72 številka. Trst, v nedeljo dne 13. marca 1904. Tečaj XXIX Izhaja Tsak dan «» l« nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. strežne številke se prodajajo po 3 novč. <6 atotink) 1 mnogih tobakarnah v Tmu in okolici, Ljubljani, Gorici, •(ji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, >t. Petru. Sežani. Nabreiini, Novemme.«ru itd. ^ffl&ae in n&ročbe sprejema oprava lista -Edinost", 2l&!»om 16 Btotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. ^ TELEFON fitv. 870. o- ^^^^ Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaSa za vse leto 24 kron, pol leta 12 «xcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpmv* ne onra Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankpvant pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : Ulica Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —'Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'* Usta „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. is Poštno-hrauilniČni račun Št. 841.652. Vojna med Rusijo in Japonsko. (Brzojavne vesti.) Boji med ruskim in japonskim bro dovjem PETROGRAD 12. Poveljnik broJovja * im ral Makarov poroča prek Mukdem: > et nfših tc rpedovk, med temi 4 pod kapitanom Metode vičem, ki po se podale v noči 10. t. m. na < dprto morje, srečale eo sovražno Hitilo torpedovk, katero so spremljale križarke. Prišlo je do boja, v katerem je tDrjedovka »Vlastni« vrgla \Vhitehead-tor pedo na sovražno torpedovko, ki ne je veled tega potopila. Na povratku je bila poškodovana torpedovka »Steregubši« ped poveljni-štvom poročnika Sergejeva, in ee je začela pogrezati. Ob 8. uri zjutraj se je povrnilo ostalih 5 torpedovk. Ker je bil položaj »Steregubšac kritičen, sem razvil svojo zastavo na »No-viku« ter se pedal s tem in »Bajanom« na } omeč. Pet sovražnih križarjev je zajelo našo torpedovko. V isti čas je priplulo tudi sovražno brodovje. Nemogoče je bilo rešiti »S erf gul ša«. Torpedovka ee je pogreznila. Del možtva je bil vjet, drugi del je utonil. Na ladijah, ki so se udeležile nočnega napada, je bil 1 častnik težso in 3 lahko ranjeni in sicer kapitan Matuševič, častnik Aleksidrtv in inženir BI nov. Častnik Za ev je bil na glavi težko ranjen in je rgubil desno c ko, dva moža sta bila ubita, 18 je bilo ranjenih. Ob 9. uri je začela iz 15 ladij obstoječa sovražna eskadra iz velike daljave streljati na Port Artur iz topov veli sega kalibra. Obatreljavanje je trajalo do 1. ure popoludne. Po mojem mnenju je iz-streja! sovražnik 154 krogel iz topov 301/* ka.ibra. Škoda prizadeta našim ladijam je nezn-itna in eo vse popolnoma pripravljene r.a I K)'. Xa naši stran: je bil ubit 1 vojak, 1 č^tiik in 4 vojaki so pa lahko ranjeni. Ponovno streljanje naših baterij je primoralo sovražnika, da se je umakni'. Začetkom bombardiranja so odgovarjale baterije vse trdnjave. Možtvo na vseh ladijah je dokazalo hvo o hladnokrvnost. V delavnicah se ni delo prekinilo. Bombardiranje se lahko umatra brez v spesni m. Poroča se, da je bil sovražni križar »Takasano« močno pošft' do van : škode ee pa radi daljave 10 kilometrov ni moglo natanko določiti. Več nt? h krogel je bilo izstreljanih 12 kilometrov da.eč. To mi je čast sporočiti Vašemu Veličanstvu. Izkrcanje japonskih čet. LONDON 12. »Dailv Mail« poroča iz 0 fua ; V ža^njih 19 dneh je baje došlo v ueko sorej^ko lulio 16 transportnih ladij. Luna. ki je olduljena od Cemulpa približno 12 ur zovejo Japonci Kajdžu. Štiri japonske križarke in več torpedovk straži na severni PODLISTEK. 37 Teodora. Fovest. Hrvatski spisal Evgrenij Kumičie. prevel J. Š. D r u g i d e 1. Maiviaa mu ni odgovorila, ampak le pokimaia je tužno dve-trikrat ter spustila glavo na naslonjač. Ko je odišeJ, ao jo zopet po.ile solze. Potem je čitala piemo svojega moža in reki »ti se jej tresli. On jej je pi-cai; »Izgubi se iz moje hiše, pojdi, kamor ts vuuijo tvoje oči ! Ako te najdem v svoji hiš, te zgodi kaj hudega!« Te besede so uile napisane z debelimi potezami peresa, jezno, tresočo roko, naglo in ojatro, kakor da bi j h vrgla tja strela. Kako je kipel vihar v Da«i.'rd\em sicu, ko so iz njega vrele one strašne besede na papir! Malvina se je zgražala. Ža se jej je zdelo, da jo daviti železni roki njenega moža. Že je bilo devet let, kar se je poročila z brodovlsstnikom Ivanom Dak cemf ki je strani vhod v pristan šče. E ja razdiralka torpedovk je naletela na siale, tada se je le malo poškodovala, ena transportna ladij a pa 99 je razbila, ker je uhod v luko jako Devaren. OJ 27. m. m. bo je baje izkrcalo v Kajdžu-u 10 000 Japoncev. KOIiONJA 12. »Koinische Zeituagc je prejela iz kitajskega vira poročilo, dn so se Japonci izkrcali pri Tatungkau-u ter zasedli KiutieDŠan in Antung. Rusko brodovje. PARIZ 12. »Temps« je baje zvedel, da se v ruskih krogih pretresava načrt, kako bi se poslalo rusko baltiško brodovje prek kariškega morja v Vztočno Azijo, za časa ko se v tem morju staja led. PORT SAID 12. Križarka >Dimitri Donskoj« je dospela popolnoma popravljena semkaj. Vkrcala bo 500 tonel&t premoga ter oupiula proti Kadiksu. Veliki knez Boris na bojišča. PETROGRAD 12. Veliki knez Boris je odpotoval 10. t. m. s svojim spremstvom na bojiš Te. Ruske čete v Mandžuriji. PETROGRAD 12. Iz glavnega ru skega stanu je doš-a ruski brz. agenturi pieko Mukdena vest: Radi raznih in nasprotujočih »i poročil o izkrcanju japonskih čet na raznih točkah, in o nadaljnih namenih japonskega poveljništva je ostal v Haribnu tjekaj došli vojni zbor. R idi hudega mraza je težavno preskrbeti četam primerne oskrbe. Dementi. RIM 12. Giaeom poročila »Agencije Štefani« preklicuje Čilensko poslaništvo veBt, da je čilen?ka vlada prodala Japonski neko liko vojnih ladj. Avstrijska zbornica. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 12. Med doslimi vlogami je bilo več čeških interpelacij, potem interpelacija posl. Eisenkoiba glede konfiskacije predgovora Hoensbroechove knjige: »Papežtvo in njega kulturelno delovanje«, nadalje interpelacija Vsenemcev glede dunajskih dijaških nemirov. Prečitane so bile vloge in interpelacije doslovno. Med čitanjem interpelacije vs9nemških poslancev so češki poslanci izražali svoje ogorčenje nad vsebino interpelacije. Prišlo je tudi do burnih prigovorov. Čitanje vlog je trajalo do 1. ure in 50 minut. Posl u nt c Rataj je predlagal o peticiji glasovanje po imenu. Med poslancem Wol t'jm in mlad* č.skim poslancem Skalo bi bilo k malo pr.slo radi nekega Wolfovega izraza do resnega spopada, kar S) pi preprečili drugi poslanci. "VVclf je bil poklican na red. ------ ---- , i, ^ bil preprič.n, da je svojima otrokoma našel ljubeznjivo in umno oigojiteljco, ako tudi ne mater. Po por, ki je ostal Dak <5 leto dnij doma, dobivši kapitana za Bvojo ladijo. Kmalu je pogodil, da mu žena ni taka, kakor bi želel. Maiviaa je vedela, da je nje mož bogat, no, on pa je \saki novčič obrnil deset krat na dlani predno ga je ^potrosil. A ta njegova narada je bila glavnim vzrokom, da ee je po mi-lem času p oblačilo njuno zakonsko obzo rje in se ni razvedrilo nikdar več. Tihi spopadi, ostri in strogi pogledi so uni« čevali rodbinski mir. Nekaj časa je bil zrak v rodbini samo top-ren ; ali ker se je elek triciteta v njem množila bolj in bolj, ni bilo Čudo, da je naposled zsčelo bliskati in gromek, a to ee je dogodilo, ko je Malvina hotela v neko kopelj. Zdrava žena, pa v ko-pelj ! Na Banji je bilo tudi drugih gospej, ali taka neumna mitel ni šinila v glavo nobeni. Dafeio se je s lno jezil na ženo. Ko mu e povila sina, na vstalo je premirje v rodbini, ali le za malo časa, ker je sinko kmalu umr1, po dvth tednih. Malvina je dokazovala sedaj svojemu možu, da treba malemu ku-1 Predlog poslanca Rataja je bil sprejet, nakar, raztegne od 4 na G mesecev (Pohvala na de- je zflčelo glasovanje po imenu. > snici, nemir na skrajni levici.) Klici : Mi Med dcšlimi vlogami eo tudi interpela- štedimo in vojaka porabi vse. Ako ni naša cije čeških in jugoslovanskih poslancev, glede vojska pripravna za boj, je nadaljeval Tisza, vedenja rektorja dunajskega vseučilišča na- štedimo za zunanjega sovražnika. Mi fmemo sproti slovanskim dijakom in glede napadov iti z stedljivostjo do one meje, ki je s stali- nemških dijakov na nenemške dijake. V šSa varnosti države brezpogojno podpisana, interpelaciji se povdarja, da ima dunajsko Minister odklanja obdolžitev, da ho?e vzpo- vseučilišče značaj mešovitega vseučilišča in staviti parlamentarni sistem iz bliŽDje mino- radi tega je bilo tudi bogato dotirano. V losti. Nasproti trditvi posl. Bartha, da se interpelac ji se stavlja na ministra vprašanje, madjaraki narod pod obstoječim sistemom ne kaj kani storiti v obrambo nenemških di- more razvijati, je pokazal Tisza na velikanski jakov. razvoj Ogrske v dobi dualizma. Govornik je Po 4 glasovanjih po imenu, ki eo tra- zaključil: lotem, ko se uredi delavnost jala do 4. ure, je odgovoril ministerski parlamenta, zamorejo poslanci ogrsko vlado predsednik Koerber na razna vprašanja glede pozvati na odgovor, ako ne bo zamogla na dogodkov na dunajskem vseučilišču. Olgo- polit:čnem polju pokazati vspehov. (Odobra- vor ni Mladočeho/ zadovoljil. vanje.) Debata je bila prekinjena. Prihodnja Zbornica je na to razpravljala o grajal- seja v ponedeljek. nem predlogu glede posl. Herzoga in Steina. ' _ Po daljši debati, v kateri fcta poel. Krame r in Stranskv izjavila, da ni proti obstrukciji druzega sredstva nego ta, da se izpolni opravičene zahteve Cehov in da se Oehi ne ustrašijo nikakega žuganja, je zbornica sprejela predlog, da se izreče graja poslancema Stunu in Herzozu. Lavica se je gla- , . , , n * i i * - . dar ni prišlo do nemirov. Fovanja vzdržala. PnhodDja seja bo v pone- deljek. Brzojavne vesti. Dijaški nemiri na Dunaju. DUNAJ 12. Danes zjutraj se je zopet zbralo pred vseučiliščem in v obližju veliko število nemških in slovanskih dijakov, ven- Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 12. Zbornica je »pre- j jela v 3. čitanju rekrutno predlogo. Z ozi- Novi poveljnik pešpolka. DUNAJ 12. Vojni naredbenik poroča : Cesar je imenoval polkovnika Emanuela Pivetz poveljnikom pešpolka Baron Beck št. 47. Cesar r Budimpešti. BUDIMPEŠTA 12. Ogrski brzojavni lom na nujnost te stvari je bila tozadevna kor- bir6 Poro6a> da Pnde ceaar V^odnp točka zapisnika takoj autentificirana in za- teden na dalJše bivanJe v Budimpešto. Za nisnik doposlan gospodski zbornici. 5aaa bivaoja bo na dvoru ve5 svečanosti. Na to je zbornica prešla na razpravo Vestl iz avstrijske zbornice, indemnitetne predloge za prve 4 mesece leta ! DUNAJ 12. Grajalni odsek je sklenil 1904. Poročevalec Nemenji je kratko po- soglasno predlagati zbornici, naj se »reče pojasnil namen predloge in jo priporočal na kancema Herzogu in Steinu grajo radi znanih sprejetje. Posl. Bartha (Košutova stranka) mej-klicev. je govoril obširno o ex lex stanju, ki traja DUNAJ 12. Nemški izvrševalni odsek od 1. maja 1903. ter predlagal naj zbornica je imel danes v trejič daljšo sejo, v kateri odbije indemniteto in abBolutorij, ker je ee je razpravljalo o saniranju parlamentar- vladna politika protivna razvoju ogrske na- nega položaja. Oclaek je sklenil naprositi rodne države kakor tudi njeni neodvisnosti predsednika, naj poostri poslovni red. Dalje in samostojnosti in vlada je tudi kriva na ex zahteva odsek, naj bi se državni zbor Bklical lex stanju. Na to je imel Apponyi dolgi po veliki noči. Tudi Mladočehi. Slovenci, govor, v katerem je izjavil, da morajo on in Hrvati ln Malorusi bo imeli skupno sejo ter njegovi somišljeniki indemniteto iz stališča so sklenili skupno postopanje, tako, da stoje političnega nezaupanja odkloniti. Na koncu nemškim strankam nasproti združeni Slovani, je predlagal naj zbornica ne dovoli kabinetu Poljaki se trudijo v zvezi z Nemci sanirati Tisza sredstev za vladanje in naj odkloni razmere. indemniteto, ker nima do kabineta zaupanja. Minister Tisza je prosil, naj bi se de- Potoranje nemškega cesarja. BREMERHAVEN 12. Cesar Viljem je danes dopoludne nastopil svoje potovanje v bata preveč ne zavlekla, je obljubil obširne sredozemno morje, poslovivši se prej od koncesije glede iztirjanja davkov in je izja- J princa Henrika. vil, da prevzame kabinet vso odgovornost za LONDON 12. »Pall Mali Gazzette« ex lex sta ije. Dalje je obljubil, da poda v 1 piše, da je potovanje nemškega cesarja v specijalni debati predlog, da se indemniteta sredozemno morje ugodno znamenje za obči piti nagrobni spomenik, in to da ni drago, samo nekoliko stotakov da treba. Dakić je trdil, da »angelju« ne treba spomenika, da mu je zadoBten lesen križ in malo cvetja na njem. Dve leti po poroki je Dak c zopet od- i šel na morje, priporoči vši ženi, naj ne za-meče denarja po neumnem, ker on jej bo da>l tol ko in toliko na mesec, ali niti eaega novč oa več. Lucija in Teodora sti žalovali za svojim očetom ter sti mu obljubili, da bo*ti dobri, da bosti pazili na hišo in sami da se bosti lepo učili. Cim je Dakic odišel, sti bili Lucija in Teodora Malvini v deveto brigo. Dekletcema je mačeha kmalu postala zoperaa, ker sti vedeli, da je oče le radi nje zopet odišel na morje. Redko sti se raz govarjali žnjo, a če se je zgodilo to, njine besede so bile kljubovalne in grenke, po aebno Teodorine. Dekleti sti pomagali v kuhinji kuharici Franoiki. Živeli sti sami za-se, a ko nisti delali, Čitali sti na vrtn ali v svoji Bobi. Često »ti zahajali k sorodnikom v selo Knež c. Malvina ni nič delala, ampak kasno ustajala, preobračala strani raznih nemških modnih listov, spavala po dvanajst; ur na dan, sprehajala se po vrtu, se lepo oblačila, jela in pila. V veeh devetih letih ni obiskala nobene rodbine na Bariji. Vse jo je gledalo po strani, vse jo je pozdravljalo kakor ženo, ki je prinesla tuje navade v ta kraj, ki je skalila domači mir s tem, da nikdo ni mogel govoriti več niti pet minut, da ne bi se spominjal njenega imena. To nje ime ni bilo kakor so druga imena, o katerih se malo govori, ampak vedno se je izticalo, vedno je bilo na prvem mestu, čuti je bilo povaodi, žalilo je vsakogar kaker pisan cglas, prilepljen po cglih, s katerim se priporoča slabo blago. Jedini kavarnar Jovasino je bil nekoliko krati v hiš', ko je donašal Malvini sladoleda. Ko je bila prišla na Banjo, je bila še lepa in morda je ni vsaki kapitan gledal grd;m očesom; ali domače omejenje, poštenje vtem kraju, a mestece je bilo malo . . . torej pamet v glavo! Banja ni London, ni Marziija .... (Pride še.) polcža'. Odsotnost cesarjev- dokazuje, da se pravice, plemenitosti in bratimstva vseh na-vlade v sedanjih odnos >j h ne boje ncvih rodov in plemen brez razlike. zapletajev. Potres. TEMEŠVAR 1'J. Danes opoludne je bil tukaj 2 sekundi trajajoč potres v smeri od jugovzhoda proti severu. Šsode ni potre3 napravil. Notranji narodnostni odnošaji v naši monarhiji bo napeti tako, da se ne zna, kaj more prinesti jutro sledečega dne. Ruskojaponska vojna izvršava danes na |vee Slovane brez razlike v tej naši stari mornarični monarhiji najveći vpliv : Slovani ee dvigajo, približu jejo in ujedinjujejo ! To je dejstvo. Dogidek češke obstrukcije v dunajskem parlamentu, burni intermczzi med češkim in nemškim aka-demičnim dijaštvom v Pragi, in krvave bitke na dunajskem vaeučilišču med Čehi, Hrvati, Srbi, Slovenci, Maloru-n, Poljaki in Slovaki — katerim so se pridružili italijanski dijaki iz našega Primorja — na eni, in Nemci na drugi strani : to vse ima v teh burnih časih kolikor v onih avstrijskih pokrajinah, kjer je BV°j° Dajve5° enamenito9t in važn09t-Italijanov - osobito pa v Trstu. Kakor da 86 nekak° majaj° trhleD1 temeV>'1 av8trij" glavni 1 e a d e r ruskofobskega in istodobno duvaliama. Psevdojaponofilija. $3 prej, nego-li so Japonci Ee svojimi vojnimi 'adijami v noči od 8. na 9. febru-varija t. 1. navalili na rusko vojno brodovje pred Port-Artur'em, padala sta v oči prekomerna radost in vcsalje velikega dela italijanskega novinstva toliko v kraljevini Italije, elovanržrskega pisanja odlikoval se bolj italjaneki »Piccolo« v Trstu. je naj Gospod minister predsednik avstrijski, dr. von Koerber, — ako se ni v najskrajnem Mi nočemo predbacivati nikomur njego- 5a9U Pretvoril v monument iz soli, kakor vega novinarskega vedenja, niti nočemo nikomur usiljevati svojega političnega mišljenja in prepričanja. Ali nikdo na svetu ne more nam zabrani d, da kritikujemo čine in pisanje vaikega onih novinarskih organov, ki pod p'aščem svoje politične zastave pišejo neresnico, izmišljajo laži, in na ta način hočejo z vračati n falsificirati one svetovne dogodke, ki se danes dogajajo na skrajnem Vztoku, v vztočni Aziji. S tem nedostojnim pisanjem in ! novinarskim delom premamijajo oni momen-tanno svoje čitatelje in italijansko javnost, a ne vedo siromaki, da ne samo najbližja bodočnost, ampak tudi stroga in neizprosna zgodovina sveta kirurgičmm nožem resnica gotovo de«auvira njihovo pisarjenje in Dj hcve laži. M jiala vsega tega, kar smo rekli gori, ostaja taf da take novine niso nič drugega, nego li prosto sredstvo za eksploatecijo lahkovernega obč natva, ki z nakupavanjem in na-ročevanjem italijanskih spekulativnih in egoističnih novinarskih podjetij a la »Piccolo«, ki s posebno spretnostjo vabijo denar, iz žepov čitajočega občinstva. UnicuiDie možno ^htevati od njtga, da bi izrekel pn- se v Rovoredu ustanovi italijanska juridična Wacht am Rhein«, pod zaščito redarjev in v znaaJe onlm' ° katenh Sovore BeutaJ1J:vl fakulteta, javni protesti avstrijskih Italijanov I senci avstrijskih bajonetov. Brzojav nam je liatori5ni doSodki> da 80 8 Potof svoJ^8r«ne v Trstu, Istri, Dalmaciji in v Trentinu proti' calo sporočil nečuveno dejstvo, da je jeden krvi Pisali ^dovino svoj.h zaslug za državo. Hartlovi predlogi, in - nenadna sprememba1 dekanov vse«čiliš5a označal redarjem nenem- Tega Pranja slovenski narod ne pričakuje rusofobskega in slovanskega pisanja itali- ške dijake, da so vedeli, koga prijeti. Bolj od umazanega °lfuta' janskih novin v Trstu in drugod —. ni-li to, očitno es ne more kazati, da nemški razgra- bl Je ° anJa z 111 'g"80^0' er PrizQanje karakteristični jači uživajo guvernamentalno zaščito. Areti- od Btrani takih časnikarskih rokovnjačev bi I ranih je mnogo dijakov in več slovanskih mogl° P®™** za slovenski narod le insult, bi kri srama posilila v vse skupaj vzeto, morda kak meteor, glasnik resnice in pravice, ki javlja, da so Italijani s svojo psevdojaponofilijo in dijakov je ranjenih in par njih cslo nevarno, svojo neopravičeno slavofobijo došli ob tej T> je sad postopanja nemških rektorjev v 12. uri do končnega spoznanja in prepriča-j Pragi in na Dunaju —take stvari smo srečno nja, da velika Rusija na snežnih poljanah doživeli po 5 letnem vladanju dra. Koerberja. Mandžurije in Koreje, preko japonskih topov Množice nenemških dijakov se počutijo v pre-in pusek, maja in ruši v starodavni avstrijski j stolnici države, za katero morajo njihovi očetje monarhiji oni lažnjivi steber, ki mu je ime : duvalizem in da se po tolikih vekih nemške nenasitnosti in nepravičnosti oživljajo božja radi katerega bi kri srama posilila v lice vsacega. Ali lumpa rij o, ki jo je zagrešil te dni list >Die Zeit« na šaodo tržašsih Slovencev, moramo zabeležiti že za to, da bo vsaki Slovenec, ko poseže po tem listu vedel kakov žurnalistiški smrad drži v rokah. prenašati blizu neznosnih žrtev, kakor da so v deželi sovražnika. Ali vsako zlo ima tudi svojo dobro stran, prava in pravice politične in narodno-gospo- 0 m brezobrazneje bo nastopanje Nemcev v darske enakosti in ravnopravnosti ne samo parlamentu io — na ulici, tem bolj se bo šeu v Trstu), težko da bi se pomnožili po vseh avstro-ograkih Slovanov, ampak tudi oživljal čut skupnosti med nenemškimi držav- italijanskem vseučilišču v Tratu- Žapovodom Italijanov v Primorju in Trentinu ! ljani. Će tildi nočemo pripozaati »In narodni konflikti — pravi v omenjenem članku — med Italijani in Slovenci, ki se navajajo kakor zapreka (proti vseučili- in tendencijozno paevdojaponofilijo. Videant spoznanju, da vse nenemške narodnosti se consules Adriaticus. Jtusko-japonska vojna. Trst, 12. marca 1904. Vse je bilo sama laž ! Tako Be glasi danes konstatacija vseh listov, ki še količkaj ali formalno napoved vojne poslati v Petro- ' drže na svoje dostojanstvo, ko omenjajo zad-grad preko raakega poslanika v Tokiju. Za- • njih ve3ti is Tokija, TienČina, Ćifu preko tem so mogli Japonci ob belem dnevu, kakor Londona in New-Yorka. Vsi oni razglašeni prav in civiliziran narod, započeti one po- vspehi japonskega orožja in japonske strate- moreke vojne operacije prot ruskim pozicijam v Mandžuriji, kjer so ti smatrali po-trebn.m iz Btrategičnih ozirov. Oni niso storili tega. Zato pa svetovna zgodovina z neizprosno roko udari japonskemu narodu neizbrisen žig azijatske zlobe in prostaštva. Mi Slovenci, a z nami vsi drugi bratje Slovani, občutimo v naiih srcih neomajno prepričanje o biču b jžjem, s katerim hoče ! javkami. velika Rusija, ta naša maj ita in pokroviteljica, kaznovati oao JaponsKo, ki je po krivdi in rovarenju stare evropske grešnice Anglije skočila ne u pano v krvavo igro, v kateri si neizogibno zlomi svoja rebra. Hoteli smo to akcantuirati prej, nego zaključimo beeede, ki jih pošiljamo na adreso naših novinarskih kolegov v Trstu in v Italiji. Kajti mi, kakor Slovani, se držimo gesla, da novinarstvo mora bili čht in nepopačen izraz prave resnice in božanstvene pravičnosti. A vsaki 1 at, ki tako dela, izvršuje oni svoj veličanstveni apoatolat, ki odgaja, oplemenjuje in mori.1 žira du?o »n srce čitajočega občinstva, vodeči je ravnim potom k cilju reBnice, gije so bili od prve do zadnje besede — iz mišljeni. Torej japonskih vspehov na kopnem ni bilo Istotako je ostal tudi bombardement Japoncev na Port Artur in port artursko brodovje brez vsicega vspeha, kakor je razvidno iz razsežnega poročila admirala Alek-sejevega carju, ki je priobčujemo med brzo- morajo združiti za odpor proti nemškemu navalu. Na povabilo načelnika češkega kluba eo ee zbrali na posvetovanje o bodoči taktiki : češki, jugoslovanski, maloruski in italijanski poslanci. Vspeh te konfereace sicer ni znan, ker so sklenili strogo tajnost, ali že dejBtvo samo, da so ee sešli, je važen iu nadobuden simptom. Ne, nenemške narodnosti nočejo žive v grob. Predr.o a a to zgodi bo bojev, hudih bojev in mi zaupamo dobremu geniju roda Slovanov v Avstriji, da ostanemo med ži ' vimi ! temu do- predzadnjih volitev so šli ti konflikti tako Morda slutijo to osobito naši italijanski godku ef ktivoe važnosti, vendar je to vele- daleč, da so Slovenci žažgali neko someščani v Trstu. Morda da uvidjajo v tej simptomatičen pojav, da italijanski dijaki te italijansko lj udsko šolo v oko-poBlednji uri da so oni osobito na nas Slo- dni fraternizirajo se slovanskimi, da so prišli 1 c Hujih emancipacij narodnega parak-vencih v Trstu storili velik greh lažne in ne- na shod teh poslednjih in da so bili Tsprejeti »izma pač ne bi moglo provzročati par stotin pravične slovenofobije, odrekajoči nam na navdušenimi ovacijami. Pozdravljeni so bili »talijanskih dijakov, ki bi jih tamkaj združila vseh linijah ona politična prava na polju tudi od navzočih čeških državnih poslancev, visoka šela !« šolstva in našega narodnega razvitka, kakor Vsporedno s tem dogodkom se je izvršil drug Ali ni to nsjgorje lopovstvo, ako nas 83 vse do včeraj brilijirali s svojo prozorno važen dogodek, ki priča o vzbujajočem Be rečeni list na podlagi najnesramneje laži hoče predstavljati svetu kakor narod barbarskih pož galcev ? ! Br.gant v Abbruzzih jemlje njemu, ki mu je pal v roko, deuar in kako zlatenino! Kdor pa pred javnostjo krade dobro ime enemu celemu narodu, je grši, nego oni brigant v Abbruzzih. A danes nam je tudi prilika, da izrečemo na podlagi lastnega točnega opazovanja, da je »D;e Zeitc tisti, ki povodom sedanje vojne najinfamneje in najstrupeneje piše proti Rusiji in proti Slovanstvu. še poseben raztog je, da smo danes opozorili slovensko javnost na to nesnago med avstrijskim novinstvom. Ta razlog je, da aa je »Zeit« z nekako početkom hliojeno zmernostjo in objektivnostjo znala ukrasti v marsikatero slovensko rodbino, inarai katera slovensko društvo in v marsikateri iukal, v kateri zahajajo Slovenci. Če je v nas še kaj čuta za lastno narodno dostojanstvo, mora biti soglasni sklep Slovencev in Hrvatov ta : ven z listom >Die Zeit« iz naših rodbin, iz naših društev in iz lokalov, kimor zahajamo ! Ne dajajmo denarja in moralne podpore njim, ki nas insultirajo na brigatski naein ! Drobtina iz krajevna zgodovine. Pišejo nam : Občina riemanjska je posodila leta 17G7. trem sastram Žuljan (Giuiiani) di Giabocheiti 600 lir po 6%. B.g zna, da li je bil kedaj pjplačan ta dolg?! Societa Alpi Griulie. Tako je ime tržaškemu italijanskemu plauinskemu društvu, ki naznanja te dni svoje izlete za mane in april. Sedaj pa čujte, kam namerjajo »izle-teti« ! V Trebiciano, Ceaiano, Sat t riano Poziv čeških poslancev do prebivalstva praškega. Češki državni poslanci vfieh skupin so podpisali poziv do češkega prebivalstva praškega, v katerem opozarjajo poslednje, da so sedanji dogodlfi v Pragi dobrodošla prilika za sovražnike naroda češkega in vlado, da Ta napad so obnovili Japonci po enem ščuvajo ves svet proti narodu češkemu. La-mesecu nevspehov. Vsem njihovim doseda- žejo nesramno, kakor da je reško prebivalstvo njim operacijam na morju je bil vendar na- krivo na vsem. Zato prosijo poslanci prebi-men jasen: da uničijo rmko portartursko in valstvo, naj ee ne pušča zavajati od najetih vladivostoško brodovje in da tako zago^poda- provekaterjev, da ne bo vladi možno odvra-rijo na morju. Ta cilj je zanje velike važno- čati pozornosti političnega sveta od nje last-sti radi prevažanja vojske iz Japonske v Ko- nih nevspehov in od protizakonitega sovraž-rejo. Fakt, nepobiten fakt pa je ta, da tega nega postopanja proti narodu češkemu. Z namena niso doeegli, ker rusko port artursko mirnostjo in treznostjo naj prebivalstvo pod-brodovje je ostalo intaktno, izvzemši nekaj pira poslance v njih težkem boju proti sedanji poškodeb na treh večih ladijah, ki pa bodo vladi. Proti objestnosti Nemcev je eno samo skoro, ali pa so že popolnoma popravljene, orožje : strmcglavljenje ministeralva Koerber-VladivoBtoško brodovje pa sploh ni bilo ni jevega. Poziv zaključuje : Parola naša bodi : najmanje p< škodovano in je povsem intaktno, na praških ulicah mir in red, v par.amentu V tem d*j*tvu ntaktnosti obeh ruskih flot je pa boj do skrajnih konsekvenc ! <Štorje), Casleano (Kazlje), Alber (Avber), rameni in so menili — pobožno : ta nam ae ' Crinale di San Giacomo (Štjak), St. Antonio bo delal sitnosti z glagolico, ščavetom itd. in Felre (Boršt), Bottaz, Occusian (Očislo), Dramatična predstava. — Dramatično St. P.e ro di Madras (Klanec), Rosariol Pu- društvo uprizori v nedeljo dne 20. t. m. (dan bliea (Pobegi) itd. po sv. Jožefu) dramat čn) predstavo v »Na- Res so gospoda že blizu na meji, kjer rodnem domu« pri bv. Ivanu. Predstavljalo Koliko trosi angleški narod za obleko? V časopisu londonskih krojačev se nahaja študija o temu vprašanju. Pisec je računil z normalnimi razmeram:. Izjeme delajo d. pr. lord Paumure Gordon, ki je zapustil 500 hlač, 1100 kravat in 50 dežnikov. Med izjeme se nehu-e rtsnjst in se začenja — norost.; se bo drugikrat »Ženski Otelo« v treh se mora prištevati tudi vojvoda Portlandeki, Takim budaiostnim pačenjem naših krajevnih dejanjih in sklepom burko v enem dejanju : ki je po zimi nosil tri suknje in tri ogrinjala imen hočejo kazati naše kraje kakor svojoj »Šest tednov po poroki«. — Začetek kakor tud: ladv Linrockova, ekstravagantna las:'?! Bedake, ničvedce morejo varati, pa- bo ob 4. Vi uri popoludne. Natančneji vspored igralka, katera je potovala po raznih gleda- priobSimo pravočasno ter bo razviden iz le- liščih s 167 pari čeveljčkov. Po računu tega takov in plakatov, ki jih bo razdalo odnosno pisca potroša žena navadnega meščana za metnih ljudij pa ne. Zastonj jim je San Pietro di Madraz, Occusian itd.! Klanec je vendar in t stane Klanec, Očislo dalo razobesiti »Dram. društvo«. svojo obleko, 130 kron na leto, možki pa pa O&s.o ! Na jutranji koncert hrvatskih tam- 90 kr0D- Delav*ki 8ta™vi potrosijo manje, Sgnori, sgnore in signorine z respek- burašeT v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu imoviteji mešSani več, plemstvo in dvor pa tivno otroško drobnarijo prenočujejo včasih v ■ opozarjamo ie enkrat naše občinetvo. Kon- največ. Pisec članka »koliko trosi ves narod teh krajih ! Obstoji namreč britko dejstvo, cert igne ob 4 uri popoludne. Vstopnina na obleko« je procenil da letni proračun prične da mortjo vedno le na naša tla in med naše oq nvg ljurii, ako te hočejo sprehoditi, ako hočejo popiti kapljo dobrega vina, ako se hočejo obeh spolov na Angležkem za obleko iznaša "^b.-avg. 67.-i0 do B7.8o" 6.62 do 6.63, za oktober 6.72 do 6.73. Ovea za april K 5.64 do 5.65, za oktober K 5.72 do 5.73. Koruza za maj K 5.34 do 5.35, za julij 5.44—5.^6. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje : omejeno, povoljnejše. — Prodaja 20.000 met. stoto v, za 274 stotin k višje. Druga žita povoljnejše. — Vreme: blago. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39.50 frk, za maj 40.— Mimo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 33.—, za maj 33l/4, za september 34-V.i, za de c. 35.— Vzdrž. ; kava Rio navadna loco HO—33, navadna reelna 34--37, navadna dobra 38—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16 50, za maj 16.75, za avgust. 17.15, za oktober 17.55, za december 17.55, za februvar 17.70 ; stanov. Vreme : lepo. London. Sladkor iz repe surov 8 V* Sh, Java 8.09 Sh. Mirno. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, proaaptuo K 64.— do 65.50, za september K —do —.—, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassč in Meliapile promptno K 67.30 do 67.80, za sept. K —.— do Davek od psov. Mestni madistrat opozarja hišce posestnike, oziroma upravitelje New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče okrepiti telesno in duševno, ako se hočejo v ^ ^ ^ prijaviH paov> ki jih imajo poletni vročini ohladit! na zdravem svežem j etrank ki nigo delajo ga na našo zemljo in med naše ljudi. ^^ o(J teh |ivali M Uto 19Q4j Qaj In ker je tako, si je ne moremo misliti bolj ^ to nemudoma žgoče pers flaže, nego je v tem dejstvu na njihovo večno zatrjevanje, da eo le oni, ki v teh deželah.... Ali Btojte ! 195 milijonov šterlinskih lir ali 200 milijonov, samo rokavic se uvaža na leto V Angležko j dobave' vzdržano, nespremenjeno, 5 st. zvišanja ... o- .... , I Pariz. Rž za tekoči mesec 14 95, rž o< miljonov parov za 80 milijonov mark. — Delavke noBijo tkane rokovice, kraljica je imela na kronanju rokavice ie najfineje kože »glacfc« z zlatom in svilom obsite. Za ohu valo se potroša na Angležkem preko 900 za april 15.—, za maj-junij 15.—, za maj-avgust 15.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.70, za april 21.85, za maj-junij 22.15,. za maj-avgust 2195 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 28.95 za april 29.20, za mesec m8j - junij 29.60, za maj-avg. 29.75 (Mlačno). — Repično olje za tekoči mcaec 47.—, za april_ 47.60, za za sept.-december 49.75 (Mirno.) Ukradeno jagnje. Mesar Renat Fulvio milijonov kron, možki klobuki (pri 21 mili;. 48.75, ^^ ^ ^ ^ ^ ^ v ulici Conti št. 40 je priiavil inšpektoratu prebivalcev) stanejo na leto 120 milijonov maj-avg. 40.50, za sept.-december 34.75 (Mlačno).- ... ... .. , . ,, kron _ koliko na staneio ženski klobuki 1 Sladkor surov 88° uso no/ 21— 21.V4 (Mirno), bel polcije v ulici Med:a, daje nepoznan rl ko- Kron K011K° Pa ataneJ<> zen8Kl K10DUkl» za tekoči me«c 2*-50, za april 2^-75. (Stalno), Nekaj nam je jelo .vitati v glavi. Ob takih-le ^ porhbd treaotek, ko je on stregel svojim ogrinjali, P^sne obleke — tega »e strokovni j „ maj-avg. 25-37 V,, za okt.-jan. 26 -G21 ;a, rafiniran imajo pravico 56Vj —57— Vreme. lepo. v Varšavi na prilikah, ko prenočujejo v slovenskih krajih odjemalcem tar mu ukraf j.gnje vredno ~12 Piflec ni uPal Poceniti in uživajo g. stoijubnost slovenskega naroda, j_ron Največja vojašnica je ee jim bržkone prikazujejo mamljive slike iz Banil je ženo. Pavel Cupo, težak,star Ru8kem- To velikansko poslopje ima pro- kraljestva italijanskega : okolo sebe gledajo 43 ^ 8taDujog prj gv M M zgorajj gtev štora za 38.000 vojakov. Skoro ravno Uko; karabinijerje :n bersaglierj*, sindake in pre- 32S ^ ^ Djegovega gtanovanja areti- veIika je vojašnica v angležkem mestu Alder- y± izrek{a jbVQO prot davčnemu eksekutorju fekte, m on te a i tori o in kvirinal, nad katerima ^ ^ malenkogtnega vzroka ranil na 8hotu« V nW Je Petora za 25.000 ljudi. [g Franu Amf v s.žani in obžalujeva vse se vije italijanska tnkolora, meje med Furla- ^. ieQ0 GiieJo orf katere je kgen y Monakovem na Bavarskem obstoji nič j Gne žaljive izraze. Jzjava. Podpirana [ r=klicujeva žalitve, ki sva n,jo in Benecjo ni za opažati več nikake, » q iveden je bil v ul> Tlgori na ven mamljivo sliko siplje svojo blesteča ' luč 1 eterožarna zvezda.... »Vesna« na Dltnajti. — Dne 5 manj nego 16 slovanskih društev (5 čeških,; —— 6 ruskih, 2 poljski, 2 srbski in 1 jugoslo- I tebr. vansko. Vsa ta društva žive z ondotnimi i L?pe sanje, divne sanje! Toli divne, da je imela »Vesna« svoj I. redni občni zbor Nemci v najlepšem miru. Monakovo je glavno ee toli poetične'duše, kakor so že naii sig- v III. tečaju. Kakor j a bilo razvidno iz od- meBto Bavarske ter ima znamenito vseuči-! nori, sploh ne morejo več vzbuditi iz njih! bormg-i poročila se je društvo v kratkem i,gge jn mnCg0 drugih znanstvenih in umetni- Ridi tega mislijo, da so spali v St. času svojega obstanka krepko razvilo. Dru- gkjb zavodov. Pietru de Madrazu in v OccuBianu, dočim štvo »Vesna« šteje sedaj 24 rednih, 3 iz- pravi realnost nam manje — poetičnim lju- redne, 2 ustanovna, 36 podpornih in enega dem, da so spali le v — Klancu in v častnegi Člena, torej skupaj 66 členov. Iz« Očislu ! polnjevalo je vestno stavljene si naloge in si Zabeležili p* smo za bodoče Blučaje, ko s tem pridobilo mnogo priznanja. Slišali Bito bo pr hajal zopet kakov »Picoolo« z očitanji, na občnih zborih sledeča predavanja: Strah- da mi pačimo krajevna imena! lova umetniška galerija v Stari Loki (pred. Planinar. Gaber.), o bistvu in razvoju slov. omamen- 24 Trgovina. Borzna poročila dne 12. marca. Tržaška borza. V Stžini, dne 10. marca 1104. Josip Rebec št. 80. Anton Macarol št. 41. j Izgubljen je papirnat zavitek, v katerem je bilo 154 kron denarja in sicer na poti od ulice IKandler do ulice Scoglio. Pošten naj-' ditelj se prosi, da se zglasi v tiskarni ; »Edinosti«, kjer dobi naslov lastnika. i 05apoi!oen^n *a tu* in inozemskih Tin, špirita in likerjev »Sokol« v Brežicah. Skoraj neverjetao tike (pre J. Šantel), o umetniški krit ki (pr*d. Francija K 95.45—95.70, Italija K 9490-95.20,! in razprodaja na debelo in drobno j j vp j, italijanski bankovci K 95.— 95/25. Nemčija K. TROT _ JAKOB PERHAUC _ TRST je : t • mestece leži tikom na stajarsko kranj- (jaspari). Razun tega je društvo razpisalo 117.40—117.70, nemški bankovci K 117.40 —117.70, 1 no 1" jnixuo rtimnuu m««. eko-hrvatski meji, ki torej že po naravi n« tekom II. tečaja 3 konkurence, nabralo črez avstrijska ednotna renta K 99.50-99.85, ogrska I V i a d e 1P A c q u e 5t. 1 '2. »roti Me Centrale). mere bit, drugače, nego .lovensko mesto, je .80 narodnih ornamentov, deldo informacije '^^ai^e TA^SM, ^Tkih ^^tT^"^ fi" vendar v nemških rokah. Nemštvo Brežic je o dunajskih um. šjlah in visokih šolah, je državne železuice K 634.00— S^'-OO, Lombardi K gunjer renskih vin, Moaella in Chianti. — Rum, .. .... ji * xu u v,., 77.00—79.00, Llojdove akcije K b9o 00— 105.00. — k0D;ak. razna žeania ter posebni pr.stni tropinovec, umetno negovana lastlina, a negujejo je naj- posredovalo o umetn akih naročilih v prid svo- Srečke: Tisa K 325 --325—, Kredit K 460.— ^ove^ in brinjevec. — Izdelki J. vrste, došli iz tredit 1880 K 293.—303—.—, Bo- Mot enih krajev. V^ka naroeba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in bo!j državni uradniki. Ali, kar ra3te iz na- jim členom ter izdalo eerijo narodnih um... , , , _ r. _ , „ 1 ... j J denkredit 1889 K %5.—291—, Turške K 121 — rave, t> je možno sicer duš ti začasno, udu- razglednic. do 123._. Srbske 2°/0 —.— do —.—. eiti pa se ne da nikdar ! Sto in stokrat po- Novi odbor sa je po izvolitvi konstituiral Dunajska Dorza ob 2 uri popol • tisnjeno k tlom, ustaja zopet in se uveljav- tako-le: predsednik, stud. phil. Al. Šantel včeraj danes ija. Tako je tudi z resničnim narodnim zna- (slikar), podpredsednik J. Kuželički (slikar). Državni dolg v papirju Čajem Brežic. Slovenstvo Brež c duše s cer tajnik, G. Birolla (slikar), blagajnik, V. Sever ^g^jaka"rento"6zlatu Neme in nemškutarji ob zvestem sodelovanju (arhitekt), za moderno pohištvo), arhivur S. državn h oblasti ali udušiti ga ne morejo. M. Peruzzi (kipar), namestnika stud. phil. Krepate znak svojega življenja daja ravnokar Ante Gaber (um. zgodovinar) in M. Gaspari v kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 31/, I, ^sjjQa renta v zlatu 4% „ „v kronah 48/0 od sebe : v Brežicah snujejo »Sokola«. Novemu (slike.r). Preglednika tla gg. Iv. Kerdič (ci- ^^0nalne banke »bratu« kličemo že sedaj : vzrasti krepko zeler) in J. Zolia (slikar). Kreditne akcije in pon sno razvij svoja krila ! Bratski : »Na Oočni zbor so počastili s svojim obiskom j^^^^^a^nih^mark zdar '« poleg mnogih drugih goBt>v tudi gg. slil-arji- 20 mark če bi ne bilo nesramno, bi bilo ne- umetniki J a k o p i č, G ro h a r in Žmitek. itol^Hr umno ! Glasovita celjska »Wacht«, ki že nori Pc dpieani odbor se zahvaljuje tem po Cesarski cekini 99.75 99.55 119. -99.55 91.55 117.70 97.95 89.25 1607 — 638.50 240 221/, 117.52Vi H7.421/, 23.51 23.49 19-09 V, 1909 94.90 94.95 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka rento 95.95, 99.65 99.55 119.— 99.55 9160 117.65 97.90 89.25 1607.— 636.50 240 25 v svojem soviažtvu proti nam Slovencem, to™ vsem svojim podpirateljem, v prvi vrsti ae je pevspela do zahteve, o kateri r(B ne pa v-era cenj. hrvatskim slovenskim časnikom 5o/o ^Hj^ska rento*^loolo. 'španTki eite^neur vemo, ali je bolj neumna, ali bolj nesramna, ki »o rtdno in radovoljno prinašali drust- akcije otomanske banke 550.—. do zahteve namreč, da je iz dežele Štajarske vene objave. P a r i t (SUep.) Avstrijske državne železni^ „ „ —.— Lombardi 78-50 unificirana turška rento 8O.0O (J U H (J K. menjice na London 251.60, avstrijska zlato renta —■——101.40 ogrska 4°/0 zlata rento 99.40, Lftnderbanic —.—, turške srečke 114.50, parižka banka 10.46, Rd.zn6 vesti italijanske m^ridijonalne akcije —.—, akcije Rio odstraniti vse eloven&ke uradnik?, da potem ostanejo tamkaj sami tiki uradniki, ki ne bodo delali proti interesom dtžale. Jasno je, da to glas lo za nemško bes-ndo ht.če identifiaovat: interese dežele s pre- Sreča biti osel. Tinto 12.07. Trdna. Stari, doslužen kuhar T Lond o n (Sklep) Konsolidiran Lombardi 3l/„ srebro 265/lc, Spaiska rento 79J/a, lto- potentn mi neke klike, ki nima ne zmisla ne mdcnaiega vojvode, se je bil naveličal avo> lijanska rento 99 3/4, tržni diskont 3.—, menjice na j srca ne za kulturne .nt?rese prebivalstva, ne »lužhe ter je nekega dne kneza, koje bil ta ^Vd'-'. ^^ izPlačilft banke fraako. — Razprodaja od pol litra naprej. Knjigovodja in kore.spondent, najboljša moč, se išče. Isti mora biti vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Prednost imajo samci in isti, kateri se umejo o kožarski stroki. Prosilci naj se obrnejo na naslov: Andrej Jakil, tovarnar kož Rupa p. Miren pri Gorici. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. =. (v lastni hiAi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurente. za gmotne interese dtžale! Će taka s^ojat hoče identifi«covati interese dežele z interesi zbe»ne!e klike, in hoče v ta namen trditi, d* je v interesa dežele, ako javni funkcijonarji ne zaajo jezika, katerega govori prebivalstvo, in da interes dežele zahteva, da javni funkcijonarji mrzijo narodnost prebivalstva ia se udeležuje o g >nj proti istemu: potem taka zahteva res ui le nesramna, ampak je tudi tako neuiuna, da jo morejo izrekati le ljudje, ki so znoreli. lioteljkc so torej pomasrale. »II Go-verno« se sedežem na tržaškem lesnem trgu poroča, da je župnikom v nekem kraju poli-tičneg 1 (kraja pazinskegn imenovan eden prijateljev italijanske lažiliberalne stranke v Istri, ki je (dotični župnik) prišel na glas ibofc svoj h zboru h Lo e.jk. Ko so na pržčsstitem ordinarijatu tržaškem izvedeli za to imenovanje, stisnili eo z posebno dobre volje, prosil za neko milost. ^ _ ... „„ r , _ _ Tržna poročila 12. marca. >ka».o mihst ?« vprašal ga je vojvoda. »Na- Budimpešta. Plenica za april K 8.38 do redite me za osla«, odgovoril je kubar, 8.39, za oktober od 8.26 do b.27. Rž za april \ »Čudna želja«, edvrnil je, smeje se, vojvode, zakaj bi hotel postati o*el ?< »Vaša Milost je dosedaj pov šala na mastne službe same osle, zato žebra biti tuli jaz tak«, se je odrezal kuhar. — Tako se dogaja pogostokrat še dandanes v naših prosvetljenih časih. Največja tvornica žigic je v Jonkopingu na Švedskem, izgotovlja na dan preko T>0 milijonov žigic. Uniforme iz papirja nos jo nekateri oddelki japtn^ke vojske. Pravijo, da je ta vrst obleke tako trdna kskorona iz volne. Navadna pajčovina je tako Uhka in tanka, da bi d. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J yia ti Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - ti! cerlcve Sy. Petra 7 liši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT). izvozno-marčne (E?cport-Marzen) in vležane (Lager) z= Pive = v sodčekih in v bo te lj kali, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga jKattonijeve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Cenike na zahtevo franko. ^^ N O i cf O raico slovenska zaloga in tovarna UdJolCtV Djod pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 21. izadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-a tirnega poišhtva. oooooooooooooooo Restavracija „jfilla Stazione" je danes in vsaki »ta 11 veliki koncert. ► i ► ► ZOBOZDRAVNIK Mi Men Dr. MaKso Brillant v TRSTU ulica S. Antonio it. 9. II. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom ^ srebrom in zlatom. 4 I> deluje posamezne umetne zobove kakor ^ tudi celo zobovje. ^ ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol ► Z mestnim pudrom „Unique" g epe O i e e a u, ee zadobi najlepše jx>lt. Cena pkatljici K 1.20 in 2.40. Zavitki po 60 st. v pismu. Zalogo ima IVAN KAINER - Gradec, Baliuhof^iirtel številka 67. - V novi provalnici pohištva nilici Madonnina št. 15 u Trstu ^e nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. Andrej Wouk. Vydrova tovarna žitne kave Praga Izvrsten okus dobi kava ji, pr mešate i viii.^^1 I va ako 1 VY DROVE ŽITNE - - - KAVE - - - Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco. Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ne po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-Ijubijenega domaćega zdravila na se pazi edino le na originalni stekleni ce v zavitkih z našo var atveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni Riciisncn lstana jri zlatem \m f Pragi ' 1 Z. Ells&betlu« Bilo« C. Svoji k svojim! M. Al TE velika zaloga z manifakturnim blagom ul Nuova St. 36 vogal uL Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro it. 5. pi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svoi zalogo kakor tudi povečala p ros ore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato da more v polni meri zadostiti vsf>m zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnieah dobiva se razno blago bojjše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za mo?ke in ienske obleke, srajce, ovratnike, < vratnice, tu je velikanski izbor platnenega m bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža ah platna. \ t-hki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike svilenine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih tratov za društvene zuake. Sprejema naročbe za moške obleke to meri, katere izvrši najtočneje in najnatančneie po cenah, da se ne b >ji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez ni kakih zadrškov. Poskušati za se prepričati! Najboljši^ in najpopolnejši gtascvirji (planini) se vkupijo najceneje-proti takojšnemu pači n ali 11a mesečne oboke (tudi na deželo) liepo-sedno tovanarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov) v;TRSTU, Borzni trg St. 9. Svetovna razstava v Parizu 1903. najviije odlikovanje Avstro-Ogerske za. glasovirje. IS>QCKX)OOOQO Svoji k svojim! OOOOOOOOQ> prinoscu proti 4 dnevni odpovedi^1/;. j > 30 » > 3°/0 v z atili liapoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% 91 9 n ~ l-i lo » ^ It !o na naslovljena izplačilna pisma protu dnevni odpovedi 2 v>% - 8 > > 25/4°/o » 30 » > 3°/0 3 mes. 6 podpirajte žružbo Cirila in jVfetofa! Tinktura za lasi „EFFECTOR" E. Linka, postavno zavarovana (neškodljiva). Odlikovana se zlato kolajno, križcem io častno svetinjo na Dunaju, Parizu in Londonu. Zajamčeno neškodljiva, ne škodi zdravju, barva lasi, brado, obrvi v sivi, črni, temno in svetlo rujavi, temno ali svetio belkasti barvi in to tabo, da ne odteka in je ne mogoče odpraviti v nikaki kopelji. Velika škatljica gld. 2. škatljica za poskušnjo gld. 1.— Po pošti od 15 novčičev naprej več za zavoj. E. LIN K, brivec, specijalist za kosmetiko in barvilo Dunaj Spiegelgasse številka 19. nasproti Derotheum. - ZA GOSPODE IN GJSPE POSEBNI PROSTORI ZA BARVANJE. V Trstu prodaja Hektor Zernitz, drogerija ulica Stadion 2. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička fi p a t o v a č k a kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. ver je i naj-koristnija i najglasovitija liekovita voda. koja je cd pTvili liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkrilji vo kod bolesti želudca, pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida platne žile), natek ih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APAT0VAČKE KISELICE', ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. w Kleparska delavnica VALENTIN LUZNAR TRST - Ulica Belvedere štv. 24 - TRST priporoča svoje kleparske izdelke za stavbe in gblanterijo. Posebnost: žlebovi od pocinjenega kositra. Svojim cenjenim rojakom, posebno pa sfavbinskim mojstrom se toplo priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna. Xa blagajniške nakaza in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičuej oipjvedi. Baneogiro v kronah z 2V/0 takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati uapoljoni na tekoči rat-iiu po dogovorjenih pogoj