrževala bo vodnogo-' spodarske objekte in naprave v splošni rabi ter korita vodotokov, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva.
Občinska požarna skupnost bo v letu 1984 sofinancirala nabavo opreme in motornih vozil za gasilska društva ter nadaljevala z izobraževanjem ter strokovnim izpopolnjevanjem vseh občanov ter članov gasilskih društev.
Na področju PTT prometa se bo izvedla investicija v izgradnjo prenosnega sistema Ljutomer—Murska Sobota z visokofrkvenčno opremo, nadaljevala izgradnjo prizidka ih modernizacijo poštne zgradbe v Ljutomeru ter izgradnjo telefonskega omrežja po potrebah v krajevnih skupnostih.
7.	2. SIS s poročja negospodarstva
Omejene materialne možnosti v gospodarstvu bodo vplivale tudi na obseg sredstev za izvedbo programov v družbenih dejavnostih.
V tako določenem obsegu materialnih možnosti pa bo rast sredstev različna po posameznih dejavnostih, upoštevajoč prioriteto v občini in sicer: zdravstvo, osnovno izobraževanje, otroško varstvo in socialno skrbstvo.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so dolžne spoštovati in si prizadevati za dosledno uresničevanje stabilizacijskih programov in prvenstveno zagotavljati sredstva za izvajanje zakonskih program. Pri vseh oblikah dogovorjenih programov pa težiti k večji udeležbi uporabnikov storitev.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Na področju zdravstvenega varstva bo v letu 1984 dan poseben povdarek osnovni zdravstveni dejavnosti v občini.
Ob uresničevanju samoupravnih sporazumov bomo dali prednost področjem, ki zagotavljajo osnovo za smotrnejše koriščenje materialnih podlag dela, za uveljavljanje cenejših in enako učinkovitih programov na področju zdravstvenega varstva.
V skladu s sprejetim Samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva v SRS bomo izvedli delni prenos socialne varnosti uporabnikov in s tem obveznosti neposredno na organizacije združenega dela ter v skladu s tem samoupravnim sporazumom tudi povečali udeležbo uporabnikov pri cenah za zdravstvene storitve.
Ob sodelovanju organizacij osnovne in bolnišnične zdravstvene dejavnosti bomo v letu 1984 delovali v tej smeri, da se začne zagotavljati uporabnikom večje možnosti zdravljanja na domu ter krepitvi odgovornosti in skrbi občanov za lastno zdravje.
OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE
Na področju izobraževanja bo prioritetna naloga izvajanja zagotovljenega programa, ki ga opredeljuje zakon o osnovni šoli. Osnova za financiranje pa bo dogovorjeni standard, ki se zagotavlja na območju Slovenije na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
V šolskem letu 1983/84 bo v 80. oddelkih osnovne šole vključenih 2047 učencev in v 10. oddelkih celodnevne osnovne šole 215 učencev, oziroma 9,2 % od skupnega števila učencev. V oddelke podaljšanega bivanja bo vključenih 326 učencev v 10. oddelkih. Dogovorjeni program se bo odvijal v okviru razpoložljivih sredstev s tem, da bodo večji del programa financirali uporabniki.
Otroško varstvo
V organizirano otroško varstvo bo vključenih 677 otrok v 35 skupinah. 254 otrok bo vključenih v celoletno pripravo na osnovno šolo; v skrajšan program, ki traja 120 ur, bo vključenih 37 otrok. Predšolski otroci, ki niso deležni navedenih programov, bodo obiskovali občasne oblike otroškega varstva (80 urni program).
Družbeno denarne pomoči se bodo preoblikovale v funkcionalne oblike. Sredstva se bodo namenila za družine, ki s svojim dohodkom ne morejo v zadostni meri zagotoviti varstva svojih otrok.
Skupnost socialnega skrbstva
V letu 1984 bo Občinska skupnost socialnega skrbstva zagotavljala sredstva za družbeno denarne pomoči najbolj socialno ogroženim občanom v občini.
Posebna skrb v letu 1984 bo varstvo duševno in telesno težje in najtežje prizadetih odraslih oseb, v smislu določil sprejetega zakona o družbenem varstvu duševno in telesno težje in najtežje prizadetih odraslih oseb in zagotavljanje združevanja sredstev za te potrebe po načelu solidarnosti.
Skupnost za zaposlovanje
Občinska skupnost za zaposlovanje bo zagotavljala potrebna sredstva za uresničevanje socialne varnosti začasno nezaposlenih delavcev in pripravnikov ter pripravo delavcev za zaposlitev. Pri tem bo posebno pozornost posvetila poklicnemu usmerjanju mladih ter -obenem štipendijski politiki. Na izpraznjena delovna mesta in na nova dela in naloge bomo zaposlovali predvsem mlade, strokovno usposobljene kadre.
Skupnost socialnega varstva
Na področju socialnega varstva bo v letu 1984 dan poseben povdarek uvedbi enotne skupne evidence prejemnikov družbeno denarnih pomoči v občini.
S samoupravnim sporazumom se bomo dogovorili o osnovah in merilih za socialno varstvene pomoči in za prispevke zavezancev k socialno varstvenim storitvam.
Kulturna in telesno kulturna skupnost
Za kulturno in telesno kulturo so že v prejšnjih letih glede na omejene materialne možnosti bili programi skrčeni. V letu 1984 je potrebno vsaj ta nivo dejavnosti obdržati. Sredstva je potrebno prvenstveno usmerjati v dejavnost, ki zagotavlja osnovno zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov.
Raziskovalna skupnost
Občinska raziskovalna skupnost Ljutomer bo v letu 1984 opravljala naloge, ki so določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. Pri tem si bo posebej prizadevala, da bo v program vključila raziskovalne
/
naloge organizacij združenega dela, ki bodo zagotavljale hitrejši gospodarski razvoj in ki bodo opravljale nekatere pomanjkljivosti sedanjega proizvodnega procesa. Take naloge so zlasti na področju pridobivanja hrane. Prav tako bo skupnost še nadalje pospeševala inovacijsko dejavnost kot sestavino delovnih procesov.
Za navedene naloge bo skupnost preko svobodne menjave dela združevala sredstva in jih bo s finančnim planom porazdelila za realizacijo programiranih nalog.
INVESTICIJSKA DEJAVNOST
Ukrepi ekonomske stabilizacije se kažejo tudi v omejenih možnostih za vlaganja v družbenih dejavnostih, kjer se sredstva zbirajo predvsem na podlagi referendumskega programa.
— V letu 1984 bo s sredstvi referendumskega programa in sredstvi vzajemnosti izobraževalne skupnosti SR Slovenije dograjen prizidek k osnovni šoli Branko Bernot Aljaž v Križevcih.
— Na področju zdravstva se bodo z zbranimi sredstvi iz referendumskega programa izvajala dela pri gradnji kirurškega bloka v Murski Soboti in priprava dokumentacije za izgradnjo ambulante v Bučkovcih.
V letu 1984 se bodo izvajale aktivnosti za realizacijo sprejetega občinskega referendumskega programa za področje izobraževanja in zdravstva.
Do konca leta 1984 bo končana izgradnja prizidka pri domu oskrbovancev v Lukavcih za lažje prizadete odrasle osebe s 124 posteljami in pomožnimi prostori.
Združena sredstva amortizacije nepremičnin se bodo v okviru letnega programa namenila za manjša popravila in obnovo objektov izvajalskih organizacij.
9. Splošna poraba
Rast splošne porabe v občini bo temeljila na doslednem izvajanju davčne politike.	*
V splošni porabi se bo nadaljevala skrajno racionalna poraba 'tev in povečanje učinkovitosti upr-ave s tem, da se bo zmanjševalo šu /to delavcev na administrativnih in pomožnih delih v korist delavcev, ki opravljajo zahtevnejše strokovne in operativne naloge iz temeljne dejavnosti upravnih organov. Izločile se bodo tiste naloge, ki po svoji naravi ne sodijo med opravila državne uprave.
Postopno je potrebno uveljaviti normative za zagotavljanje potrebnega obsega dela kot podlago za vrednotenje programov dela.
Z enakimi ukrepi se bo povečala učinkovitost dela tudi v pravosodnih organih.
IV.	OSTALE NALOGE
1.	Uresničevanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo jsmerili aktivnosti v skladu s srednjeročnimi usmeritvami in materialnimi možnostmi v izvrševanja naslednjih nalog:
—	nadaljnja - materialna in organizacijska krepitev teritorialne obrambe ter usposabljanje njenih pripadnikov,
—	usposabljanje narodne zaščite in nadaljnjo podružbljanje družbene samozaščite,
—	nadaljnjo usposabljanje civilne zaščite ter njeno materialno opremljanje,
—	usposabljanje in opremljanje zvez in službe opazovanja in obveščanja,
—	kvalitetnejšo obrambno-samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov.
2.	Krajevne skupnosti
Sredstva, ki jih združujejo OZD iz dohodka in se zbirajo pri samoupravni interesni skupnosti za komunalno dejavnost, se bodo delila na podlagi sprejetega družbenega dogovora o osnovah in načelih planiranja in o financiranju nalog krajevnih skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1981-1985.
Prizadevati si moramo za združevanje sredstev posameznih krajevnih Skupnosti ter s tem omogočiti izvedbo določenih investicijskih nalog, saj sredstva, ki se zbirajo iz naslova krajevnih samoprispevkov, ne zadoščajo za izvršitev teh nalog.
V letu 1984 bo na območju KS Razkrižje in Cven organizirana republiška mladinska delovna akcija.
V.	NOSILCI IN UKREPI ZA IZVAJANJE NALOG
1.	Za izvajanje nalog iz resolucije so odgovorni vsi samoupravni organi in nosilci planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, kakor tudi Izvršni svet in Skupščina občine, ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v občini.
2.	V ta namen bodo vse samoupravne organizacije in skupnosti do konca leta pripravile svoje dokumente o izvajanju plana v letu 1984. Pri tem morajo upoštevati usmeritve in naloge te resolucije in njenih spremljajočih dokumentov, sprejetih na nivoju občine in republike.
3.	Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer bo sproti spremljal, analiziral in poročal skupščini občine o izvajanju nalog, opredeljenih s to resolucijo.
VI. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljutomer bodo opredeljeni v naslednjih
dokumentih:
1.	Plan izvoza in uvoza po organizacijah združenega dela za leto 1984
2.	Plan zaposlovanja po organizacijah združenega dela za leto 1984
3.	Plan investicijskih naložb za leto 1984.
Številka: 30-1/82
Datum: 26/12-1983
Predsednik skupščine občine' Ljutomer Emil KUHAR, 1. r.
STRAN 18 VESTNIK, 26. JANUARJA 1984
, Stopnja rasti v %	
— zaposlovanje	2,5
— izvoz	10
— uvoz	16
— sredstva za bruto osebne dohodke	22,4
— v tem: čisti OD	23,8
— sredstva za skupno porabo	22,1
v tem:	
— sredstva za SIS	22,1
— sredstva za SPIZ	21,6
— sredstva za splošno porabo	18,8
— življenjski stroški	24,0
Predvidene stopnje rasti posameznih parametrov izhajajo iz naslednjih najbolj vplivnih elementov:
—	po republiški resoluciji je deflator za leto 1984 v primerjavi z letom 1983 25 %.
—	predvidena rast dohodka OZD gospodarstva je 28 %, od najbolj vplivnih OZD pa planira ugodne dohodkovne rezultate v primerjavi z letom 1983 Primat TOZD Skladiščna oprema, INA Nafta TOZD Petrokemija in področje kmetijstva,
—	na rast industrijske proizvodnje bo pretežno vplivala večja proizvodnja v Planiki TOZD Tovarna obutve Turnišče (ind. 110), predvsem na račun aktiviranja proizvodnje na novem traku v šivalnici in dvig tehnologije (planinski čevlji) in v INA Nafti TOZD Petrokemija, ki planira 9 % povečanje proizvodnje,
—	kmetijska proizvodnja se bo povečala za predvidenih 7 % glede na to, da plan proizvodnje v letu 1983 ne bo realiziran (manjši pridelek sladkorne pese, pšenice, koruze, grozdja) in zaradi dograditve novih kapacitet za živinorejo in prašičerejo,
—	obseg storitev (gradbeništvo, promet, gostinstvo) ne bo doseglo bistvenega porasta zaradi stagnacije v gradbeništvu,
—	zaposlovanje se bo povečalo za 2,5 % od tega v Planiki Turnišče za 64, v Elmi za 20 in v obratu Leka za 30 zaposlenih; skupaj pa za 170 delavcev v gospodarskih OZD, zaposlenost v OZD družbenih dejavnosti pa ostane na nivoju iz leta 1983.
Na račun fluktuacije in nadomestnih zaposlitev se bo prav tako zaposlilo 170 delavcev. Skupna potreba po novih delavcih bo torej 340 delovnih mest, kar pomeni, da se Število iskalcev zaposlitve ne bo zmanjšalo.
—	Planirano povečanje izvoza je bistveno pod planom republiškega povprečja. Razlog za tako načrtovanje je v tem, da INA Nafta TOZD Petrokemija planira le 4 % povečanje izvoza in Planika TOZD Tovarna obutve dosega že 90 % celotnega prihodka z izvozom in bo izvoz te TOZD v letul984 na ravni iz leta 1983. Izvoz teh dveh TOZD pa pomeni 73 % celotnega izvoza gospodarstva občine. Ugodnejše izvozne rezultate pričakujemo v Primatu, Elmi in Tovarni varilne opreme,
Uvoz se bo povečal za 16 % na račun večjega uvoza repromateriala oz. surovin Planike (ind. 250), Tovarne varilne opreme (ind. 156) Primata (ind. 200) in Petrokemija,
—	Sredstva za bruto osebne dohodke bodo v letu 1984 zaostajala v SR Sloveniji 20 % za rastjo dohodka, čisti osebni dohodki pa za Okrog 15 %,
—	sredstva za skupno porabo bodo zaostajala za dohodkom za okrog 21 %, od tega bodo sredstva za zavarovanje (SPIZ) zaostajala za dohodkom za 23 %,	'	;
—	sredstva za splošno porabo bodo zaostajala za rastjo dohodka za okrog 33 %,	-
—	predvidena rast cen življenjskim potrebščinam v SRS v letu 1984 bo 24 %.
Ill.	KLJUČNE NALOGE NA POSAMEZNIH PODROČJIH IN AKTIVNOSTI PRI URESNIČEVANJU PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE
1.	Planirano rast industrijske proizvodnje bomo dosegli z boljšim delom, to je večjo odgovornostjo in ustvarjalnostjo ter vspodbujanjem inovacij, smotrnejšo organiziranostjo in varčevanjem na vseh področjih. S ciljem zmanjševanja zunanjih vplivov na proizvodne rezultate (pomanjkanje vhodnih komponent, cene) bodo OZD okrepile medsebojno reprodukcijsko povezanost na enotnem jugoslovanskem trgu in tako izboljšale oskrbljenost s surovinami, reprodukcijskimi materiali in polizdelki. Pri izvajanju sklenjenih samoupravnih sporazumov bomo zahtevali njihovo izvajanje, pri sporazumih v katerih niso predvidene sankcije za neizvrševanje obveznosti bomo začeli postopke za ustrezne dopolnitve sporazumov. Zaradi drugih pričakovanih učinkov pa tudi zaradi prednosti pri uvozu surovin in repromateriala bomo izkoristili vse možnosti za izvoz na konvertibilno področje. Hkrati si bomo prizadevali za zamenjavo uvoženih vhodnih komponent proizvodnje z domačimi. Ob omejevalnih ukrepih ne bomo pozabili na tehnološki napredek, ki mora biti po prioriteti v ospredju. Rezultati poslovanja bodo tudi na daljši rok odvisni od prožnosti organizacij združenega dela pri izbiri svojih proizvodnih programov, od iniciativnosti pri tehnoloških in organizacijskih izboljšavah ter od gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje bo tudi pomemben korak storjen z odpravo, oziroma zamenjavo tržno nezanimivih programov, s • ciljem večjih vlaganj v perspektivne programe v občini.
OZD: INA Nafta Lendava TOZD Strojne delavnice, Gorenje Varstroj TOZD TVO Primat TOZD Skladiščna oprema, Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče in Elma TOZD Elektromaterial Lendava,
bodo svoje zmogljivosti delovnih enot vzdrževanja in strojne obdelave aktivirale za povečanje obstoječe proizvodnje, uvedbo novih proizvodov in razširitev opravljanja storitev izven svojih organizacij združenega dela.
Zaostreni pogoji gospodaijenja omejujejo tudi obseg investicijskih vlaganj. V letu 1984 bo prišlo do realizacije izgradnje skladišča ure v INA Nafti. To je naložba, ki je izpadla v letu 1983 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Pridobitev bo pomembna v smislu zagotavljanja pogojev za kontinuirano preskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom |ter povečanja racionalnosti poslovanja. LEK Ljubljana bo prispeval k nadaljnjemu procesu prestrukturiranja lendavskega gospodarstva. V letu 1984 bo predvidoma zgrajen obrat za proizvodnjo antibiotikov — gentanycin, proizvodnja pa bo vplivala tudi na povečanje proizvodnje za izvoz.
V letu 1984 bo izdelana vsa potrebna dokumentacija, eventuelno bo prišlo tudi do začetka izgradnje obrata keramike pri Konstruktoiju TOZD Opekarna Dolga vas.
ABC Pomurka TOZD Predelava mesa Lendava bo investirala v rekonstrukcijo mesnopredelovalnega obrata za razsekovalnico divjačine. Investicija je pomembna predvsem glede proizvodnje oz. predelave za izvoz.
V letu 1984 se bodo pričela rudarska raziskovalna dela na odpiranju rudnika pri Benici, kar bo dolgoročno prispevalo k možnostim večjega zaposlovanja v občini.
Nadaljevale se bodo priprave za gradnjo tovarne pentaeritritola in industrijski coni INA Nafte Lendava.
DO RNP Lendava bo sredstva usmerjala v izvedbo globoke raziskovalne vrtine do 4500 m, obdelavo vrtine Pg-6 in detaljna soiz-menična dela.
2.	Za nadaljnjo rast kmetijske proizvodnje je potrebno nadaljevati z zastavljenim konceptom na področju primarne proizvodnje v družbenem sektorju; zagotavljanje sredstev za odkup zemljišč mora biti prioritetna naloga. Ocenjujemo, da bo možno doseči fizični obseg povečanja kmetijske proizvodnje za 7 %.
Aktivnosti za pospeševanje proizvodnje hrane imajo v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije posebni poudarek, v občini je še veliko neizkoriščenih možnosti pri pridobivanju hrane, kajti le primarna proizvodnja v družbenem sektorju presega povprečje Pomurja, v vseh drugih vejah (živinoreja, zasebni sektor) predelovalna industrija pa občina zaostaja za razvojem v regiji. Naloge, ki se bodo v letu 1984 intenzivneje izvajale, so:
—	spreminjanje posestne strukture ter usposabljanje kmetijskih zemljišč za večjo proizvodnjo preko komasacij in melioracij,
—	v zasebnem in družbenem sektorju povečati izkoriščenost že zgrajenih hlevskih kapacitet, vlaganje v nove hlevske kapacitete in preusmeritev govedoreje predvsem na potrebe reje krav in telet,
—	vsodelovanju Kmetijske zemljiške skupnosti, Kmetijske zadruge ter TOZD Poljedelstva in govedoreje, odkupiti čimveč zemlje in jo ponuditi večjim kmečkim proizvajalcem zaradi zagotovitve lastne krme za živino oziroma vključiti v obdelovalne komplekse,
—	KZ Lendava mora preko svoje pospeševalne službe vspodbujati usposablj anje travnikov za večje pridelke krme zaradi zagotovitve večjih količin lastne krme. Prav tako se mora voditi akcija za večji odkup tržnih viškov, predvsem pšenice.
—	večja družbenopolitična aktivnost za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in socialistično samoupravno pod-ružbljanje kmetijske proizvodnje (nosilci nalog bodo: kmetijske organizacije, zemljiška skupnost, DPO in IS).
Poljedelstvo in govedoreja bo investirala v primarno pridelavo hrane in sicer za izgradnjo govejih hlevov kapacitete 900 stojišč rekonstrukcijo za 700 stojišč, opravila melioracijska dela na površini 340 ha in investirala namakalne naprave, ki bodo pokrivale 340 ha površin. Prav tako bo Kmetijska zadruga Lendava povečala kooperacijske kapacitete za 700 stojišč govejih pitancev, 200 krav molzaric, 1.000 prašičjih pitancev in 150 plemenskih svinj, kar bo 3-krat večja vrednost vlaganj'kot v letu 1983.
Kmetijsko zemljiška skupnost bo skupaj s KZ Lendava v letu 1984 vodila komasacijski postopek na površini 450 ha, družbeni sektor bo odkupil 200 ha kmetijskih površin m jih vključil v intenzivno kmetijsko proizvodnjo, kakor tudi 20 ha obdelovalnih površin, ki jih pridobi družbeni sektor na račun ureditve preživnin.
3.	Področje gradbeništva bo namenilo še več pozornosti angažiranju svojih zmogljivosti izven območja občine, predvsem pa v tujini. Obseg del bo gradbeništvo povečalo v letu 1984 za 2 %. V občini se bodo nadaljevali procesi za ustrezno organiziranost izvajalcev gradbene dejavnosti s ciljem kompletiranja ponudbe in večje konkurenčnosti doma in na tujih trgih. Zaradi pomanjkanja delavcev, ki končajo programe srednjega usmerjenega izobraževanja v gradbeništvu, bo potrebno sodelovanja med gradbenimi OZD in Vzgojno izobraževalnim zavodom Lendava na področju organiziranega poklicnega usmerjanja v osnovni šoli.
4.	Področje gostinstva in turizma bo povečalo predvsem izkoriščenost hotelskih zmogljivosti. V letu 1984 bp Integral TOZD Gostinstvo povečal realizacijo za okrog 35 %. Z namenom hitrejšega razvoja bodo aktivnosti usmerjene zlasti z:
—	večjo povezanost TOZD Gostinstva Lendava z matično delovno organizacijo in sorodnimi organizacijami v Pomurju na področju turistične in zdraviliške ponudbe;
—	sodelovanjem TOZD Gostinstva, Turističnega društva Lendava in Občinske kulturne skupnosti pri urejanju in vzdrževanju turističnih točk v Lendavi in tudi v širši okolici;
—	čimvečjo racionalno koriščenje terapevtskih in hotelskih kapacitet v.hotelu »Lipa«, z dobrim sodelovanjem TOZD gostinstva. Občinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvenega doma, z učinkovito propagando doma in v tujini, povezovanjem s turističnimi organizacijami itd.	.	.	.,	. ,
— vzporedno z razvojem kmečkega turizma si bomo prizadevali za čim tesnejše povezovanje — le tega s hotelom Lipa, kar bo dodatno prispevalo k povečanju gostinsko-turistične ponudbe.
Preko Obrtne zadruge Lendava bomo vzpodbujali vključevanje zasebnih gostinskih zmogljivosti v turistično ponudbo občine; sekcija za gostinstvo se bo zavzemala za izboljšanje sanitarno tehničnih pogojev zasebnih gostinskih objektov.
5.	Področje cestnega prometa bo usmerilo del svojih prevoznih kapacitet za opravljanje storitev v tujini. S ciljem večjega izkoristka prevoznih enot bo Integral TOZD Promet in delavnice namenil večjo pozornost rednemu vzdrževanju vozil in investiral v opremljenost servisnih zmogljivosti. Tudi v letu 1984 ši bo potrebno prizadevati za čimvečjo racionalizacijo prevozov in zaostriti odgovornost pri vzdrževanju vozil. Pri prevozih blaga bomo temeljito proučili možnosti večje udeležbe železniškega prometa zlasti na daljših relacijah.
Da bi zagotovili pogoje za tekoči promet na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi, bosta carinarnica Gornja Radgona in izvršni svet SO Lendava v letu 1984 vodila intenzivno pripravo za postopno urejanje in posodabljanje tega prehoda.
OZD si bodo prizadevale za zmanjševanje režijskih prevozov in se bodo preusmerile na koriščenje uslug prometnih OZD in privatnikov, s ciljem racionalnega koriščenja prevoznih sredstev. To velja posebej za OZD, katerih dejavnost je sezonskega značaja (gradbeništvo) in njihove prevozne zmogljivosti niso optimalno izkoriščene, na drugi strani pa naraščajo stroški vzdrževanja, prisotni so problemi nabave razervnih delov itd.
6.	Področje trgovine bo namenilo posebno skrb boljši preskrbi občanov in preko maloobmejnega in obmejnega gospodarskega sodelovanja z LR Madžarsko bo DO Mercator Univerzal izvršila blagovno menjavo v okviru usklajenih 'planov ekonomskih odnosov s tujino, Pomembna naloga na področju maloobmejnega sodelovanja v letu 1984 bo učinkovitejše vključevanje OZD občine v obmejno gospodarsko sodelovanje. Potrebno bo proučiti možnosti za višji nivo sodelovanja, tudi možnosti za kooperacijsko proizvodnjo.
7.	Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva bomo dosegli s pospeševanjem tehnološkega in dohodkovnega povezovanja v industrijsko proizvodnjo združenega dela. Sproti bomo analizirali izvajanje nalog in obveznosti udeležencev družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini, v letu 1984 pa realizirali pomembne naloge kot so:
— v skladu s predvidenimi spremembami republiškega obrtnega zakona bomo omogočili poenostavitev postopka za izdajo obrtnega dovoljenja za začetnike;
— OZD, ki vključujejo del dejavnosti drobnega gospodarstva (Integral TOZD Promet in delavnice, Gidos) bodo povečale število storitvenih opravil za potrebe občanov (servisiranje vodomerov, kleparstvo, avtopralnica).
—’ z ustreznejšo davčno politiko bomo omilili obdavčevanje dohodka obrtnikov, ki ne vzpodbuja večjih vlaganj. Preko davčne politike in usmerjanja dela kreditnega potenciala Ljubljanske banke, Temeljne pomurske banke M. Sobota v razvoj drobnega gospodarstva si bomo prizadevali za zainteresiranost vlaganj občanov (predvsem zdomcev) v dejavnosti drobnega gospodarstva, ki bo skladna dopolnitev industrije in gospodarstva v občini. Pri tem bo imela posebne prednosti proizvodnja oz. storitev, ki bo nadomeščala uvoz ali volivala na večii izvoz našega gospodarstva. Zaradi potrebne povezave osebnega dela z združeni m ter usmerjanja zasebne obrti v kooperacijske odnoseje nujno, da se zagotovijo ustrezni pogoji za delovanje novo ustanovljene Obrtne Zadruge v Lendavi. S tem bodo pogojene tudi možnosti za boljše sodelovanje z obrtniki izven območja občine preko Zveze obrtnih združenj Slovenije, s ciljem dopolnjevanja!' programov.
8.	Aktivnosti na področju ekonomskih'odnosov s tujino
Ugotavljamo, da so možnosti nadaljnjega povečevanja deleža izvoza v celotnem prihodku občine v primerjavi z republiškim gospodarstvom v letu 1984 precej manjše. Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče in IN A N afta Lendava TOZD Petrokemija sta v preteklih letih dosegala od 70 do 80 % deleža v vrednosti izvoza občinskega gospodarstva. Planika Turnišče že izvaža cca. 90 % celotne proizvodnje, kar je svojevrsten dosežek, TOZD Petrokemija pa vsled neusklajenih razmer na področju cen surovine — uvoženega plina na eni strani in cen proizvoda-metanola na svetovnem tržišču na tujem trgu ni konkurenčna.
Kljub nekajkratnemu povečanju obsega izvoza, ki ga nekatere OZD (Primat. Elma) planirajo za leto 1984. vključevanje v izvoz nekaterih manjših OZD (TOZD Predelava mesa, Indip) bo občinsko gospodarstvo doseglo le 10 % povečanja izvoza, v glavnem nekonvertibilni fj-p	_
Uvoz se bo predvidoma povečal za 16 % (brez uvoza surove nafte) v glavpem pa gre povečanje uvoza na račun večje proizvodnje za izvoz. V skladu z ukrepi in aktivnostmi, ki izhaiaio in Načrta uresičevanja gospodarske stabilizacije v občini bodo nosilci planiranja v občini posvetili posebno pozornost naslednjim nalogam:
— v sodelovanju z razvojnimi službami bodo pospeševali izvoz blaga z visoko stopnjo predelave in visoko udeležbo novoustvaijene vrednosti v vrednosti proizvodnje. V tem okviru OZD pripravijo programe izvoza za leto 1984 in jih medsebojno uskladijo v splošnih združenjih in sekcijah. Proizvode večje vrednosti bodo v letu 1984 že izvozili: Planika Turnišče, Elma in Primat.
—	nadaljevati z dohodkovnim povezovanjem z OZD v celotni Jugoslaviji zaradi večje oskrbljenosti predvsem izvozne proizvodnje s surovinami, energijo in reprodukcijskim materialom;
—	povečati izvoz in uvoz z deželami v razvoju v obliki kompenzacijskih poslov in pripraviti predloge možnih dobav surovin in reprodukcijskih materialov iz dežel v razvoju;
—	OZD bodo uveljavile planiranje in spremljanje deviznih tokov kot trajno dejavnost;
—	OZD bodo sledile tehnološkemu razvoju predvsem pri izdelkih, s katerimi so si že pridobile kupce na tujem tržišču, da bi ohranile konkurenčno sposobnost;
—	OZD bodo združevale devize za nekatere skupne, potrebe, s ciljem povečevanja proizvodnje, izboljšanja osnovne blagovne oskrbe občanov itd.;
—	za zagotovitev nujnega uvoza reprodukcijskega materiala bodo OZD izkoristile vse možnosti za uporabo razpoložljivih tujih blagovnih kreditov.
Glavna naloga po sprejetju določenih ukrepov pri posameznih nosilcih planiranj a glede povečevanja zunanjetrgovinske likvidnosti pa bo intenziviranje aktivnosti pri uresničevanju planov ekonomskih odnosov s tujino. Načrti ukrepov OZD za povečevanja izvoza bodo predvideli tudi odgovornost v primeru neuresničevanja sprejetih ukrepov.
IV.	RAZPOREJANJE DOHODKA IN USMERITVE NA PODROČJU PORABE
Pri razporejanju dohodka ostane nadaljnja zavzetost delavcev v OZD. delovnih skupnostih in drugih organizacijah, da si bodo prizadevali za krepitev materialne osnove dela. Da bo ta cilj dosežen, bo potrebno vse napore vložiti za relativno zmanjševanje porabljenih sredstev in realno rast dohodka.
Delavci v združenem delu bodo tudi v letu 1984 razporejali dohodke v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1984, pri tem pa upoštevali selektivno povečanje osebnih dohodkov glede na doseženo produktivnost, ustvarjalnost in kreativnost vloženega dela.
Vse oblike porabe (osebna, skupna, splošna in investicijska) bodo na ravni občine zaostajale za rastjo ustvarjenega dohodka.
V.	NALOGE NA PODROČJU SIS
1.	Samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva
Samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva bodo v okviru omejenih finančnih sredstev izvajale predvsem osnovne letne programe.
Na področju komunalne dejavnosti se bodo v tem letu nadaljevale že začete investicije za vodooskrbo in aktivnosti za rešitev problema odpadnih voda. Prioritetna naloga pa bo dana nadaljnjemu razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v komunalnem gospodarstvu ter uveljavljanju ustreznih oblik samoupravnega interesnega oerganiziranja.
Po posameznih skupnostih bodo prioritetno izvajali sledeče naloge:
1.2.	Samoupravna stanovanjska skupnost bo usmerila svoje aktivnosti v naslednje prioritetne naloge:
—	uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu z večjim uveljavljanjem svobodne menjave dela med hišnimi sveti in strokovno službo Samoupravne stanovanjske skupnosti;
—	izgradnja: poslovno-stanovanjskega objekta v Lendavi, 6—8 stanovanjskega objekta v Turnišču, dveh stanovanjskih objektov s 4 stanovanjskimi enotami v Dolgi vasi za družine Romov;
—	namenila bo več sredstev-za delno nadomestitev stanarin (subvencije);
—	proučitev možnosti zamenjave naftnih derivatov s trdimi gorivi v skupnih kotlovnicah, ki pokrivajo potrebe stanovanjskih blokov;
—	spremlja dinamiko prehoda na ekonomske stanarine v SRS in se prilagajali isti dinamiki tudi v občini;
—	vsporedno s prehodom na ekonomske stanarine bo več sredstev namenjeno za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda, da se prepreči propadanje le-tega.
1.3.	Občinska komunalna skupnost bo nadaljevala s komunalnim opremljanjem v individualni coni v Lendavi in z aktivnostmi za pridobitev tehnično projektne dokumentacije za rešitev problema odpadnih voda v Lendavi in Veliki Polani. Prav tako bo nadaljevala dela pri izgradnji primarnega vodovodnega omrežja Čentiba—Pince—Benica in pri razširitvi vodnih zajetij za lendavski in okoliški vodovod.
1.4.	Občinska skupnost za ceste bo v letu 1984 prevzela od Republiške skupnosti za ceste vzdrževanje regionalnih cest na območju občine. Za vzdrževanje cest planirajo predvsem navoz gramoza, gre-deriranje, posnemanje bankin, čiščenje obcestnih jarkov, popravila ■prepustov in vzdrževanje asfalta.
1.5.	Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Lendava bo nadaljevala z opremljanjem in usposabljanjem gasilskih enot in usposabljanjem gasilskega kadra. Ustanavljala bo ga-
c
C
4 e
*
h
3
STRAN 16 VESTNIK, 26. JANUARJA 1984
silska društva v KS in v OZD. Za boljšo požarno varnost pa bo kot preventivni ukrep izboljšala informiranje občanov v stanovanjskih soseskah in v KS.
1.6.	Delovna organizacija za PTT promet Murska Sobota predvideva v letu 1984 na področju Občine LendavaRazširitev kapacitet avtomatskih telefonskih central za 120 priključkov s potrebnimi prenosnimi sistemi za nadrejeno centralo v Lendavi. Predvidenih 120 telefonskih naročniških priključkov odpade na KATC Turnišče 60 in KATC Dobrovnik 60. Izvršni svet SO bo skupaj z 00 PTT M. Sobota v prvem četrtletju proučil izvajanje srednjeročnega programa PTT gospodarstva v občini in predložil ukrepe za njegovo doslednejše izvajanje
1.7.	Vodno gospodarstvo '
Območna vodna skupnost Mura M. Sobota bo v letu 1984 namenila za investicije v lendavski občini 17.750,00 tisoč dinaijev. Največji del sredstev bo namenjen za vzdrževalno ureditvena dela reke Mure na odseku Dolnja Bistrica—Šibina; za čiščenje zarasti, odstranitve naplavin iri sanacije manjših poškodb na Ledavi. Kobiliskem potoku, Bukovnici z Bukovniškim jezerom, Borošnjaku ter za zadrževalniku Radmožanci.
1.8.	Elektrogospodarstvo
Investicijska sredstva elektrogospodarstva bodo v letu 1984 namenjena za nadaljevanje izgradnje RTP 110/20 KV Lendava in prehod Lendave z okolico na napajalno napetost 20 KV. V začetku leta se bc začelo z izgradnjo 110 KV daljnovoda Ljutomer—Lendava. Za vsako od investicij bo namenjeno 36 milijonov dinaijev. 4.800 tisoč dinaijev pa bo namenjeno za 4 TP postaje v Petišovcih, Kapci, Nedelici in Trnju.
2.	Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti
V letu 1984 bomo na osnovi programa gospodarske stabilizacije začeli z usklajevanjem razvoj družbenih dejavnosti z materialnim raz-vojem.\Tako bodo ponovno proučene pravice, viri finansiranja in organiziranost nosilcev teh dejavnosti, spremembe znotraj posameznih dejavnosti in med posameznimi dejavnostmi so — dogovorjene v okviru republike. V letu 1984 bomo izvajali selektivno politiko na področju družbenih dejavnosti in v okviru posameznih SIS zagotavljati predvsem tiste programe, ki bodo prispevali k ohranjanju oz. povečanju učinkovitosti gospodarstva.
2.1.	Občinska izobraževalna skupnost Lendava bo na področju osnovnega izobraževanja usklajevala obseg vzgojnoizobraževalne dejavnosti z razpoložljivimi materialnimi sredstvi. Prednost bodo dali predvsem zagotovljenemu programu v osnovni šoli, preprečevanju nadaljnjega slabšanja, materialnega položaja prosvetnih delavcev in ukrepom za postopno izenačevanje pogojev dela izvajalcev v občini. Pri dodatnem programu bo potrebno selektivno uskladiti te programe z možnostmi. Izvajalci bodo polagali več pozornosti racionalizaciji posameznih programov, ki materialno obremenjujejo učence in starše, racionalizaciji porabe materialnih sredstev ter hitrejšemu uvajanju elementov celodnevne osnovne šole v vsako šolo. Iz referendumskega programa bodo realizirani investiciji prizidek pri OŠ v Odrancih in prizidek večnamenskega prostora pri telovadnici OŠ Drago Lugarič v Lendavi.
2.2.	Pri usmerjenem izobraževanju bodo tudi v letu 1984 nadaljevali z zastavljenimi programi v povezavi s potrebami združenega dela. Proučili pa bodo za katere vzgojnoizobraževalne in druge storitve je možno v skladu z zakonskimi določili uvesti prispevke udeležencev izobraževanja, ki naj bi temeljili predvsem na socialnih kriterijih.
Aktivnosti na področju usmerjenega izobraževanja bodo intenzivne tudi pri usmerjanju mladine v izobraževanje za poklice, ki so občini deficitarni:
—	najvišji oz. visoki stopnji poklici s področja: metalurgije, strojništva, kmetijstva, rudarstva, kemijske tehnologije, varnosti pri delu ter pedagoške smeri — tehnični pouk, glasba, matematika in fizika madžarski jezik.
—	na prednji stopnji poklici s področja živilske tehnologije, rudarstva in kovinarstva
2.3.	Občinska zdravstvena skupnost programira v letu 1984 naloge, ki so pomembne izključno za ohranitev sedanje ravni zdravstvenega varstva prebivalstva. S planirano polno kadrovsko zasedbo bodo dalje krepili osnovno zdravstveno varstvo, zmanjšali čakalno dobo v ordinacijah in občutno izboljšali obseg zdravljenja na domu. S tem se lahko pričakuje realno znižanje bolniško-oskrbnih dni v bolnišničnem zdravljenju. V 1984 letu se ne predvideva nobenih razširitev fizičnega obsega zdravstvenega varstva, potrebno bo le strokovno širjenje dejavnosti z novimi metodami dela.
2.4.	V skupnosti otroškega varstva Lendava načrtujejo, da bo obseg vzgojnovarstvenega dela ostal na ravni iz leta 1983. V letu 1984 bo skupnost dala prioriteto naslednjim nalogam:
—	racionalnemu organiziranju vzgojnovarstvene dejavnosti;
—	razširitvi programov v KS;
—	uveljavitev funkcionalnih oblik pomoči družinam z otroci;
—	uveljavitev pravic iz naslova zaščite materinstva tudi združenim kmeticam;
—	izgradnja oddelka otroškega varstva v Kobilju, v Črenšovcih, Turnišču in Genterovcih, v kolikor bodo usklajeni plani financiranja glede na veljavno zakonodajo.
2.5.	Pri skupnosti socialnega skrbstva se bo obseg nalog iz leta 1983 povečal za dodatne naloge, kijih skupnost prevzema in so opredeljene z Zakonom o združenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb. Povečalo se bo tudi število vključenih otrok v prevzgojne zadeve in
v rejniške družine. Pri zagotavljanju socialne varnosti starejših občanov brez virov dohodka in lastnega premoženja se bo povečala denarna pomoč kot edini vir na 40 % povprečnega čistega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji.
2.6.	Občinska kulturna skupnost bo v letu 1984 nadaljevala z izvajanjem nalog, ki so sijih zastavili še v letu 1983. Obsega dejavnosti ne bodo razširjali. Prednost bodo dajali naslednjimi dejavnostim:
—	amaterski kulturni dejavnosti;
—	kulturni dejavnosti za pripadnike madžarske narodnosti;
—	varstvu in skrbi za spomenike NOV ter kulturno dediščino v naši občini.
2.7.	Telesnokultuma skupnost Občine Lendava bo v letu 1984 nadaljevala sprejeto zasnovo razvoja množične telesne kulture in selektivnega športa. Prizadevali si bodo povečati izkoriščenost zunanjih telesnokulturnih objektov, povečati število udeležencev na področju športne rekreacije in razširiti amatersko strokovno delo v osnovnih telesnokulturnih organizacijah.
2.8.	Občinska skupnost za zaposlovanje si bo v letu 1984 prizadevala za popolnejše izkoriščanje delovnih zmogljivosti in za preprečitev naraščanja števila iskalcev zaposlitve. V organizacijah združenega dela bo nujno ustvariti pogoje za nove zaposlitve in v proizvodnjo vključiti mladi strokovni kader. V letu 1984 bodo povečali skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanju materialne osnove za socialno pomoč brezposelnim.
2.9.	Občinska raziskovalna skupnost Lendava bo nosilec vseh potrebnih aktivnosti za konkretno izvajanje prestrukturiranja občinskega gospodarstva. Prioriteto pa bo dajala naslednjim nalogam:
—	vzpodbujanju inventivne in inovacijske dejavnosti;
—	sofinanciranju raziskave termalnih voda v Pomurju in sodelovanje pri nalogi o možnostih koriščenja tople vode INA-Nafte in termalne vode za ogrevanje prostorov in rastlinjakov;
—	še naprej bo sodelovala pri programu proizvodnje fasadne opeke.
VI. OSTALE NALOGE
1.	Krajevne skupnosti
Tudi v letu 1984 bodo OZD združevale sredstva za krajevne skupnosti iz dohodka OZD, ki se združujejo na posebnem računu občinskega proračuna in se delijo po kriterijih, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o finanicranju programov razvoja KS za obdobje 1981 —1985. Krčenje razvojnih programov samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, z ozirom na zaostrene gospodarske razmere, ovirajo izvajanje politike skladnega razvoja krajevnih skupnosti. Zato bo potrebno v KS razpoložljiva sredstva čimbolj racionalno koristiti.
2.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita.
V	skladu s srednjeročnimi usmeritvami, vendar v okviru razpoložljivih materialnih možnosti bomo posebno pozornost namenili naslednjim nalogam:
—	pridobivanju mladih za vojaške šole in obrambne poklice;
—	organiziranju vzgoje z enotami civilne zaščite, centrom zvez in OO;
—	opremljanju, oboroževanju, usposabljanju in organiziranju organizacij DPS. enot in štabov CZ in narodne zaščite v KS in OZD;
—	gradnji zaklonišča osnovne zaščite in centra zvez in OO ter izpolnjevanju avtonomnega sistema zvez za organe in organizacije DPS, opremljanju in usposabljanju za to potrebnih kadrov;
—	razvoju in usposabljanju teritorialne obrambe, zagotavljanje sodobne opreme m oborožitve ter izvajanju vzgoje in urejanju enot in štabov TO.
VII. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja občine Lendava bodo konkretneje opredeljeni v Načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in v naslednjih spremljajočih dokumentih:
L Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984 letu
2.	Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin
3.	Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji
4.	Plan jesenske in spomladanske setve 1983/84
5.	Načrt zaposlovanja v letu 1984 v občini Lendava
6.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1984
Predsednik skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak 1. r.
11
Na podlagi 9. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS. št. 5/82) je Izvršni svet občine Murska Sobota na seji dne, 13/12-1983 sprejel
ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi prednostnih in stranskih cest na območju občine Murska Sobota
1.	člen
Za prvo alineo 2. točke 4. odstavka 2. člena Odredbe o določitvi predsostnih in stranskih cest na območju občine Murska Sobota (Ur. Objave pomurskih občin št. 20/83) se doda besedilo:
— cesta Murska Sobota — Hodoš je prednostna v odnosu na cestne priključke iz vasi Nemčavci, Martjanci, Puconci, Seberborci, Vaneča, Dolina, Pečarovci, Košarovci, Kuštanovci, Otovci, Stanjevci, Petrovci, Križevci, Adrijanci, Domanjševci, Čepinci, Dolenci, Krplivnik in Hodoš.
2.	člen
Ta Odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 34-6/83-5
Datum: 13/12-1983
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA
Pavel PONGRAD
PO P RA VEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI GORNJA RADGONA
1.
Pred 1. členom se vstavi novo besedilo 1. člena, ki glasi:
»V odloku o davkih občanov v občini Gornja Radgona, Uradne objave št. 9/83 se spremeni 4. člen, ki se glasi:
Davek od osebnega dohodka se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.«
2.
Dosedanji 1. člena postane 2. člena s tem, da se besedilo 1. odstavka črta in namesto njega vstavi besedilo:
»spremeni se 8. člen tako, da se glasi«	«
Besedilo 2. odstavka ostane nespremenjeno, razen da se v prvi vrsti pod oznako OSNOVA vstavi besedica »do« in številka 00.000 din spremeni v številko »60.000,- din«.
3.
Zaporedne številke ostalih členov v odloku se spremenijo tako, da se pomaknejo za eno številko navzgor.
Sekretar skupščine občine G. Radgona Feliks PETEK
STRAN 15 VESTNIK, 26. JANUARJA 1984