1977
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 11	Ljubljana, četrtek 19. maja 1977	Cena 20 dinarjev	Leto XXXIV
548.
Na podlagi 335. člena in 2. alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 69., 70., 241., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
t
STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPE
o uresničevanju posebnih pravic italijanske in
madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v Socialistični republiki Sloveniji
Zbori Skupščine SR Slovenije so n^ svojih sejah dne 28. aprila 1977 obravnavali gradivo: »Informacija o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v Socialistični republiki Sloveniji«, ki ga je predložila Komisija Skupščine SR Slovenije za narodnosti.
O predloženem gradivu so zbori razpravljali z vidika uresničevanja določb ustave Socialistične republike Slovenije, ki opredeljujejo varstvo narodnostnega značaja, zagotavljanje položaja, uresničevanje enakopravnosti in pospeševanje vsestranskega napredka italijanske in madžarske narodnosti. Težišče razprave je bilo usmerjeno k 250. in 251. členu ustave, ki varujeta in zagotavljata uresničevanje posebnih pravic obeh narodnosti in njunih pripadnikov. Razprava pa je opozorila tudi na vidik upoštevanja mednarodnih dokumentov, ki se nanašajo na človečanske pravice in manjšine, kot so: ustanovna listina Organizacije združenih narodov, splošna deklaracija o človekovih pravicah, konvencija o preprečevanju kakršnihkoli oblik rasne diskriminacije in splošni dogovor o človekovih pravicah, sklepna listina konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih, osimski sporazumi in drugi.
Na podlagi široke razprave občanov in njihovih delegatov v krajevnih skupnostih, kjer narodnosti živita, v družbenopolitičnih organizacijah, na sejah občinskih skupščin in na sejah svojih zborov Skupščina Socialistične republike Slovenije ugotavlja:
—	izredno družbenopolitično pomembnost take vsestranske razprave o stanju, razvoju in uresničevanju posebnih pravic obeh narodnosti, ki potrjuje skrb, interes in odgovornost Socialistične republike Slovenije kot celote za neoviran razvoj obeh narodnosti v SR Sloveniji;
—	kontinuiteto izvajanja politike uresničevanja pravic narodnosti in skrb naše družbene skupnosti od osvoboditve dalje za narodnostni značaj, položaj, pravice in razvojne možnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti kot sestavnega dela socialističnega samoupravnega družbenega sistema;
—	pozitivne rezultate v prizadevanjih za uresničevanje enakopravnosti in posebnih pravic pripadnikov Italijanske in madžarske narodnosti, ki avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda v občinah Izola, Koper, Piran ter Lendava fn Murska Sobota in ki so kot delovni ljudje nosilci vsega družbe-
nega ekonomskega in političnega odločanja, nosilci oblasti in upravljanja vseh družbenih zadev v naši socialistični samoupravni družbi. Pripadniki obeh narodnosti so na podlagi dela v enakopravnem položaju glede na temeljni produkcijski odnos v celotni samoupravni in politični strukturi družbe, kar jim zagotavlja tudi enakopraven položaj in uresničevanje narodnostnih pravic. Zagotovljene pa so tudi posebne pravice, varstvo posebnega narodnostnega značaja kot tudi skrb Socialistične republike Slovenije za razvoj obeh narodnosti;
-L- da delovni ljudje in občani Slovenije uresničujejo enakopravnost in svoje ustavne naloge pri uveljavljanju narodnostne politike;
—	da sta se .italijanska in madžarska narodnost v Socialistični republiki Sloveniji uveljavili na vseh področjih družbenopolitičnega življenja kot subjekt in dejavnik sožitja s slovenskim narodom;
—	da sta se obe narodnosti uveljavili tudi kot dejavnik dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja z Republiko Italijo in Ljudsko republiko Madžarsko, z matičnima narodoma, s katerima vzdržujeta naravno zvezo.
Izhajajoč iz dejstva, da obe narodnosti uspešno uveljavljata svoje interese v skladu z ustavnimi določbami in ob podpori vseh delovnih ljudi in občanov SR Slovenije, in z namenom, da se še dosledneje uresničijo naloge pri uveljavljanju narodnostne politike na 'podlagi teh ugotovitev, sprejema Skupščina Socialistične republike Slovenije naslednja
STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPE
1.	Določbe ustave SR Slovenije glede skupnosti in pristojnih teles, ki varujejo narodnostni značaj, zagotavljajo položaj, uresničujejo enakopravnost italijanske in madžarske narodnosti in ki pospešujejo njun vsestranski razvoj, se uresničujejo. Skupnosti in telesa, ki so predvidena v ustavi SR Slovenije: samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo italijanske in madžarske narodnosti, komisije za narodnosti pri občinskih skupščinah na narodnostno mešanem območju — Izola, Koper, Piran, Lendava ter Murska Sobota in' Komisija Skupščine SR Slovenije za narodnosti, so ustanovljena. Pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije deluje tudi Urad za narodnosti.
2.	Statuti občin, v katerih živijo pripadniki narodnosti skupaj s pripadniki slovenskega naroda, vsebujejo določbe, ki podrobneje opredeljujejo ustavne pravice in varujejo posebne pravice narodnosti. Občinske skupščine in občinske statutarne komisije naj dopolnijo na izkušnjah iz prakse občinske statute z določbami, ki bodo zagotavljale pripadnikom obeh narodnosti učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic. Pri tem naj primerno upoštevajo stališča, zajeta v gradivu: »Nekatere ugotovitve Komisije za narodnosti Skupščine SR Slovenije o statutarnih določbah, ki se nanašajo na pripadnike italijanske oziroma madžarske
narodnosti, v statutih občin Izola, Koper, Lepdava, Murska Sobota in Piran.« In sicer:
—	statuti občin naj vsebinsko ustrezneje opredelijo vsebino dela In pristojnost samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo italijanske oziroma madžarske narodnosti v celotnem skupščinskem sistemu;
—	podrobneje in jasneje naj se opredelijo vloga, delovanje in pristojnosti občinskih komisij za narodnost}-,
—	v statutih občin Lendava in Murska Sobota naj se opredeli obvezno uvajanje madžarskega jezika v vsem usmerjenem izobraževanju, kot tudi obvezno uvajanje dvojezičnosti v vrtcih na narodnostno mešanem območju;
—	v določnejši obliki naj se uveljavi ustavna določba. da občina zagotavlja enakopravnost obeh Jezikov v javnem in družbenem življenju;
—	določba v statutih občin, ki obvezuje državne organe in druge organe in organizacije, da poslujejo s pripadniki narodnosti v njihovem jeziku, naj se izpopolni tako, da bo opredeljevala tudi dolžnost državnih organov ter drugih organov in organizacij, da poslujejo s pripadniki narodnosti v njihovem jeziku, kadar gre za pripadnike narodnosti;
—- dvojezično morajo poslovati vsi organi in organizacije vselej, kadar se njihove dejavnost nanaša tudi na narodnostno mešano območje, čeprav nimajo sedeža v tem območju, v vseh določbah statutov občin naj bo opredeljeno, da mora biti enakopravnost jezika zagotovljena tudi z enakim videzom javnih napisov v obeh jezikih;
—	uredi naj se uporaba izvirnih priimkov in imen pripadnikov narodnosti, sklepanje zakonske zveze in izvajanje dvojezičnosti v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki delujejo na narodnostno mešanem območju,
Vsebinsko ustrezno je treba dopolniti tudi samoupravne akte krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na narodnostno mešanih območjih.
3.	Uspešno je steklo delo samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto irr kulturo pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti, ki so kot četrti zbor pri obravnavanju vprašanj, ki zadevajo položaj in razvoj Italijanske in madžarske narodnosti oziroma uveljavljanje njihovih posebnih pravic v vseh občinskih skupščinah na narodnostno mešanem območju, že odločale skupno s preostalimi zbori občinskih skupščin oziroma x ustreznimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, V prihodnje naj samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo narodnosti nadaljujejo s to že uveljavljeno prakso in usmerjajo svoje delovanje v reševanje najpomembnejših vprašanj s področij, ki zadevajo posebne pravice narodnosti, skupaj z občinskimi skupščinami in ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
4.	Dosedanja dejavnost komisij za narodnosti pri občinskih skupščinah kaže, da so se občinske komisije uveljavile kot pomemben dejavnik pri uresni-čevanju in zagotavljanju narodnostnih pravic, kljub temu, da so povsem novi ustavni organi brez poprejšnjih izkušenj. Občinske skupščine naj nadaljujejo s prizadevanji, da bi bile komisije deležne večje pozornosti in boljših delovnih pogojev za svojo aktivnost.
V tem smislu naj izpopolnijo tudi svoje poslovnike,
5.	Narodnostno šolstvo ima kot pomemben dejavnik za uresničevanje načel o enakopravnosti narod-
nosti dodatne posebne naloge za jezikovni, kulturni in celotni narodnostni razvoj. Pri tem smo še posebej velike rezultate dosegli z dvojezičnim šolstvom za slovenske in madžarske učence v Pomurju.
Kljub doseženim rezultatom in pozitivnim premikom na področju šolstva obeh narodnosti ostaja še vrsta vprašanj, katerim morata Republiški komite za vzgojo in izobraževanje in Zavod SR Slovenije za šolstvo ob pomoči samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo italijanske jn madžarske narodnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije še nadalje posvečati posebno skrb, še posebej:
—	skrbeti, da bo šolstvo narodnosti enakopravno vključeno v vse vsebinske in organizacijske izboljšave in razvojne načrte na področju celotnega šolskega sistema v SR Sloveniji;
—	izpopolniti mrežo vzgojno-varstvenih organizacij z italijanskim jezikom in dvojezičnih vzgojno-varstvenih organizacij;
—	skrbeti za kadrovski naraščaj, za vzgojitelje in učitelje iz vrst pripadnikov narodnosti. Pri tem imajo pomembno vjogo samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo italijanske in madžarske narodnosti; samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja pu morajo zagotoviti materialno pogoje za šolanje ustreznih kadrov;
—	v najkrajšem času zagotoviti primerno učbenike za vse vrste in stopnje šol, v katerih se šolajo pripadniki • narodnosti;
—	ob oblikovanju mreže šol usmerjenega izobraževanja jo treba zagotoviti možnosti za izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti. Glede na posebne pogoje in posebne potrebe po kadrih bo treba skrbno proučiti mrežo usmerjenega izobraževanja za pripadnike italijanske narodnosti in v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo za prosveto in kulturo italijanske narodnosti poiskati najprimernejšo rešitev;
—	analizirati in sproti reševati probleme, ki nastajajo pri vpisovanju učencev v vzgojno-varstvene zavode in osnovne šole z Italijanskim jezikom;
—	zagotoviti študentom iz vrst narodnosti v času študija prlmefno materialno pomoč, mentorje in prednost pri sprejemu v študentske domove;
—	graditi, dograjevati in izboljševati prostorske pogoje za vzgojo in šolanje pripadnikov obeh narodnosti,
6.	Kulturno življenje obeh narodnosti je bogato in uspešno. V prihodnjo je potrebno v okviru kulturnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti nadaljevati z vsemi oblikami kulturne dejavnosti, še posebej pa skrbeti za kvalitetna kulturna gostovanja in bogatitev knjižnic s knjigami v materinem jeziku obeh narodnosti, spodbujati amatersko kulturno ustvarjalnost pripadnikov narodnosti ter založniško dejavnost, predvsem izdajanje izvirnih del ustvarjalcev iz vrst obeh narodnosti.
7.	Sredstva obveščanja obeh narodnosti zadovoljivo opravljajo svojo informativno-polilično poslanstvo, kar še posebej velja za Televizijo Koper-Capo-distria. Radio Koper in Radio Murska Sobota ter časopisa »La voee del popolo« in »Nepujsag«,
Ce noj se zagotovi kakovostno obveščanje pripadnikov obeh narodnosti v materinem jeziku, je treba v najkrajšem času opraviti naloge glede:
—	ustreznih kadrov za potrebe obveščanja pripadnikov narodnosti;
—	uvedbe rednih televizijskih oddaj Radio-televi-zije Ljubljana za pripadnike madžarske narodnosti v materinem jeziku;
—	izgradnje radijskega studija za program v madžarskem jeziku v Lendavi;
—	tehnične rešitve pogojev za boljše sprejemanje televizijskega programa Radio-televizije Koper-Capo-distria za vso italijansko narodnost in programa madžarske oziroma slovenske televizije;
—	zagotovitve komuniciranja in delovanja delegatov v materinem jeziku v informacijsko-dokumen-tacijskih centrih občinskih skupščin na narodnostno mešanih območjih.
8.	Posebnega pomena za enakopravnost pripadnikov narodnosti je dosledno uresničevanje ustavne obveznosti in statutarnih obveznosti o dvojezičnem poslovanju v vsem javnem in družbenem življenju na območjih, kjer živita narodnosti.
Kljub doseženim rezultatom pri enakopravni uporabi obeh jezikov se dvojezično poslovanje v praksi marsikdaj še nedosledno' uresničuje. Zato naj občinske skpuščine in njihovi organi zagotovijo dosledno izvajanje ustavnih in statutarnih obveznosti o dvojezičnem poslovanju na svojem območju. Občinske skup-ščine in njihovi organi, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžni uresničiti pogoje za dosledno ustno in pismeno komuniciranje v jezikih obeh narodnosti na narodnostno mešanih območjih:
—	v občinskih upravnih organih;
—	v krajevnih skupnostih in krajevnih uradih;
—	v sodiščih vseh stopenj in v drugih pravosodnih institucijah;
—	v organizacijah združenega dela, ki imajo poseben pomen za delovne ljudi in občane (trgovine, pošte, banke, gostinstvo, zdravstvo in druge);
—	v samoupravnih interesnih skupnostih, v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter
—	v družbenopolitičnih organizacijah.
Zagotovljena mora biti označitev narodnostno mešanega območja z napisi enakega videza, in sicer pri označbi naselij in ulic, pri naslovih, firmah in imenih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, zasebnih obrtnikov, pogodbenih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti, pri cestnih napisih in tablah ter na mednarodnih in drugih mejnih prehodih.
To nalogo bodo izvršili: občinske skupščine in njihovi izvršni sveti na narodnostno mešanih območjih, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Republiški komite za promet in zveze ter Republiška skupnost za ceste.
9.	Zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja obeh narodnosti je treba še nadalje krepiti in razvijati stike italijanske in madžarske narodnosti z njunima matičnima narodoma ter pri tem uveljavljati nadaljnje povezave na dosedanjih uspehih in izkušnjah, predvsem na področju kulturnih izmenjav in izpopolnjevanja kadrov. Pri tem so pomembni: naša Politika razvijanja dobrih sosedskih odnosov in odprtih meja, vsestranskega sodelovanja s sosednjimi državami, zlasti na obmeinih območjih, in mesto narodnosti v teh procesih. Kadar gre za dogovore o kul-
turno-prosvetnem sodelovanju, je treba v meddržavne organe vključevati tudi pripadnike narodnosti.
10.	Nadaljevati je treba z znanstveno in raziskovalno dejavnostjo za potrebe narodnosti, pri čemer imata na tem področju tudi v prihodu j e najpomembnejšo vlogo Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Raziskovalna skupnost Slovenije. Narodnostna problematika mora biti prisotna tudi v raziskovalnih projektih drugih znanstvenih inštitucij.
11.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj z ustreznimi družbenimi in samoupravnimi dejavniki še v tem letu pripravi dogovor o financiranju in predlaga sistemsko ureditev financiranja posebnih potreb italijanske in madžarske narodnosti, skladno z obveznostmi po ustavi SR Slovenije.
12.	Ustava SR Slovenije nalaga skrb za razvojne možnosti italijanske in madžarske narodnosti. Se posebej je treba z večjim angažiranjem in odgovornostjo združenega dela v SR Sloveniji ter bolj opredeljenimi usmeritvami planskih ter razvojnih služb zagotoviti pogoje za hitrejši ekonomski razvoj narodnostno mešanih območij, zlasti gospodarsko manj razvitih in obmejnih občin, pri čemer naj se razvojni tokovi usmerjajo tako, da se ohrani in nadalje razvija narodnostni značaj območja.
13 Kpmisija Skupščine SR Slovenije za narodnosti naj, skladno s svojo ustavno opredeljeno pristojnostjo in določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije, sprejme akcijski program nalog na podlagi teh stališč, priporočil in sklepov.
St. 018-1/77 018-2/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj I. r.
549.
Na podlagi 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 69., 241., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 5. maja 1977 sprejel
STALISCA, PRIPOROČILA IN SKLEPE k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje od 1976. do 1980. leta
Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije je obravnaval predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje od 1976. do 1980. leta z vidika njihove skladnosti z družbenih planom SR Slovenije in drugimi planskimi dokumenti, z vidika solidarnosti pri uresničevanju enotnih programov in vzajemnosti pri uresničevanju skupnih programov ter možnosti združenega dela za sprejemanje dodatnih programov v občinah, opredelil pa se je tudi do odprtih ali premalo razjasnjenih vprašanj v teh dokumentih. Zbor je pri tem poudaril, da je treba pospešiti izvedbo nalog po akcijskem programu za prehod na redno financiranje splošne in skupne porabe, saj se je razprava o teh ak-
tih v združenem delu že začela. Hkrati pa je na tem področju pred pristojnimi organi in skupnostmi v občinah veliko nalog, da bodo uresničene smernice letošnje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije, po katerih mora biti delavcem v združenem delu ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih omogočeno sočasno odločanje o osebni, skupni in splošni porabi. Vitij uči te v Zbora občin v obravnavo predloženih samoupravnih sporazumov pomeni tudi spodbudo občinskih skupščinam kot konferencam delegacij za vsestransko in poglobljeno obravnavanje teh sporazumov in odločanje o srednjeročnih obveznostih.
Izhajajoč iz teh opredelitev in upoštevaje stališča in sklepe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije k tem samoupravnim sporazumom ter mnenja in predloge delovnih teles Zbora občin, pripombe, predloge in stališča občinskih skupščin in razpravo delegatov na seji zbora, je Zbor občin Skupščine SR Slovenije sprejel
I.	STALISC A
1.	Zbor občin Skupščine SR Slovenije ugotavlja, da so predloženi samoupravni sporazumi glede vsebinskih usmeritev v načelu usklajeni z družbenim planom SR Slovenije za obdobje od 1976. do 1980. leta in s stališči, priporočili iri sklepi zborov Skupščine SR Slovenije ob prvi obravnavi teh sporazumov dne 9. decembra 1976, čeprav iz besedil ni vselej razvidno, v kolikšni meri in s kakšnimi konkretnimi ukrepi bodo uresničene nekatere kvalitativne usmeritve. Ob tem pa poudarja, da bo končna ocena glede skladnosti lahko dana šele potem, ko bodo sprejeti tudi samoupravni sporazumi o temeljih planov družbenih dejavnosti na ravni občin. Pri tem pripominja, da besedila še niso očiščena opredelitev, ki sodijo v plane, izvajalske pogodbe, v statute interesnih skupnosti ali v obrazložitve. Prav tako je treba urediti način poračunavanja obveznosti in solidarnostno uresničevanje enotnih programov, če to ni bilo opravljeno v postopkih oblikovanja predlogov samoupravnih sporazumov.
2.	Zbor občin meni, da so sporazumi, kljub določenim pomanjkljivostim, izboljšani v tolikšni meri, da omogočajo delavcem, delovnim ljudem in občanom presojo programov družbenih dejavnosti in pogojev za njihovo uresničevanje in da omogočajo sprejemanje srednjeročnih obveznosti in posebej obveznosti za leto 1977. Zbor pri tem poudarja, da je dosežen premik sicer pomemben, vendar pri tem še nismo uspeli zagotoviti sočasnosti in ustreznega zaporedja vseh faz družbenega planiranja. Predloženi sporazumi prispevajo k hitrejšemu uresničevanju zakona o združenem delu na tem področju in omogočajo uresničevanje svobodne menjave dela in s tem globlje vsebinske spremembe samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pri tem pa je pomembno, da se odpravijo slabosti v samoupravni organiziranosti interesnih skupnosti in omogoči, da bo združeno delo v večji meri prisotno pri odločanju prek zborov uporabnikov.
3.	Zbor občin opozarja, da je ključno vprašanje samoupravnega sporazumevanja opredelitev tistih pravic in obveznosti v samoupravnih sporazumih, na katerih bo temeljil sistem solidarnosti v prihodnjem obdobju. Očitno je, da imajo posamezne skupnosti glede tega vprašanja različen pristop. Iz tega sklopa bi bilo treba izpustiti vse tiste oblike in dejavnosti, ki jih na sedanji stopnji razvoja in ob sedanjih ne-
enakih možnostih združenega dela ni mogoče zagotoviti vjsem v Sloveniji, ampak pomenijo v sedanji fazi šele postopno uvajanje novih možnosti in pravic. Širitev solidarnosti na vsa ta področja bi povzročila vsesplošne pritiske na sredstva, kar bi znatno preseglo realne materialne možnosti celotnega družbenega dela. Pri tem pa Zbor občin sodi, da je treba usklajevati možnosti za zagotavljanje pravic delovnim ljudem in občanom v skladu z ustavo- in zakoni.
4.	Zbor občin sodi, da normativi in standardi, ki so večini sporazumov priloženi in tvorijo njihov sestavni del, kažejo na velike napore in prizadevanja samoupravnih interesnih skupnosti ob sodelovanju pristojnih republiških organov in organizacij, da bi objektivizirale kvaliteto, obseg in ceno programov. Delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki bodo o njih razpravljali, pa bi kazalo te normative prikazati bolj poljudno.
5.	Zbor občin ocenjuje, da se obveznosti po teh sporazumih približujejo planskih okvirom, da pa bo končna sodba o tem lahko dana, ko bo pripravljena splošna bilanca sredstev, opredeljena v 110. členu ustave SR Slovenije; meni tudi, da enotni programi v celoti sicer niso preširoki, vendar opozarja, da so po področjih zelo različni in so zato v občinah nastali različni pogoji za sprejemanje dopolnilnih programov, kar bi lahko povzročilo tudi preseganje dogovorjenih planskih proporcev, čeprav gre za zagotavljanje že dlje časa utečenih programov, ki sedaj niso uvrščeni v enotne programe družbenih dejavnosti v občinah. Ob tem poudarja, da gibanja dohodka in gibanja skupne porabe v letu 1976 niso bila usklajena z družbenim planom, saj je delež skupne porabe naraščal nad planskimi okviri. Zato je treba dosledno spoštovati določbe družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, pri sprejemanju obveznosti za leto 1977 pa dosledno upoštevati dogovorjen delež in realna razmerja vseh oblik porabe glede na predvidena gibanja družbenega proizvoda in dohodka.
6.	Zbor občin meni, da bi bili vsakršni premiki oziroma spremembe v osnovah in virih sredstev za drugo polletje 1977 preuranjeni glede na zasnovane sistemske rešitve po zakonu o združenem delu. Zato je treba do konca 1977. leta obdržati sedanje osnove in vire za oblikovanje sredstev za družbene dejavnosti, nov sistem pa mora steči s 1. januarjem 1978.
7.	Zbor občin podpira stališča in sklepe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti, saj predstavljajo nedvomno pomembno spodbudo za nadaljnje še bolj učinkovito in hitrejše uveljavljanje sistema svobodne menjave dela, predstavljajo pa tudi osnovo za konkretne akcije posameznih nosilcev družbenega planiranja, zlasti samoupravnih interesnih skupnosti, pri obravnavi in sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbene dejavnosti.
II. PRIPOROČILA
1.	Zbor občin poudarja, da je eden od temeljnih pogojev za uresničevanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v temeljnih družbenopolitičnih skupnostih njihova čimširša vključitev v obravnavo in oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih
planov družbenih dejavnosti. Zbor občin zato priporoča, da delavci ter drugi delovni ljudje in občani in občinske skupščine pri obravnavanju samoupravnih sporazumov presodijo in ocenijo njihove razvojne usmeritve z vidika neposrednih potreb in tudi z vidika prednostnih nalog po družbenem planu občine in SR Slovenije, upoštevaje obveznosti iz dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja. Pri tem naj posebej skrbno presodijo kriterije za posamezne dejavnosti, vsebino, merila ter predlagane instrumentarije za solidarnostno uresničevanje enotnih programov, za vzajemno uresničevanje skupnih programov ter posebej ocenijo realne možnosti za dopolnilne programe dejavnosti v občinah glede na že sklenjene samoupravne sporazume in družbene dogovore.
Zbor občin meni, da bi bil tak način obravnavanja samoupravnih sporazumov v skladu z načeli planiranja, hkrati pa bi to pomenilo ustrezno podlago za oblikovanje usklajenih programov v občinah in hkrati tudi podlago za usklajevanje planov in družbeno planiranje na ravni republike.
Zbor občin pri tem opozarja, da kljub velikim naporom na pravočasno predložitev vseh samoupravnih sporazumov v obravnavo in sklepanje delavcem v temeljnih organizacijah in delovnim ljudem ter občanom v krajevnih skupnostih, z objavo sporazumov in tudi organizacijskimi pripravami kasnimo. Zato priporoča delavcem ter drugim delovnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da ukrenejo vse, kar je potrebno, da bi, ne glede na objektivno pogojeno zakasnitev, s skupnimi napori pravočasno (do konca maja 1977. leta) sprejeli tako družbeno pomembne akte, kot so predloženi sporazumi.
2.	Zbor občin sodi, da je za učinkovito vsebinsko poglobljeno obravnavo samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti, zlasti z vidika medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev teh sporazumov, bistvenega pomena, da so sporazumi oblikovani in predloženi v takšni obliki, ki omogoča jasno in nedvoumno opredeljevanje z osebnim izjavljanjem. Zato zbor priporoča samoupravnim interesnim skupnostim, da za obravnavanje pripravijo Povzetke predlogov sporazumov z bistvenimi vsebinskimi opredelitvami in stopnjami ter višinami obveznosti pri uresničevanju enotnih, skupnih in dopolnilnih programov družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
3.	Zbor občin poudarja, da je celovit pregled vseh načrtovanih obveznosti na vseh ravneh porabe (osebna, skupna, splošna) temeljni pogoj za obravnavanje samoupravnih sporazumov z vidika usklajenosti z dogovorjenimi razmerji v razporejanju družbenega proizvoda, opredeljenimi v družbenih planih občin in republike. Zato zbor priporoča skupščinam občin, da nemudoma skupno s samoupravnimi interesnimi skupnostmi pripravijo in na ustrezen način posredujejo Projekcijo vseh oblik porabe (predhodna bilanca) in s tem omogočijo sklepanje samoupravnih sporazumov V skladu z realnimi dohodkovnimi možnostmi združenega dela na svojih območjih, kar bi omogočilo, da bo vzporedno in samoupravno nastajala tudi splošna bilanca sredstev, kot to zahteva resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1977.
4.	Zbor občin poudarja, da so samoupravni sporazumi o temeljih planov družbenih dejavnosti izredne pomembni akti, saj po svoji vsebini predstavljajo dopolnilo že sprejetih dogovorov o temeljih družbenih
planov občin in republike. Zbor zato priporoča vsem udeležencem dogovorov o temeljih družbenih planov, da te samoupravne sporazume na ustrezen način in po veljavnem postopku dogovarjanja z aneksi vključijo v te dogovore in s tem zagotove celovito osnovo za uresničitev sprejetih planskih usmeritev.
5.	Zbor občin priporoča samoupravnim interesnim skupnostim, da še nadalje dograjujejo normative, standarde in druge strokovne osnove za oblikovanje cen storitev družbenih dejavnosti, da bo tako zagotovljena celovita osnova za uveljavitev svobodne menjave dela na novih sistemskih izhodiščih v skladu z zakonom o združenem delu in zakoni, ki bodo za področje družbenih dejavnosti sprejeti v jeseni 1977. leta. Hkrati naj pospešijo priprave za oblikovanje srednjeročnih planov in pri tem upoštevajo obveznosti iz sporazumov o temeljih planov in neposredne naloge za področja družbenih dejavnosti, kot so opredeljene z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1977. Ob tem morajo biti ustrezno upoštevane tudi nove naloge, na katere opozarja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v svojih stališčih in sklepih z dne 19, aprila 1977. leta.
6.	Zbor občin meni, da je primemo na posameznih področjih družbenih dejavnosti sprejeti naslednje usmeritve:
—	na področju usmerjenega izobraževanja predlagano restriktivno prednostno programiranje investicijskih vlaganj in predlagano opredelitev enotnega in skupnega programa, vključno z zadržanjem nekaterih nalog republiškega pomena i področja osnovnega izobraževanja; zagotoviti je treba posebna sredstva za uresničitev nalog pri pripravi reforme sistema usmerjenega izobraževanja in naloge, ki nanje opozarja v svojih stališčih in sklepih Izvršni svet Skupščin^ SR Slovenije;
—	na področju osnovnega izobraževanja predlagano restriktivno vsebino enotnega programa in skupnih nalog ter v večji meri upoštevati, zlasti pri dopolnilnih programih možnosti neposredne menjave dela. Kljub nasprotujočim si mnenjem glede enotne ali diferencirane stopnje prispevkov za solidarnost Zbor občin ocenjuje, da, ne glede na določbe resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1977 o enotni solidarnostni stopnji in nekatere pripombe, zlasti manj razvitih območij, zaradi nespremenjenih osnov in virov enotne stopnje v osnovnem izobraževanju v letu 1977 še ni mogoče uresničiti; pač pa bodo morali pristojni dejavniki že v tem letu opredeliti in definirati enotno prispevno stopnjo, ki bo veljala od 1978. leta dalje, pri tem pa spremljati gibanja na tem področju v 1977. letu in po potrebi ukrepati; v zvezi z investiranjem v osnovnem šolstvu Zbor občin podpira sistem dolgoročnega kreditiranja;
—	na področju zdravstva je treba v celoti uveljaviti ustavni status in vlogo občinskih zdravstvenih skupnosti, ki pa imajo tudi v prihodnje možnost samoupravnega urejanja določenih nalog na ravni regije; podpreti je treba v skupnem programu predlagan restriktivni program naložb; čimprej je treba opraviti delitev dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela in njihovo verifikacijo;
—	na področju socialnega vgrstva je treba čimprej poenotiti in sprejeti stalen mehanizem valoriziranja denarnih prejemkov iz naslova socialnih pravic, upoštevaje realne materialne možnosti v sklopu dogovorjenega obsega skupne porabe; v otroškem varstvu naj
se vzgojni program izvaja v skladu z opredelitvijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, pri čemer pa naj se posebej prouči vprašanje teh programov oziroma možnosti za njihovo uresničevanje na nekaterih manj razvitih območjih; v socialnem skrbstvu je treba podpreti enoten program v predlaganem obsegu, vendar Zbor občin opozarja, da utegne taka rešitev povzročiti, zlasti na nekaterih manj razvitih območjih, številne probleme, ker ob prenosu nekaterih nalog (socialne pomoči, domska oskrba) iz splošne porabe niso bila prenesena tudi ustrezna sredstva; zato je treba še pred dokončnim oblikovanjem sporazumov rešiti te neskladnosti;
—	na področju kulture je treba posebej poudariti vlogo kulturnih zavodov, ki opravljajo dejavnost širšega pomena, in ustrezneje urediti oblikovanje dohodka in vrednotenja dela v gledališki dejavnosti; v procesu kontinuiranega planiranja je treba krepiti materialno osnovo kulture v občinah;
—	na področju raziskovalne dejavnosti se predloženi sporazum z vidika urejanja celotnega področja razlikuje od drugih sporazumov, saj vsebuje, poleg sporazuma o temeljih plana kot sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri izvajanju skupnega programa raziskovalne dejavnosti, tudi splošni del, ki naj spodbudi raziskovalno dejavnost na vseh ravneh, in torej ni zavezujoč ter bi zato bolj sodil v srednjeročni plan Raziskovalne skupnosti. Kljub temu bi bilo treba tako usmeritev podpreti zaradi pomena raziskovalne dejavnosti za nadaljnji družbenoekonomski razvoj, ob tem pa v nadaljnjih postopkih planiranja do konca 1977. leta konkretizirati skupni raziskovalni program, ki je v predloženem sporazumu preveč splošen in zato tudi največja slabost tega sporazuma.
7.	Zbor občin poudarja, da sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti pomeni le iztočnico za uveljavljanje načel kontinuiranega planiranja. Zato priporoča, da mora biti težišče nadaljnjega dela vseh samoupravnih nosilcev družbenega planiranja usmerjeno v spremljanje in nadzor uresničevanja dogovorjenih nalog iz družbenega plana SR Slovenije, iz dogovora o temeljih tega plana ter iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov vseh samoupravnih organizacij in skupnosti, kar bo omogočalo stalno dopolnjevanje in poglabljanje planskih odločitev; s kritičnim ocenjevanjem odmikov od začrtanih razvojnih poti pa bo povečana tudi odgovornost za'izvajanj e dogovorjene politike razvoja.
Ul. SKLEPE
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj v postopkih za sprejem aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1976. do 1980. leta ustrezno uveljavi ta stališča in priporočila.
2.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj do 10. junija 1977 pripravi in objavi splošno bilanco porabe, kot je opredeljena v 110. členu ustave SR Slovenije.
3.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj pospeši pripravo zakonov, ki bodo urejali družbenoekonomske odnose delavcev v družbenih dejavnostih z uporabniki njihovih storitev, ter sprememb in dopolnitev zakonov, ki urejajo sistem na posameznih področjih družbenih dejavnosti, in sistemskih aktov o osnovah za združevanje sredstev za zadovoljevanje skupnih
družbenih potreb v skladu z načeli zakona o združenem delu tako, da bi bilo možno sprejeti te predpise v jeseni 1977. leta ter omogočiti pravočasno uskladitev in dopolnitev sporazumov za leta od 1978. do 1980.
St. 025-3/77
Ljubljana, dne 5. maja 1977.
Zbor občin
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednica
Mara Žlebnik 1. r.
550.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok
Razglaša se zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji' Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977, na seji Zbora občin dne 20. aprila 1977 in na seji Skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dne 26. aprila 1977.
St. P 0100-177/77
Ljubljana, dne 26. aprila 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
' ' ■ /
ZAKON
o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok
L SKUPNE DOLOČBE „	1. člen
Človek ima pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok. Zenski in moškemu morajo biti dostopne vse možnosti, s katerimi se jima v okviru zdravstvenega varstva pomaga uresničiti to pravico.
Ta zakon določa zdravstvene ukrepe pri uresničevanju te pravice in njene omejitve iz zdravstvenih razlogov.
2.	člen
Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok obsega tudi pravico do pouka, svetovanja in seznanjanja s postopkom, potekom in posledicami uporabe sodobnih načinov in sredstev za uravnavanje rojstev.
Zdravstveno organizacije ter zdravstveni, socialni in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri uresničevanju pravice iz prejšnjega odstavka, so dolžni storiti vse potrebno, da lahko ženska in moški to pravico uresničujeta.
3.	člen
Zdravstveni ukrepi, s katerimi se po tem zakonu uravnava rojstvo otrok, so preprečevanje zanositve, umetna prekinitev nosečnosti in ugotavljanje ter zdravljenje zmanjšane plodnosti.
4.	člen
Zdravstveni, socialni in drugi delavci so v postopkih po tem zakonu dolžni varovati noklicno skrivnost.
5.	člen
Zdravstvena organizacija, ki opravi sterilizacijo ali umetno prekinitev nosečnosti, dokonča začeto prekinitev nosečnosti ali opravi umetno osemenitev, mora to v tridesetih dne prijaviti organu, ki vodi zdravstveno statistiko.
II. PREPREČEVANJE ZANOSITVE
6.	člen
Zenska in moški imata pravico do nasveta, kako lahko preprečita zanositev.
Preprečevanje zanositve je začasno (kontracepcija) ali stalno (sterilizacija).
7.	člen
Ženska in moški imata pravico, da jima zdravnik svetuje ali predpiše zanju najbolj primerno sredstvo za začasno nrenrečevanjc zanositve.
8.	člen
* Sterilizacija je medicinski poseg za stalno preprečitev zanositve; opravlja se v skladu z določbami tega zakona.
9.	člen
Sterilizacija se lahko opravi samo na zahtevo osebe, ki naj bi bila sterilizirana, če ta zakon ne določa drugače.
10.	člen
Sterilizacija se ne sme opraviti osebi, ki še ni dopolnila 35 let, in osebi, ki je nerazsodna.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sc sterilizacija lahko opravi, če je potrebna iz zdravstvenih razlogov.
11.	člen
V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena zahtevajo- sterilizacijo za osebo, ki je nerazsodna, starši oziroma skrbnik s soglasjem pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva.
Razsodna mladoletna oseba zahteva sterilizacijo sama, komisija, ki odloči o sterilizaciji, pa si mora o tem priskrbeti mnenje njenih staršev oziroma skrbnika, razen če je taka oseba pridobila nonolno poslovno sposobnost.
12.	člen
Šteje se, da zahteva za sterilizacijo vsebuje tudi Privolitev za poseg po predpisih o zdravstvenem varstvu. To velja tudi v primeru, če je sterilizacijo zahtevala mladoletna razsodna oseba, kot tudi v primeru, če je sterilizacijo zahtevala polnoletna oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, je pa razsodna.
13.	člen
Zahteva za sterilizacijo se vloži pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti.
14.	člen
O zahtevi odloči komisija potem, ko seznani tistega, ki sterilizacijo zahteva, z njenim pomenom in posledicami.
15.	člen
Cc komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti zavrne zahtevo za sterilizacijo, lahko oseba, ki zahteva sterilizacijo, predlaga, da o njeni zahtevi odloči komisija druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti.
16.	člen
Sterilizacija se opravi šele, ko poteče šest mesecev od njene dovolitve, razen v primerih, ko je sterilizacija potrebna iz zdravstvenih razlogov.
Sterilizacija se lahko opravi v splošnih, specialnih in kliničnih bolnišnicah, ki imajo organizirano gineko-loško-porodniško ali kirurško službo, in v drugih zdravstvenih organizacijah, ki jih za to posebej pooblasti Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
m. umetna Prekinitev nosečnosti
17.	člen
Umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov.
18.	člen.
Umetna prekinitev nosečnosti, ki traja več kot deset tednov, se lahko opravi na zahtevo nosečnice le, če je nevarnost posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjša od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku zaradi nadaljevanja nosečnosti in zaradi poroda.
19.	člen
Postopek za umetno prekinitev nosečnosti po desetem tednu nosečnosti vodijo in o zahtevi nosečnice odločajo komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti (v nadaljnjem besedilu: komisija prve stopnje oziroma komisija druge stopnje).
Postopek pred komisijami je hiter.
20.	člen
Kpmisijo prve stopnje sestavljajo socialni delavec in dva zdravnika. Eden od zdravnikov mora biti specialist za ženske bolezni in porodništvo; ta je tudi predsednik komisije.
* Komisijo druge stopnje sestavljajo socialni delavec in trije zdravniki ustreznih specialnosti, od katerih je predsednik komisije specialist za ženske bolezni in porodništvo.
Člani komisije, prve in druge stopnje imajo namestnike.
21.	člen
Komisije prve stopnje se ustanovijo za območje ene ali več občin glede na območje zdravstvene organizacije, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti.
Komisije prve stopnje ustanovi ter imenuje njihove člane in namestnike regionalna zdravstvena skup-
nost potem, ko je dobila mnenje pristojnega organa občinskih skupnosti socialnega skrbstva.
Komisije druge stopnje se ustanovijo za širša območja; ustanovi jih ter imenuje njihove člane in namestnike Zdravstvena skupnost Slovenije potem, ko je dobila mnenje pristojnega organa Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
22.	člen
Postopek za umetno prekinitev nosečnosti se začne na zahtevo nosečnice. Za nosečnico, ki je nerazsodna, zahtevajo umetno prekinitev nosečnosti njeni starši oziroma skrbnik.
Če zahteva umetno prekinitev nosečnosti mladoletna nosečnica, praviloma obvesti zdravstvena orga-nizacij-a, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti, o posegu starše oziroma skrbnika, razen če je nosečnica pred polnoletnostjo pridobila popolno poslovno sposobnost.
23.	člen
Šteje se, da zahteva za umetno prekinitev nosečnosti vsebuje tudi privolitev za poseg po predpisih o zdravstvenem varstvu. To velja tudi v primeru, če je umetno prekinitev nosečnosti zahtevala mladoletna, razsodna nosečnica, kot tudi v primeru, če je prekinitev nosečnosti zahtevala polnoletna nosečnica, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, je pa razsodna.
24.	člen
Ženska, pri kateri nosečnost ne traja več kot deset tednov, vloži zahtevo za umetno prekinitev nosečnosti skupaj z izvidom o trajanju nosečnosti in z drugimi medicinskimi izvidi zdravstveni organizaciji, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti.
Če je iz izvidov iz prejšnjega odstavka razvidno, da so dani zdravstveni razlogi zoper umetno prekinitev nosečnosti, mora zdravstvena organizacija nosečnico napotiti h komisiji prve stopnje.
25.	člen
Zahtevo ženske, pri kateri nosečnost traja več kot deset tednov, obravnava komisija prve stopnje.
Če komisija meni, da za umetno prekinitev nosečnosti niso izpolnjeni pogoji po 18. členu tega zakona, zavrne zahtevo za umetno prekinitev nosečnosti. V tem primeru lahko nosečnica predlaga, da o njeni zahtevi odloči komisija druge stopnje. Ta mora o tem odločiti v sedmih dneh.
26.	člen
če komisija prve oziroma druge stopnje dovoli umetno prekinitev nosečnosti, napoti nosečnico z vso dokumentacijo v zdravstveno organizacijo, ki oprav-. Ija umetno prekinitev nosečnosti.
27.	člen
Za dokončanje začete prekinitve nosečnosti ni potrebno dovoljenje komisije prve oziroma druge stopnje.
28.	člen
Umetna prekinitev nosečnosti se opravi v zdravstvenih organizacijah iz drugega odstavka 16. člena tega zakona; v njih še praviloma opravi tudi dokončanje začete prekinitve nosečnosti.
29.	člen
Če nastane pri dokončanju začete prekinitve nosečnosti sum, da gre za kaznivo dejanje, je zdravstvena organizacija, v kateri je bila dokončana začeta prekinitev nosečnosti, dolžna to takoj naznaniti pristojnemu organu.
30.	člen
Zdravstveni delavci ter zdravstvene organizacije in socialni delavci seznanjajo nosečnice s postopkom, potekom in posledicami umetne prekinitve nosečnosti ter z metodami in sredstvi za preprečevanje nosečnosti.
IV.	UGOTAVLJANJE IN ZDRAVLJENJE ZMANJŠANE PLODNOSTI
31.	člen
Ženska in moški imata pravico, da se ugotovijo vzroki n^unc zmanjšane plodnosti in da se le-ti skušajo odpraviti.
32.	člen
Zmanjšana plodnost se odpravlja z zdravljenjem (strokovno svetovanje, zdravila, kirurški posegi) in z umetno osemenitvijo.
33.	člen
Umetna osemenitev je medicinski poseg, ki se opravi s semenom moža (homologna inseminacija) ali s semenom drugega moškega (heterologna inseminacija) — kot dajalcev semena.
34.	člen
Umetna osemenitev se sme opraviti polnoletni razsodni in zdravi ženski v starostnem obdobju, ki je za rojevanje primerno.
Dajalec semena mora biti duševno in telesno zdrav.
Zenska ne sme biti umetno osemenjena s semenom moškega, ki zaradi sorodstva ne bi mogel z njo skleniti veljavne zakonske zveze.
35.	člen
• Umetno - osemenitev opravljajo zdravstvene organizacije, ki jih za to posebej pooblasti Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
'	36. člen
Delavci zdravstvene organizacije, ki opravljajo umetno osemenitev, morajo varovati kot poklicno skrivnost podatke, iz katerih bi se lahko ugotovilo, kdo je dajalec semena, katera ženska je bila osemenjena in kdo je njen mož.
37.	člen
Za seme ne sme dajalec zahtevati nobenega plačila in ni upravičen do kakršnekoli druge koristi.
38.	člen
Ženska, ki je bila umetno oplojena, ne more uveljaviti zoper zdravstveno organizacijo, ki je opravila osemenitev, odškodninskega zahtevka, če z umetno osemenitvijo spočet otrok nima zaželjenih ali pričakovanih lastnosti.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
39.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija, ki opravi sterilizacijo v nasprotju z 10. ali 16. členom tega zakona ali opravi sterilizacijo brez odločitve komisije (14. oziroma 15. člen).
Z denarno kaznijo od 3.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
40.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija, ki opravi umetno prekinitev nosečnosti brez odločitve komisije (25. člen), ali ne ravna po določbi drugega odstavka 24. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 3.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
41.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija, ki opusti obveznost naznanitve iz 29. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
42.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija, ki opravi umetno osemenitev v nasprotju s 34. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo od 3.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
43.	člen	■»
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija, ki opusti prijavo iz 5. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
44.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje zdravnik, ki stori prekršek iz 39. ali 42. člena tega zakona.
VI.	KONČNI DOLOČBI
45.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se na območju SR Slovenije prenehajo uporabljati določbe 3. in 7. člena splošnega zakona o prekinitvi nosečnosti (Uradni list SFRJ, št. 20-299/69) ter določbe uredbe o pogojih in postopku za dovolitev splava (Uradni list FLRJ, št. 9-112/60) in navodila za izvrševanje uredbe o pogojih in postopku za dovolitev splava (Uradni list FLRJ, št. 62-681/60) iz 1. točke 4. člena zakona o pristojnosti republiških upravnih organov za izvrševanje
pooblastil zveznih upravnih organov, ki prenehajo veljati z uveljavitvijo amandmajev od XX do XLII k ustavi SFRJ, o pristojnosti Ustavnega sodišča SR Slovenije in podaljšanju veljavnosti nekaterih zveznih predpisov (Uradni list SRS, št. 24-159/71).
46.	člen
Ta zakon začne veljati 1. julija 1977.
St. 51-13/77
Ljubljana, dne 26. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
551.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 5. maja 1977 sprejela
ODLOK
o poroštvu SR Slovenije za obveznosti Zavoda SR Slovenije za rezerve iz posojilne pogodbe z Ljubljansko banko, Ljubljana
I
Socialistična republika Slovenija se zavezuje, da bo Ljubljanski banki, Ljubljana, poravnala obveznosti Zavoda SR Slovenije za rezerve iz posojilnih pogodb med Zavodom SR Slovenije za rezerve in Ljubljansko banko, Ljubljana, v skupnem znesku 127.535.950 dinarjev za izvedbo nalog po programu republiških blagovnih rezerv za leto 1977, kolikor Zavod SR Slovenije za rezerve teh obveznosti ne bi izpolnil v dogovorjenem roku.
II
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-53/77
Ljubljana, dne 5. maja 1977.
/	i
Skupščina
j Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
552.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skup-
ličina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 5, maja 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke s prilogo
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke s prilogo, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-166/77
Ljubljana, dne 5. maja 1977.
SkupSčina	,
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1, r.
553.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 5. maja 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Republike Iraka o dobavah nafte in o posojilu za leto 1976
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma, med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Republike Iraka o dobavah nafte in o posojilu za leto 1976. ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-65/77
Ljubljana, dne 5. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
Na podlagi 28. aline 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. členu in tretjega odstavka 243, člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 12., 13. in 14. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni lisf SRS,
št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 5. maja 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi dveh sodnikov Okrožnega sodišča v
Ljubljani
Za sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani se izvolita:
Darinka Kalan, sodnica Občinskega sodišča II v Ljubljani in
Jernej Potočar, sodnik Občinskega sodišča I v Ljubljani.
St. 111-14/77
Ljubljana, dne 5. maja 1977.
Skupščina
Socialistične' republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
555.
V	skladu z zakonom o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji In skhsd-,no z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 ter dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1977 v SFRJ so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti občinskih skupščin sklenili
DOGOVOR
o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev Iz pristojnosti republike in občin v letu 1977
1.	člen
V	skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 se podpisniki tega dogovora obvezujejo, da bodo v mejah svojih pravic, pooblastil in obveznosti sprejemali ekonomske in druge ukrepe za realizacijo politike cen in krepitev stabilnosti tržišča. S sprejetimi ukrepi naj bi zagotovili pogoje, da bo s kvalitativnimi spremembami v gospodarstvu (večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo dela. večjim obsegom proizvodnje, ter večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti), dosežen osnovni cilj. da globalna rast cen v letu 1977 ne bo bistveno višja kot v letu 1976.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti občinskih skupščin ter pristojni republiški in obr člr.ski organi za cene bodo zagotovili, da se bodo cene in življenjski stroški oblikovali skladno z dokumenti, navedenimi v 1. členu ter določili tega dogovora. V mejah svojih obveznosti, pravic in pooblastil bodo sprejemali ustrezne ukrepe na področju davčne in kreditne politike, boliše organizacije tržišča in pre-skibe, intervencij s tržnimi rezervami ter za zagotavljanje kompenzacij tudi v drugi polovici leta 1977.
3.	člen
Podpisniki dogovora se bodo zavzeli in poskrbeli, da v letu 1977 stopnja rasti cen proizvodov in storitev iz republiške in občinske pristojnosti, kakor tudi življenjskih stroškov na temelju cen iz njihove pristojnosti, ne bo bistveno višja od rasti cen dosežene v letu 1976, pri čemer bo rast cen storitev počasnejša' od rasti dosežene v letu 1976 (v primerjavi december 1977 nasproti decembru 1976).
Za odpravo izrazitih disparitet v cenah in neenakopravnosti pogojev pridobivanja dohodka se bodo sprejemali ukrepi za diferencirano in selektivno politiko cen.
4.	člen
Politika cen v letu 1977 se bo izvajala tako, da bo omogočeno oblikovanje cen proizvodov in storitev po pogojih trga glede na tržne razmere, kakor tudi z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, sporazumi za spremembo zadržanih cen oziroma v izjemnih primerih s predpisi republike in občin.
Podpisniki si bodo prizadevali, da se na področjih materialne proizvodnje, kjer so oblikovane samoupravne interesne skupnosti (stanovanjske, komunalne, prometne ipd.), kakor tudi na drugih področjih, kjer so oblikovane te skupnosti, cene oblikujejo v skladu s sprejetimi okviri politike cen v tem dogovoru ter, da se postopoma uveljavijo cene, ki pokrivajo vsaj stroške enostavne reprodukcije.
5.	člen
Pri izvajanju politike cen in sprejemanju ukrepov bodo podpisniki v skladu s sistemom cen upoštevali:
—	dohodkovne odnose kot temelj za oblikovanje in urejanje cenovnih razmerij v združenem delu;
—	ukrepe, ki naj bi jih organizacije združenega dela sprejele, da bi pospešile kvalitativne dejavnike razvoja, zlasti pa: večjo proizvodnost dela, boljšo organizacijo dela, večji obseg in boljšo kakovost izdelkov in storitev, zmanjševanje poslovnih stroškov, varčevanje s surovinami, repromateriali in energijo ter druge ukrepe, s katerimi se zagotavlja boljše in učinkovitejše gospodarjenje;
—	da se v cene izdelkov in storitev ne vgrajuje razvojne komponente;
—	da bo rast cen iz njihove pristojnosti razporejena skozi vse leto, pri čemer naj imajo prednost pri korekciji cen tisti izdelki in storitve, katerih cene so med seboj v izrazitem nesorazmerju in pri katerih ni mogoče pričakovati, da bi se lahko rast proizvodnih stroškov v večji meri nadomestila s povečano učinkovitostjo gospodarjenja;
—	vpliv sprememb cen proizvodov in storitev na stroške poslovanja in na cene življenjskih potrebščin, posebej na cene osnovnih življenjskih dobrin.
V primeru oblikovanja cen in ustvarjanja dohodka z izrabo monopolnega položaja na trgu, tržne nestabilnosti ali zapiranja trga bodo pristojni'organi sprejeli ukrepe neposredne družbene kontrole cen.
6.	člen
Podpisniki dogovora bodo zagotovili, da rast cen industrijskih proizvodov v letu 1977 ne bo bistveno višja kot v letu 1976, pri tem pa bodo vodili selektivno in diferencirano politiko cen. Tako bi se:
—	cene električne energije zvišale za 10°/o do sprejema dogovora o politiki cen v energetiki;
—	cene mleka in mlečnih izdelkov oblikovale v skladu z dogovorom o minimalni odkupni ceni mleka;
—	drobnoproda j ne cene mesa povečale le za toliko, da se doseže uskladitev teh cen na jugoslovanski ravni.
Kjer bodo za to podani pogoji in bi to prispevalo k stabilizaciji in realnejšim odnosom med cenami, bo za proizvode, za katerih cene je pristojna republika, omogočeno oblikovanje cen po tržnih pogojih. Republiški komite za tržišče in cene bo ustrezen predlog pripravil do konca junija.
7.	člen
Podpisniki bodo vzpodbujali samoupravno sporazumevanje na temelju dohodkovnih odnosov pri oblikovanju cen, tako da bi se:
—	cene nekaterih gradbenih materialov urejale glede na dohodkovni položaj in razmere na trgu;
—	cene gozdnih sortimentov oblikovale na osnovi dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela gozdnih sortimentov in temeljnimi organizacijami združenega dela porabnikov lesa v skladu z določili samoupravnega sporazuma in tega dogovora.
Do konca junija 1977 bodo zavod SR Slbvenije za šolstvo, ustrezna samoupravna interesna skupnost in republiški komite za tržišče in cene, pripravili samoupravni sporazum o merilih in kriterijih za oblikovanje cen šolskih učbenikov.
8.	člen
Z ozirom na velik pomen cen storitev v življenjskih stroških, se bodo podpisniki zavzemali za selektivno politiko povečanja cen, s čimer bi zagotovili, da se te cene v povprečju ne bi povečale preko okvira lanskoletne rasti cen storitev. Tako bi se:
— RTV naročnine povečale tako, da bi znašala nova RTV mesečna naročnina 110 din; f
—	cene ptt storitev obravnavale in povečale v okviru predvidene rasti cen storitev in to v drugi polovici leta;
—	cene prevozov v cestnem medkrajevnem in mestnem prometu povečale le za povečane stroške zaradi višjih cen naftnih derivatov;
—	povečanje premij za obvezno avtomobilsko zavarovanje obravnavalo v okviru možnega zvišanja cen storitev v tem letu oziroma novega sistema zavarovanja motornih vozil v Jugoslaviji;
—	stanarine povečale po vseh osnovah največ do 30°/#, s tem. da se to povišanje praviloma ne uveljavi pred junijem. Pri tem je potrebno, da se s spremembo kriterijev poveča število upravičencev do subvencije za stanarino. Do julija 1977 bo zveza stanovanjskih skupnosti pripravila tudi dogovor o prehodu na stroškovne stanarine v srednjeročnem obdobju;
—	najemnine za poslovne prostore lahko zvišale za največ isti odstotek kot stanarine, kolikor sedanja najemnina ne dosega ekonomske cene za uporabo poslovnega prostora. Najemnina za poslovne prostore namenjene za opravljanje osebnih storitev ter poslovnih prostorov za prodajo vrtnin, sadja in zelenjave, se smejo povečati le selektivno in to največ do polovice tpliko, kot se povečajo stanarine.
9.	člen
Cene komunalnih storitev se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu s sprejeto politiko cen za tekoče leto.
V ceno komunalnih storitev ne sme biti vključena razvojna komponenta, ki je predmet dogovorjenega komunalnega standarda v okviru samoupravne komunalne interesne skupnosti. Podpisniki bodo zahtevali, da samoupravne komunalne interesne skupnosti do konca prvega polletja sprejmejo ustrezni dokument o načinu oblikovanja in elementih cen individualnih komunalnih storitev, predvsem pa cen kolektivnih komunalnih storitev.
Ker organi občinskih skupščin soodločajo tudi o cenah komunalnih storitev, je njihova naloga, da pri tem upoštevajo predvidene okvire možnega zvišanja cen storitev, določene s tem dogovorom.
10.	člen
Podpisniki soglašajo, da se cene obrtnih storitev oblikujejo po enotnih kriterijih ter da se v prvi polovici leta ob sodelovanju nekaterih občinskih organov pripravijo merila in kriteriji za oblikovanje cen servisnih storitev, predvsem storitev za popravljanje in vzdrževanje avtomobilov, aparatov za dom, aparatov in opreme za elektro-akustiko in elektroniko.
Republiški sekretariat za industrijo, republiški komite za tržišče in cene in gospodarska zbornica bodo izdelali tudi kriterije za oblikovanje cen ostalih obrtnih storitev.
Do sprejema teh dokumentov bodo organi za cene pri korekciji cen dali prednost cenam deficitarnih obrtnih dejavnosti.
11.	člen
Podpisniki dogovora soglašajo, da bodo pri ureditvi cen priključkov za električno energijo in telefonskih priključkov, v okviru možne rasti cen storitev upoštevali merila in kriterije, ki jih bosta izdelala do konca junija 1977 republiški komite za energetiko in republiški komite za promet in zveze v soglasju z interesno skupnostjo elektrogospodarstva, samoupravno interesno skupnostjo za PTT in zavodom SRS za cene.
12.	člen z
Da bi zagotovili, da stopnja rasti cen v prodaji na drobno, kakor tudi cen življenjskih potrebščin v letu 1977 ne bo višja kot je bila v letu 1976, bodo podpisniki:
—	zadržali dosedanje oblike kompenzacij in subvencij pri cenah tistih proizvodov in storitev, ki iz vidika potrošnje predstavljajo osnovni standard in za katere se za prvo polletje sredstva zagotavljajo iz zveznega proračuna;
—	uresničili naloge akcijskega programa za izboljšanje preskrbe večjih potrošnih središč;
—	izvedli akcije za ustrezno založenost tržišča in oblikovanje blagovnih rezerv in intervencije iz teh rezerv;
—	v okviru svojih pristojnosti prizadevali da se zakonske in dogovorjene obveze v letu 1977 (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vodni prispevek, prispevki in članarine zbornicam in poslovnim združenjem, provizije za bančne storitve ipd.) ne bodo povečale.
13.	člen
Podpisniki dogovora se bodo zavzemali, da bodo organizacije in skupnosti oblikovale cene proizvodov in storitev na podlagi dohodkovnih razmerij oblikovanih v skladu z zakonom o združenem delu. Podpisniki praviloma ne bodo sprejemali ukrepov, ki bi zviševali sedanjo raven marž in rabatov v trgovini za izdelke iz republiške in občinske pristojnosti.
14.	člen
Podpisniki dogovora bodo v letu 1977 posvetili večjo skrb za realizacijo že postavljenih nalog na področju preskrbe prebivalstva s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi. V vseh večjih potrošniških središčih bodo poleg kratkoročnih ukrepov sprejeti srednjeročni programi za zagotavljanje boljše preskrbe prebivalstva ob udeležbi organiziranih potrošnikov. Zalo bodo podpisniki dali večjo podporo oblikovanju in uveljavljanju organizacij potrošnikov, da se bodo te lahko aktivno vključevale v urejanje cen in razme-"ij na trgu. Do konca meseca septembra bodo občine Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Jesenice, Velenje in Trbovlje organizirale samoupravne skupnosti za področje preskrbe oziroma organizirale druge oblike samoupravnega organiziranja za zagotovitev boljše preskrbe prebivalstva.
15.	člen
V skladu z zakonom o republiških blagovnih rezervah bodo občine sprejele programe oblikovanja stalnih blagovnih rezerv.
Družbenopolitične skupnosti bodo skupno z organizacijami združenega dela in poslovnimi bankami sklenile dogovore o oblikovanju tržnih blagovnih re-. zerv, s katerimi bo omogočeno preprečevanje motenj v osnovni preskrbi prebivalstva, s čemer se bodo preprečevale oscilacije, ki se pojavljajo na tržišču in na področju cen.
16.	člen
Odgovorni dejavniki za stanovanjsko izgradnjo bodo v skladu z dopolnjenim družbenim dogovorom o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi pri cenah stanovanj izhajali iz dohodkovnih odnosov med udeleženci stanovanjske graditve, iz najbolj racionalnih in ekonomičnih rešitev ter obvezno zagotovili, da se cene stanovanj ne obremenjujejo s stroški, ki ne sodijo med stroške stanovanjske izgradnje, zagotavljali javnost podatkov o cenah stanovanj po elementih ter preprečevali vsakršno neopravičeno rast cen stanovanjske izgradnje. Za neopravičeno rast cen se bo štelo povečanje cen vsakega elementa v strukturi cene, ki ni v skladu z veljavnimi predpisi, družbenimi dogovori ali z drugimi akti. Za spremljanje cen stanovanj bo zavod SRS za cene do konca junija izdelal ustrezno metodologijo.
Podpisniki se obvezujejo, da bodo s svojimi ukrepi zagotovili, da se cene stanovanj ne bodo obremenjevale z naslednjimi sltfoški:
s stroški za gradnjo objektov in naprav, kot osnovnih sredstev komunalnih organizacij za preskrbo z vodo, električno in toplotno energijo, za naprave odpadnih vod, za PTT naprave, za graditev. lokalov In drugih poslovnih prostorov, garaž, mostov, poti, podhodov, parkov, tržnic, otroških vrtcev, šol, zdravstvenih postaj in za izgradnjo drugih objektov in naprav, ki so namenjeni skupni komunalni porabi.
Nadzor nad izvajanjem tega določila opravljajo občinski organi tržne inšpekcije in o tem obveščajo republiški tržni inšpektorat.
17.	člen
Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo tvorno sodelovali pri oblikovanju predpisov s področja sistema in družbene kontrole ceri ter da bodo v okviru svojih pristojnosti izvedli potrebne dopolnitve predpisov s področja družbene kontrole cen.
Podpisniki bodo do konca leta 1977 uskladili predpise s področja trga in družbene kontrole cen z določili zakona o združenem delu in se bodo zavzemali, da bi se do konca leta izvedle takšne uskladitve pri družbenih dogovorih o cenah. Obenem pa bodo spodbujali usklajevanje samoupravnih sporazumov o cenah z določili zakona o združenem delu.
18.	člen
Organi pristojni za cene morajo dosledno upoštevati stališča navedena v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977. V ta namen morajo imeti celovit pregled vseh zahtevkov za povečanje cen ter pregled odprtih problemov s področja cen iz svoje pristojnosti s predlogom stališč (način rešitve, dinamike ipd), upoštevajoč pri tem selektivno in diferencirano politiko cen v 1977. letu.
Z namenom, da se spremlja izvajanje sprejete politike cen in določil tega dogovora bodo organi za cene sistematično spremljali in analizirali cene, tržišče in dohodkovni položaj organizacij združenega dela, katerih cene so v pristojnosti republike in občin ter predlagali ustrezne ukrepe. Podpisniki dogovora bodo poskrbeli, da se bodo organi za cene o sprejetih ukrepih med seboj obveščali. Občinski organi za cene bodo spremembe cen posebej določenih proizvodov in storitev iz svoje pristojnosti sporočali zavodu SRS za cene po enotni metodologiji vsaj četrtletno, po potrebi pa obveščali tudi republiški komite za tržišče in cene o problemih, ki bi nastali na področju preskrbe. Hkrati z obvestili o problemih bodo predlagali ustrezne ukrepe in rešitve.
O sprejetih ukrepih in izvajanju politike cen bodo izvršni sveti po potrebi, vendar pa najmanj dvakrat letno, obveščali svoje občinske skupščine.
19.	člen
Z namenom, da bi se doseglo učinkovito izvajanje tega dogovora in z namenom uresničevanja zakonitosti na področju tržišča in cen bodo podpisniki zagotovili učinkovito delovanje organov tržne inšpekcije, ki bodo posebno pozornost namenili oblikovanju cen, kršenju enotnosti jugoslovanskega trga, monopolnim pojavom in špekulacijam v blagovnem prometu ter zaščiti potrošnikov.
Pri tem bodo občinski organi tržne inšpekcije povečali svojo aktivnost in delo nadzora usmerili Predvsem na cene in kakovost izdelkov in storitev, ki pomembno vplivajo na stroške poslovanja organizacij združenega dela ter na življenjske stroške prebivalstva in s tem nespoštovanje tistih predpisov, ki obravnavajo zaščito potrošnikov.
V ta namen morajo občinski organi izdelati mesečne programe dela, o realizaciji programov pa četrtletno obveščati pristojna telesa svojih skupščin.
Republiški tržni inšpektorat bo posvetil posebno skrb pojavom kršenja enotnosti jugoslovanskega trga, monopolnim pojavom in pojavom nelojalne konkurence ter špekulacijam v blagovnem prometu. Republiški tržni inšpektorat bo najmanj dvakrat letno o tem izdelal posebno poročilo.
20.	člen «
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-01/77
Datum, dne 11. aprila 1977.
Podpisniki tega dogovora so: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper in izvršni sveti vseh skupščin občin v SR Sloveniji.
556.
Na podlagi 406. člena ustave SRS in 48. točke odredbe o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 58-862/76 in 14-181/77) izdaja republiški sekretar za finance v soglasju s službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
ODREDBO
o razčlenitvi računov o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti
I
Pri vplačilnih računih iz odredbe o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti se odprejo naslednji vplačilni računi — pod-računi:
1.	Pri računu št. 840-2101 — Temeljni prometni davek od nafte in naftnih derivatov (tar. št. 2)
podračun št. 840-21025 — Temeljni prometni davek ■' od bencina in plinskega olja — del, ki se usmerja v sredstva za kompenzacijo cen osnovnih živilskih proizvodov,
—	na katerega zavezanci za vplačilo temeljnega prometnega davka od nafte in naftnih derivatov izločajo iz obračunanega prometnega davka od prodanega bencina 0,20 din po litru in od prodanega plinskega olja 0,05 din po litru;
2.	Pri računu št. 840-2047 — Temeljni prometni davek od proizvodov (tar. št. 9)
podračun št. 840-20486 — Temeljni prometni davek (tar. št. 9) od surove, pražene in mlete kave ter kavnih ekstraktov — del, ki odpade na razliko v davčni osnovi, nastalo v zvezi z zvišanjem cen kave z dne
4.	3. 1977,
—	na katerega zavezanci za vplačilo temeljnega prometnega davka od surove, pražene in mlete kave ter kavnih ekstraktov izločajo iz obračunanega prometnega davka del, ki odpade na razliko v davčni osnovi, nastalo v zvezi z zvišanjem cen kave z dne 4.
3.	1977.
II
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za vplačilo davka po opravljenem prometu nafte in naftnih derivatov od 1. 3. 1977 dalje, po opravljenem prometu surove, pražene in mlete kave ter kavnih ekstraktov pa od
4.	3. 1977 dalje.	*
Generalni direktor Republiška sekretarka Službe družbenega knjigovodstva za finance
■ v SR Sloveniji	Milica Ozbič 1. r.
Andrej Levičnik 1. r.
557.
Na podlagi 4. točke 48. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja republiški sekretar za finance	,
ODREDBO
o dajanju podatkov o porabljenih sredstvih za ljudsko obrambo v letu 1976
1
Uporabniki družbenih sredstev morajo službi družbenega knjigovodstva dati podatke o sredstvih, ki so jih v letu 1976 porabili za potrebe ljudske obrambe, in sicer na podlagi obrazca, ki ga določi Republiški sekretariat za finance.
2
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
V
St. 8-2/77
Ljubljana, dne 4. maja 1977.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
t	558.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo- (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 17. seje dne 29. marca 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NACRTE za poklic avtomehanski delovodja
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS.
2
Vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izobražujejo za ta poklic, uvedejo predpisani predmetnik in učne načrte za strokovno teoretične predmete postopoma s šolskim letom 1977/78.
3
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. SS-79/14-77
Ljubljana, dne 13. aprila 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
559.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 17. seje dne 29. marca 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NACRTE za poklic mehanik kmetijskih strojev
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS
2
Vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izobražujejo za omenjeni poklic, uvedejo predpisani predmetnik in učne načrte v šolskem letu 1977/78 v vse razrede.
3
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. SS-79/15-77
Ljubljana, dne 13. aprila 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
560.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 7. členu zakona O poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list StiS, št. 26-149/70) in po sklepu 17. seje dne 29. marca 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NACRTE za poklic bolniški strežnik
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. SS-79/16-77
Ljubljana, dne 13. aprila 1977.
Predsednik
r strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje
s	SR Slovenije
„	Stane Kranjc 1. r.
561.
Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji dne 9. maja 1977 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1976
I
Sprejme se zaključni račun Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1976, ki izkazuje
prihodke	1.337,887.658	din
odhodke	1.456,962.891	din
razliko	119,075.233	din
Razlika odhodkov nad prihodki v znesku 119,075.233 din je bila pokrita s premostitvenim kreditom v višini 120,000.000 din.
Saldo na žiro računu na dan 31. 12. 1976 v znesku 924.767 din se prenese kot prihodek skupnosti za leto 1977.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/77
Ljubljana, dne 22. marca 1977.
Predsednik
Skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije
Franc Branlselj 1. r.
562.
Na podlagi prvega odstavka 186. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 15/77) in 3. točke odloka o pobojih, ki jih morajo izpolnjevati banke za opravljanje deviznih poslov (Uradni list SFRJ, št. 12/73, 36/73, 13/74, 18/75) izdaja Narodna banka Slovenije
ODLOK
° izstavitvi pooblastila kreditni banki Koper za opravljanje plačilnega prometa s tujino in kreditnih poslov s tujino
1.	Kreditni banki Koper se izdaja pooblastilo za opravljanje poslov plačilnega prometa In kreditnih poslov s tujino.
2.	Ta odlok začne veljati osem dni od dneva, ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
St. I/l-l CŽ/EG
Ljubljana, dne 6. maja 1977.
Narodna banka Slovenije
Guverner
dr. Božidar Linhart 1. r.
563.
Odvetniška zbornica Slovenije je po sklepu svoje XXVI. redne letne skupščine dne 25. junija 1976 na podlagi 14. člena zakona o odvetništvu in drugi pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 29/72) sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA in tarife o nagrajevanju odvetnikov
1.	člen
V pravilniku in tarifi o nagrajevanju odvetnikov (Uradni list SRS, št. 14/75) se drugi stavek tretjega odstavka 7. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ge ni drugače določeno, znaša nagrada za porabljeno uro dela 110 dinarjev.«
2.	člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za čakanje na obravnavo ali med sodnim posvetovanjem, za odsotnost iz pisarne v času potovanja in podobno gre odvetniku odškodnina po 70 dinarjev za vsako začeto uro, vendar ne več kot za 7 ur na dan.«
3.	člen
Tar. št. 1 se spremeni tako, da se glasi:
»Sestavljanje vlog	dln
1.	zasebne tožbe, kazenske ovadbe in dokazni
predlogi	igo
2.	obtožni predlogi	oškodovanca kot	tožilca	150
3.	obtožnice oškodovanca kot tožilca, ugovori zoper obtožnice	in	obrazloženi dokazni	predlogi 300
4.	tožbe po zakonu o tisku in o drugih oblikah
informacij	300
5.	vloge z obrazloženim odškodninskim zahtevkom — 50 »/o nagrade po tar. št. 5/1 a), vendar
ne več kot	270
6.	predlogi za odlog nastopa kazni in za pogojni
odpust	150
7.	predlogi za rehabilitacijo in prošnjo za pomilostitev	200«
4.	člen
Za tar. št. 1 se doda nova tar. št. la, ki se glasi: »Zagovor in zastopanje v predhodnem postopku
1.	za sodelovanje v predhodnem postopku, za za- din govor obdolženca, za zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca: pred občinskim sodiščem	300
pred okrožnim sodiščem	500
ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro po
70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika;
2.	zastopanje oškodovanca — 50°/o nagrade iz
1.	točke ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrado po 70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.«
5.	člen	/
Tar. št. 2 se spremeni tako, da se glasi:
»Zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebnega tožilca, oškodovanca kot tožilca in oškodovanca po vložitvi obtožnega predloga, obtožnice ali zasebne tožbe
din
1.	zagovarjanje obdolženca ter zastopanje za-
sebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca: pred sodnikom posameznikom občinskega sodišča	200
pred senatom občinskega sodišča po obtožnem predlogu	400
pred senatom	občinskega	sodišča po obtožnici 600
pred senatom trojice okrožnega, vojaškega ali okrožnega gospodarskega	sodišča	800
pred senatom peterice okrožnega ali vojaškega sodišča	1000
2.	zagovarjanje obdolženca, zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca:
na seji pritožbenega senata:
pred	okrožnim	sodiščem	440
pred	vrhovnim	ali vojaškim	sodiščem	620
na drugostopni obravnavi:
pred	okrožnim	sodiščem	800
pred	vrhovnim	ali vojaškim	sodiščem	1000
3.	zastopanje oškodovanca pred sodiščem splošne pristojnosti, pred gospodarskim in vojaškim sodiščem — 50°/o nagrade iz 1. in 2. točke ter plačilo po 4. točki;
4.	poleg nagrade za obravnavo ali sejo po
1.	in 2. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro obravnave ali seje, v primeru preložitve ali prekinitve obravnave ali seje pa za vsako začeto uro po 70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika;
5.	če je po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe, vendar pred zaslišanjem obdolženca in izvajanjem dokazov prišlo do ustavitve postopka — 50 %> nagrade, zaradi preložitve obravnave pa 25 %> nagrade
po tej tar. št., vendar ne manj kot	100«
6.	člen
Na koncu 2. točke tar. št. 3 se črta pika in doda besedilo:
»pred občinskim sodiščem in 250 dinarjev pred okrožnim sodiščem, vojaškim sodiščem in okrožnim gospodarskim sodiščem.«
7.	člen
Tar. št. 5 se spremeni tako, da se glasi:
1.	tožbe:	»Sestavljanje vlog
a) če je vrednost spornega prometa (v din):
do	200		90
od	200 do	500	150
od	500 do	1.000	210
od	1.000 do	3.000	300
od	3.000 do	5.000	420
din
od	5.000	do	10.000	510
od	10.000	do	20.000	570
od	20.000	do	30.000	670
od	30.000	do	50.000	770
od	50.000	do	100.000	970
nad 100.000	za	vsakih začetih 10.000 še
10 dinarjev, vendar največ	2500
b)	v sporih zaradi motenja posesti	200
c)	v sporih o služnostih	220
Č) v sporih iz stanovanjskih razmerij (odpovedi, izpraznitve, ugotovitve itd.) se vzame
kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina vendar ne manj kot	200
d)	v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva	200
e)	v sporih o razvezi, razveljavitvi ali obstoju in neobstoju zakonske zveze	350
f)	v sporih za zakonito preživljanje se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost
enoletnega preživljanja, kolikor se ne uveljavlja preživljanje za krajše obdobje, vendar ne več kot	220
g) v sporih iz avtorskega prava, industrijske lastnine (patenti, tehnične izboljšave, žigi, modeji, nelojalna konkurenca itd.) — po
1.	točki, vendar ne manj kot	400
2.	tožbe na podlagi faktor ali izpisov iz poslov-
nih knjig, če je sodišče izdalo plačilni nalog — 50 »/o nagrade po tar. št. 5/1 a, vendar ne manj kot 70 dinarjev in ne več kot	270
3.	tožbe in podobne vloge pred mednarodno arbitražo — po tar. št. 5/ld), zvišano za 100 %>.«
8.	člen
Tar. št. 6 se spremeni tako, da se glasi:
»1. obrazloženi odgovori na tožbo ali obrazloženi ugovori zoper plačilne naloge in obrazložene pripravljalne vloge — po tar. št. 5/1 in 5/3;
2.	predlogi za vrnitev v prejšnje stanje, predlogi za izdajo začasnih odredb in predlogi za zavarovanje dokazov — 50 °/o nagrade po tar. št.
5/1, vendar ne manj kot	100
3.	druge vloge — 25 °/o nagrade po tar. št. 5/1 in
5/3, vendar ne več kot	200
4.	vloge, ki vsebujejo krajša sporočila — po tar. št. 28.«
9.	člen
Tar. št. 7 se spremeni tako, da se glasi: »Zastopanje
1.	za vsak posamezen narok, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi — po tar. št. 5/1 in 5/3;
2.	za vsak posamezen narok, na katerem so se
obravnavala samo procesna vprašanja, ali za narok, na katerem se je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končal z umikom tožbe ali s poravnavo ali s sodbo na podlagi pripo-znave — 50 "/o nagrade po tar. št. 5/1 in 5/3, vendar ne manj kot	70
3.	za pritožbeno obravnavo — po tar. št. 5/1;
4.	poleg nagrade za narok po 1. do 3. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja po 70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika;
5.	za prisostvovanje ogledu ali delu izvedenca, če je to odredilo sodišče — 50% nagrade po 1. in
4.	točki.«
10.	člen
Tar. št. 9 se spremeni tako, da se glasi:
»1. predlogi za postopek zaradi kršitev delovnih
dolžnosti	200
2.	zagovarjanje v tem	postopku	na obravnavi 200
3.	zahteva za preizkus	odločbe	200
4.	obrazloženi predlogi	v postopku	100
5.	drugi predlogi ,	50
6.	poleg nagrade po 2. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro obravnave po 70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.«
11.	člen
V	tar. št. 10 se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. zastopanje na narokih — za vsak posamezen narok 50% nagrade po tar. št. 5/1, poleg tega gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 70 dinarjev in povračilo z zamudo časa po 13. členu pravilnika;
4. redna in izredna pravna sredstva — 50 % po tar. št. 5/1, vendar ne manj kot	100
12.	člen
V	tar. št. 11 se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. vse druge vloge — 25% nagrade po tar. št.
5/1, vendar ne manj kot 70 dinarjev in ne več kot 100 dinarjev;«
13.	člen
V	tar. št. 12 se 1„ 4., 5. in 6. točka spremenijo tako, da se glase:
»1. vloge, s katerimi se sproži postopek za razglasitev pogrešanih za mrtve in za dokazovanje smrti, postopek za odvzem opravilne sposobnosti in za odvzem roditeljskih pravic ter
podobne vloge	100
postopek za ureditev meja	160
4.	amortizacijski postopek:
a)	vloge in pravna sredstva pri vrednosti listin do 30.000 dinarjev	150
b)	vloge pri vrednosti nad 30.000 dinarjev	200
5.	ostale obrazložene vloge — 25 % nagrade po
tar. št. 5/1 in 5/3, vendar ne več kot	200
6.	vloge, ki vsebujejo krajša sporočila — po tar. št. 28;
7.	za protestiranje menice — 25% nagrade po
tar. št. 5/1, vendar ne manj kot	70
8.	zastopanje na narokih — 75 % nagrade iz te tar. št. ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.«
14.	člen
Tar. št. 13 se spremeni tako, da se glasi:
»1. tožbe, odgovori na tožbe in vloge, ki vsebujejo dejanska in pravna razlaganja, pritožbe in odgovori na pritožbe:
\
din
pri ocenljivih predmetih — po tar. št. 5/1, vendar ne manj kot	250
pri neocenljivih predmetih:
v upravnih sporih	250
v računskih upravnih sporih	440
2.	zastopanje na obravnavah — kakor po 1. točki, ža vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada 70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.«
15.	člen
Tar. št. 16 se spremeni tako, da se glasi:
»VIII. POSTOPEK PRED SODISCI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SODISCI, KI ODLOČAJO O SPORIH V ZVEZI S SAMOUPRAVNIMI RAZMERJI
Tar. št. 16	^
»1. vloge, s katerimi se pred temi sodišči uvaja postopek o varstvu pravic posameznega delavca oziroma delovnega človeka v organizaciji združenega dela, v samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji ali postopek o zakonitosti posameznih odločitev organov teh samoupravnih organizacij in vse druge vloge, ki vsebujejo navedbe dejstev, obrazloženi predlogi, redna in izredna pravna sredstva:
v ocenljivih predmetih po tar. št. 5/1 v neocenljivih predmetih	340
2.	vloge, navedene v 1. točki, v postopku za preizkus dokončnih odločitev notranjih arbitraž ali drugače imenovanih samoupravnih sodišč,
ki odločajo o samoupravnih razmerjih	700
3.	vloge, navedene v 1. točki, v sporih o samo-
upravnem organiziranju združenega dela v samoupravnih organizacijah (statusnih sporih), o sporih o svobodni menjavi dela v samoupravnih interesnih skupnostih ali o veljavnosti samoupravnih splošnih aktov	900
4.	vloge, navedene v 1. točki, v' sporih o zakoni-
tosti akta skupščine družbenopolitične skupnosti in o začasnih ukrepih zoper samoupravno organizacijo v postopku pred sodiščem združenega dela SRS	*	1000
5.	zastopanje in udeležba na obravnavah — po 1. do 4. točki ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.«
16.	člen
Tar. št. 17 se spremeni tako, da se glasi:
»1. vloge za sprožitev postopka pred ustavnhn sodiščem in vse druge vloge, potrebne za ab-delovanje v postopku pred ustavnim sodiščem 1000 2. zastopanje in udeležba na obravnavah — po
1.	točki ter za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja še nagrada po 70 dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu pravilnika.«
17.	člen
Na koncu 2. točke tar. št. 19 se pika nadomesti z vejico in se doda besedilo:
»vendar ne manj kot 70 dinarjev.«
18.	člen
V	tar.	št.	20	se	1.	in	3. točka spremenita tako,
da se glasita:
•	din
»1. vloge, s katerimi se na podlagi akta o ustanovitvi vpiše gospodarska organizacija v register	500
3.	vloge, s katerimi se zahteva vpis v register akta o konstituiranju gospodarske organizacije ali sprememba	vpisa	v registru	250«
19.	člen
V tar. št. 21 se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. listine o enostavnih ali kratkih enostranskih izvajali volje	‘	100«
20.	člen
V	tar. št. 22 se 1. točka na koncu spremeni tako, da se glasi:
»vendar ne manj kot 100 dinarjev;«
21.	člen
Tar. št. 25 se spremeni tako, da se glasi:
»Pravni nasveti	in	mnenja	^in
1.	kratke pravne informacije	in	nasveti	50
2.	pravni posveti in ustna pravna mnenja;
za vsake pol ure	80
3.	pismeni pravni nasveti	150
4.	pismena obrazložena pravna mnenja:
za vsako uro dela	150«
„	22. člen
Tar. št. 27 se spremeni tako, da se glasi:
»Pregled spisov
Pregled spisov, listin in javnih knjig: za vsake pol ure dela	50
ugotovitev in potrditev pravnomočnosti odločb	30«
23.	člen
Tar št. 28 se spremeni tako, da se glasi:
»Dopisi stranki, namestniku, nasprotni stranki in udeležencem v pravnim razmerjih stranke ter sodiščem:	*	din
1.	kratka obvestila	30
2.	obvestila z navedbo dejanskega stanja	50
3.	obvestila s pravnim nasvetom in s pravno obrazložitvijo — po tar. št. 25/3 oziroma 25/4.«
24.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo	veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu	SRS, upo-
rabljajo pa se od 1. junija 1977.
St. -230/76
Ljubljana, dne 25. junija 1976.
Odvetniška zbornica Slovenije v Ljubljani
Predsednik Ivan Japelj 1. r.
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun je dal soglasje k tem' spremembam in dopolnitvam z odločbo št. P 75-3/76 z dne 28. aprila 1977.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ
564.
Na podlagi 32. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj (Uradni list SRS, št. 10/75) in v skladu z 51.a členom samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/76) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj na seji dne 28. marca 1977 sprejela
SKLEP
o valorizaciji osnov za nadomestilo osebnega dohodka za leto 1977
1
Zavarovancem delavcem na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, ki jim nezmožnost za delo traja neprekinjeno več kot eno leto, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira $ količnikom 118.
Nadomestilo osebnega dohodka od tako povečane osnove gre zavarovancem od prvega dne po preteku vsakega leta neprekinjene nezmožnosti za delo.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.	i
St. 02-4/77
Kranj, dne 28. marca 1977.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj
Predsednik
Franc Orel 1. r.
565.
Na podlagi 32. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj (Uradni list SRS, št. 10/75) in drugega odstavka 56. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pra. vic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega- zavarovanja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/76) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj dne 28. marca 1977 sprejela
SKLEP
o znesku posmrtnine v letu 1977
1
Posmrtnina v letu 1977 znaša 75 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SRS v preteklem letu, to je 3.051 din.
2
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1977 dalje.
St. 02-3/77
Kranj, dne 28. marca 1977.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj
Predsednik
Franc Orel 1. r.
l
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
566.
Na podlagi 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 159. in 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 124., 166. in 189. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela .28. aprila 1977 in na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o zakloniščih na območju mesta Ljubljane
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin, pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki, se morajo na območju mesta Ljubljane graditi zaklonišča osnovne zaščite. Graditev zaklonišč urejajo: zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/ 74), zakon o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76), pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/76) in ta odlok.
Za zaklonilnike in druge objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in vojni gradijo po načrtu zaklanjanja prebivalstva, se ne uporabljajo določila tega odloka.
2.	člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali izven nje z ustrezno ureditvijo in opremo.
Drugi primerni objekti za zaklanjanje so: kletni prostori, komunalni in naravni objekti, ter rovna zaklonišča, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti.
3.	člen
Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča.
Javno zaklonišče je namenjeno vsem občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Zaklonišča organizacij združenega dela, so namenjena zlasti za zaščito delavcev te organizacij e^
Hišna zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito prebivalcev določene hiše ali skupine hiš.
4.	člen
Javna zaklonišča gradi in vzdržuje skupščina mesta Ljubljane kot samostojne objekte; zaklonišča so lahko tudi v drugih primernih objektih, če tako določa mestni načrt gradnje zaklonišč za posamezna območja mesta.
Hišna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela so dolžni graditi oziroma urediti investitorji zgradb, vzdržujejo pa jih lastniki, hišni sveti ali samoupravne stanovanjske skupnosti.
5.	člen
Za javna zaklonišča se lahko uporabljajo tudi podzemni, javni in komunalni objekti, ki so primerni za ta namen.
6.	člen
Organizacije združenega dela, hišni sveti in samoupravne stanovanjske skupnosti so dolžne opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primernih objektov za zaklanjanje ter dostaviti podatke upravnemu organu pristojnemu za ljudsko obrambo.
7.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen, da po potrebi izda navodila za izvajanje tega odloka.
II. GRADNJA ZAKLONIŠČ
8.	člen
Javna zaklonišča se gradijo na osnovi razvojnega programa gradnje zaklonišč, ki ga na predlog sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane, sprejme skupščina mesta.
9.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane sprejme mestni načrt gradnje zaklonišč za posamezna območja mesta.
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov v ta namen, opravlja upravni organ, ki je pristojen za ljudsko obrambo, razen če ni drugače določeno z zakonom ali s tem odlokom.
10.	člen
Zaklonišča se praviloma gradijo predvsem kot dvonamenski objekti.
11.	člen
Zaklonišča se gradijo na osnovi širše in izvedbene urbanistične dokumentacije in v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč.
Pri izdelavi urbanističnega načrta in zazidalnega načrta je treba upoštevati določila 9. člena tega odloka.
12.	člen
Organizacije združenega dela, ki še nimajo zgrajenih zaklonišč za osnovno zaščito so dolžne, v novih ali obstoječih objektih zgraditi, adaptirati ali preurediti odgovarjajoče prostore, kot zaklonišča za osnovno zaščito.
Po potrebi določijo tudi prostore za gradnjo zasilnih zaklonišč.
Zaklonišča iz prvega odstavka tega člena morajo biti zgrajena v skladu z razvojnim načrtom obrambnih priprav teh organizacij.
13.	člen
Zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: zasebni investitorji) stanovanjskih, poslovnih in počitniških stavb, morajo s svojimi sredstvi v stavbah graditi zaklonišča.
Zasebni investitorji morajo graditi zaklonišča v okviru objekta ali za več objektov skupaj.
Zasebni investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča, če je prispeval odgovarjajoči znesek za gra-
ditev skupnega ali javnega zaklonišča, ali če so v stavbi ali v njeni neposredni bližini zadostne zaklo-niščne zmogljivosti.
Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje zasebnemu investitorju le s poprejšnjim soglasjem pristojnega upravnega organa za ljudsko obrambo.
14.	člen
Družbeni investitorji novih stanovanjskih ali poslovnih objektov so dolžni graditi zaklonišče v objektu ali v njegovi neposredni bližini.
Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo.
Organ za ljudsko obrambo lahko tudi oprosti investitorja obveznosti gradnje zaklonišča, če ugotovi, da je v okolišu dovolj zaklonišč, tako da gradnja posebnega zaklonišča v novi stavbi ni potrebna.
V primeru iz tretjega odstavka tega člena je investitor dolžan plačati prispevek za zaklonišča.
15.	člen
Pri adaptaciji, prizidavi in nadzidavi stavb, kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namena objekta in je zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče v okviru objekta, če to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje, da graditev zaklonišča opusti in plača ustrezni prispevek za zaklonišča.
III.	DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ
16.	člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50% stanovalcev. Število zakloniščnih mest v stanovanjski zgradbi se ugotovi tako, da se na 50 m2 razvite bruto površine zgradbe računa eno zakloniščno mesto.
17.	člen
Organizacije združenega dela in organi so dolžni graditi zaklonišča za svoje delavce ter obiskovalce in sicer:
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce;
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih;
—	v hotelih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih in drugih turističnih objektih, najmanj za 50% celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni;
—	v zgradbah z gostinskimi lokali za 50 % števila sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji
delovni izmeni;
—	v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih za 2/3 varovancev, učencev, dijakov ter študentov in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zdravstvenih zavodih — v skladu z vojno nalogo zavoda;
—	v domovih za starejše občane za 100% število ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	na železniških in avtobusnih postajah za enourno povprečno število potnikov na postaji in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni.
Enourno povprečno število potnikov izračunamo tako, da vzamemo 50% zasedenosti sedežev na vlakih oziroma avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo in to delimo s 16;
—	v kulturnoprosvetnih organizacijah v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi, v skladu z določitvijo sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane.
18.	člen
Največja dopustna razdalja med stanovanjem in zakloniščem je 200 m. Navpična pot med stanovanjem in izhodom proti zaklonišču se računa trojno.
19.	člen
Glede na stopnjo ogroženosti delimo območje petih ljubljanskih občin na tri cone.
Meja prve cone poteka: Od sotočja Malega grabna z Ljubljanico navzgor po Malem grabnu do doma na Bokalcih, potem po Cesti na Bokalce in poti Grič, po Poti za Brdom do Glinščice, po Glinščici navzgor do Zapuške ceste do potoka Pržanec in po njem do Ceste Andreja Bitenca. Po Cesti Andreja Bitenca do Celovške ceste, po Ulici bratov Komel in po Obvozni cesti do Črnuškega mostu. Od tu nizvodno po Savi do sotočja Ljubljanice in Save, potem po Ljubljanici navzgor do Papirnice Vevče, od tu proti severu po Poti heroja Trtnika do Litijske ceste in Ceste v Kostanj, ter po njej do naselja London na Dolenjski cesti. Po Dolenjski cesti do Peruzzijeve in po njej do Jurčkove poti, do Ižanske ceste, nato po Kamniškem štradonu do Ljubljanice in po Ljubljanici do sotočja z Malim grabnom.
Meja druge cone poteka: Po meji ureditvenega območja od Save pri Mednem, proti jugu čez vzhodni obronek Polhograjskih dolomitov, vključuje naselja Draževnik, Komanijo, Podsmreko, poteka mimo Brezovice na Barje, vključuje naselji Crno vas in Lavrico, pri Molniku poteka čez Golovec, vključuje nar selje Sostro in se po meji mestnega območja Ljubljane zaključi na Savi pri Podgradu. Od tu poteka po Savi do meje med občinama Ljubljana Bežigrad in Domžale, poteka po tej meji proti zahodu do meje z občino Ljubljana Šiška. Od tu poteka dalje proti zahodu, tako da vključuje naselje Zg., Sr. in Sp. Gameljne, poteka čez Šmarno goro proti jugozahodu s tem, da obsega naselji Šmartno pod Šmarno goro in Tacen ter se zaključi na Savi pri Mednem.
V drugo cono spadajo tudi naselja: Brezovica pri Ljubljani, Vnanje in Notranje gorice Dobrova pri Ljubljani s Šujico, Horjul in Zaklanec, Polhov Gradec, Medvode, Preska, Vaše, Svetje in Verje, Goričane, Sora, Rakovnik, Ladja, Zg. in Sp. Senica, Se-ničica, Zg. in Sp. Pirniče, Vikrče, Vodice, industrijska cona Videm, Dol, Kleče, Dolsko, nato Škofljica pri Ljubljani z Lavrico, Laniščem, Klancem in Zalogom, Ig, Velike in Male Lašče ter Rašica.
Tretja cona obsega ostalo območje ljubljanskih občin, ki ni zajeto v I. in II. coni. Območja iz prejš-
njih odstavkov tega člena ponazarja grafični prikaz v merilu 1 :25.000, ki je sestavni del tega odloka.
20.	člen
Zaklonišča se glede na cone gradijo z odpornost-nimi stopnjami od 1—3 kp/cm8.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane sc pooblašča, da s posebnim sklepom določi odpornostne stopnje za zaklonišča v posameznih conah.
IV.	PRILAGAJANJE PODZEMNIH KOMUNALNIH OBJEKTOV
21.	člen
Med podzemne komunalne objekte se štejejo: podhodi za pešce, javni podzemni parkirni prostori, javne garaže, cestni predori zgrajeni pod zemljo, podzemni deli železniških postaj in postaj mestnega javnega prometa ter drugi podobni komunalni objekti.
22.	člen
Upravni organ za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane v sporazumu s prizadetimi organizacijami določa, katere obstoječe in druge objekte je potrebno prilagoditi za zaščito prebivalstva.
23.	člen
Investitor podzemnih komunalnih objektov je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo dolžan prilagoditi te objekte za zaščito prebivalstva. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve ali povečanja objekta za zaščito, gredo v breme posebnega računa za gradnjo zaklonišč.
V.	UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
24.	člen
Javna zaklonišča upravlja organizacija, ki jo za upravljanje pooblasti Skupščina mesta Ljubljane.
Zaklonišča organizacij združenega dela upravljajo te organizacije. V hišah v družbeni lastnini in hišah v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravlja zaklonišča hišni svet in samoupravne stanovanjske skupnosti.
Organ, ki upravlja zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena zaklonišč.
VI.	VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
25.	člen
Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana.
Javna zaklonišča vzdržuje Skupščina mesta Ljubljane.
Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije.
Hišna zaklonišča vzdržujejo lastniki hiš ali upravljale! hiš na podlagi odloka o investicijskem in tekočem vzdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo tako, kot velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta, sorazmerno na vse koristnike.
Red v zaklonišču predpiše s svojim navodilom upravni organ za ljudsko obrambo.
VII.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
26.	člen
Za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč skrbi Skupščina mesta Ljubljane. Sredstva za graditev javnih zaklonišč se zbirajo na posebni račun Skupščine mesta Ljubljane.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v razširjeni sestavi s predsednikoma zbora združenega dela in zbora občin. Gradnjo in ureditev ostalih zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnika, uporabnika, oziroma organizacije, ki upravlja zgradbo.
Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so bili oproščeni gradnje zaklonišč po 13. in 14. členu tega odloka, so dolžni plačati na poseben račun prispevek v višini 4°/o od gradbene cene. Za gradbeno ceno je šteti gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (električno, vodovodno, kanalizacijsko ipd.), brez opreme in pohištva ter brez stroškov ureditve prostora okoli stavbe. Predračun gradbene cene ne sme biti starejši od enega leta.
Upravni organ pristojen za ljudsko obrambo (13. in 14. člen tega odloka), ki oprosti investitorja gradnje zaklonišča, izda odločbo po tretjem odstavku tega člena, s katero določi višino prispevka, katerega mora investitor vplačati na posebni račun skupščine mesta Ljubljane.
Prispevek iz tretjega odstavka tega člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob vplačilu začasnih mesečnih situacij. Celotni znesek mora investitor vplačati ob končnem obračunu objekta.
Zasebni investitorji plačajo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Upravni organ pristojen za izdajo gradbenega ali lokacijskega dovoljenja, ne sme izdati prej gradbenega dovoljenja zasebnemu investitorju, če ta ni predhodno dokazal, da je plačal z odločbo odmerjeni prispevek.
27.	člen
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, s stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb, ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2®/« od skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 °/o nabavne vrednosti oziroma osnove za nhmfim ~~amnrH?arlji» letno?
Za poslovne prostore in stavbe je šteti vse prostore in stavbe, kot je to določeno z zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, Št. 18/74).
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in počitniške stavbe in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,03 ®/o vrednosti stavbe oziro-
ma prostora, v času vložitve napovedi o vrednosti stavbe oziroma prostora.
Za zbiranje sredstev na posebni račun za gradnjo javnih zaklonišč so pristojne davčne uprave občinskih skupščin.
Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov.
Obvezni prispevek se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz 26. člena tega odloka ali če je v zgradbi zgrajeno zaklonišče za osnovno ali dopolnilno zaščito prebivalstva, v skladu z določili pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč.
28.	člen
Zavezanci prispevka iz prvega odstavka 27. člena plačujejo prispevek do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec.
Zavezanci prispevka iz drugega odstavka prejšnjega člena pa enkrat letno in sicer do tridesetega junija za tekoče leto. Prispevek obračunavajo sami, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunov.
Zavezanci prispevka iz četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo letni prispevek po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Ti zavezanci morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe ali dela stavbe ali prostora. Odločbo o obveznosti plačanja prispevka izda pristojna davčna uprava, ki dostavi en izvod odločbe tudi pristojnemu organu za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane.
Obveznost plačanja prispevka iz 26. in 27. člena velja za vse objekte v prvi in drugi coni, v tretji coni pa le za organizacije združenega dela, druge organizacije in organe.
VIII.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRNEM ČASU
29.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča, se lahko v mirnem času uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji:
—	da se v njih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi;
—	da se ne uporabljajo na način, s katerim bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča;
—	da se v njih ne uskladiščijo vnetljive in strupene snovi ter razni razsuti materiali.
Če so zaklonišča oddana v najem, jih morajo najemniki v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur, izprazniti in usposobiti.
Prostorov, ki so potrebni za uskladiščenje zaklo-niščne opreme in prostorov z napravami za zaklonišča ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
30.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 24. člena tega odloka, ko dobi soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo.
Pogodbo o uporabi zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi:
—	namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrste preureditve, vzdrževanja, prenehanje pogodbene
obveznosti ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem;
— zapisnik o stanju objekta in instalacij, opreme in ureditve ob oddaji objekta v najem.
31.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja, najemna pogodba preneha veljati.
Pogodba preneha veljati tudi v primeru, če najemnik ne uporablja zaklonišča v skladu s pogodbo.
32.	člen
Dohodki dobljeni za oddajo zaklonišča v najem, se pri upravljalcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč.
Dohodki dobljeni z oddajo javnih zaklonišč, se zbirajo na posebni račun Skupščine mesta Ljubljane.
IX.	NADZOR
33.	člen
Inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane izvajajo inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo in uporabo zaklonišč.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
34.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznujejo za prekršek lastniki stanovanjskih, poslovnih ali počitniških hiš, če v določenem roku ne vložijo napovedi o vrednosti stavb ali dela stavb, ali prostorov za odmero prispevka iz 27. člena tega odloka.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
—	odlok o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-385/73);
—	odlok o ustanovitvi sklada za zaklonišča v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 53-992/72);
—	navodilo za izvajanje določil odloka o zakloniščih v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 23/74);
—	sklep o imenovanju upravnega odbora sklada za zaklonišča na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 39/73);
—	sklep o potrditvi statuta sklada za izgradnjo javnih zaklonišč na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 9/74).
36.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-1/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. I. r.
567.
Na podlagi 3. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 24., 25., in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977 in na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih organlzacklan, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane
1.	člen
V odloku o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 18/76) se črta v 1. členu:
—	vi. odstavku v 17. alinei beseda »(avtohiša)«
—	v drugem odstavku druge alirtee »mrliška ogledna služba«.
2.	člen
Črta se 7. točka 2. člena odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 352-8/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
568.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) ter 20. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977 in na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o minimalnem obratovalnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V 1. odstavku 5. člena odloka o minimalnem obratovalnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 29-1485/75) sc Črta 6. alinea, ki se glasi: »bifeji in okrepčevalnice z najmanj 25 °/o vseh kapacitet«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-2/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
569.
Na podlagi 7., 15. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane pa 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju
generalnega plana urbanističnega razvoja mesta
Ljubljane zaradi spremembe namembnosti dela zazidalnega otoka VS 103-MURGLE v površine za proizvodne, skladiščne in servisne dejavnosti VP 3/3
ter osnovanja sekundarne mestne ceste na tem območju
1.	člen
V odloku o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) se spremeni in dopolni 3/ člen tako, da se
—	v drugi točki doda nov odstavek, ki se glasi: »v skrajnem zahodnem delu zazidalnega otoka VS 103 — Murgle, namenjenega stanovanjski gradnji, je spremenjena namembnost v površine za proizvodne, skladiščne in servisne dejavnosti VP 3/3«.
—	v tretji točki doda nov odstavek, ki se glasi:
»sekundarna mestna cesta ob vzhodni strani zazidalnih otokov VP 3/1 in 3/2 je podaljšana proti jugu do Malega grabna. To spremembo je upoštevati pri tč. 1, 2 in 4 tega člena«.	t
2.	člen
Navedeni spremembi oziroma dopolnitvi se upoštevata pri grafičnem programskem gradivu, ki je sestavni del odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane.
3.	člen
Območje VP 3/3, ki mu je s tem odlokom določena nova namembnost, se ureja z zazidalnim načrtom. Do sprejetja zazidalnega načrta velja na območju prepoved gradnje, parcelacije in prometa z zemljišči. Izjemoma je dovoljena gradnja komunalnih naprav na predlog Izvršnega sveta SOb Vič-Rudnik ob predhodnem soglasju pooblaščene strokovne organizacije za področje urbanizma ter Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Dokumentacijo s pravilnikom, ki ponazarja navedeni spremembi oziroma dopolnitvi in je sestavni del tega odloka, je pod naslovom Sprememba GUP v zahodnem delu VS 103 in južnem podaljšku VP 3/3 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v aprilu 1976 pod št. projekta 2069/75.
5.	člen
Dokumentacija iz drugega člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih Skupščine občine Vič-Rudnik, Skupščini mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in pri Republiškem sekretariatu za urbanizem.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
570.
Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74) in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju enega delegata v svet inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Za delegata v svet inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je imenovan Franc Hočevar
St. 111-36/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
,	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
571.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 18/74) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977. na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja šole za živinorejske tehnike v Ljubljani
Za vršilca dolžnosti ravnatelja šole za živinorejske tehnike v Ljubljani je imenovan
Rudolf Demšar
St. 111-31/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
572.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 53. člena statuta Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva 7/1 je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Tehniške šole za lesarstvo v Ljubljani je imenovan
Henrik Čebašek
St. 111-32/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
573.
Na podlagi 134. in 130. člena statuta Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k razrešitvi direktorja Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet
Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se dolžnosti direktorja Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet razreši
Rudi S t i g 1
St. 111-35/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
574.
Na podlagi 134. in 130. člena statuta Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju v. d. direktorja Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet
Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da je za vršilca dolžnosti direktorja Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet imenovan Stane Žagar
St. 111-35/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r.
575.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 36.a člena statuta Mestnega gledališča Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o Imenovanju delegata v svet Mestnega gledališča
Ljubljane
Za delegata v svet Mestnega gledališča Ljubljane se imenuje
Andreja Krvina	V
St. 111-37/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.	t
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
576.
Na podlagi 86. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 183. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnice za prekrške pri organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani
Dolžnosti sodnice za prekrške pri organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani se razreši z 31. 5. 1977
Nasta K a t u š i n
/
St. 111-34/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
577.
Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 183. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na
33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi dveh sodnikov za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani
Za sodnici za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani sta izvoljeni Agneza Rotar in Tatjana Trbanc
St. 111-34/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
578.
Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in na podlagi 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k razrešitvi namestnice občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se dolžnosti namestnice občinskega javnega tožilca v Ljubljani razreši z dnem 20. 5. 1977
Vera Mejak
St. 111-1/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane,
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
579.
Na podlagi 125. in 1S2. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o razrešitvi predstojnika službe za kadrovske zadeve pri Skupščini mesta Ljubljane
Razreši se predstojnika službe za kadrovske zadeve pri Skupščini mesta Ljubljane Igorja Žitnika
St. 111-38/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
580.
Na podlagi 125. in 142. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti predstojnika službe za kadrovske zadeve pri Skupščini mesta Ljubljane
Za vršilca dolžnosti predstojnika službe za kadrovske zadeve pri Skupščini mesta Ljubljane je imenovana
Ivica F a j m u t St. 111-38/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r.
581.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila in na 32 seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnika Občinskega sodišča I v Ljubljani
Za sodnika Občinskega sodišča I v Ljubljani se izvoli
Primož S a f a r
Ta sklep velja, ko sprejme enak sklep tudi Skupščina občine Litija.
St. 111-20/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
»	Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
582.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1977, na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 in na 32. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o Izvolitvi sodnika Občinskega sodišča II v Ljubljani
Za sodnika Občinskega sodišča II v Ljubljani je izvoljena
Maja Tratnik
Št. 111-33/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
583.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 249. seji dne 10. maja 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za potek nove ceste ob železnici od Delavskega doma do Trga mladinskih delovnih brigad
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo Generalnega plana je pod šifro 2266/A je v aprilu 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ter se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Poleg urbanistične dokumentacije iz L točke tega ' sklepa bo na vpogled javnosti tudi, idejna projektna dokumentacija, ki v detajlu ponazarja spremembo generalnega plana.
3
Predlog urbanistične dokumentacije iz prve točke toga sklepa bo javno razgrnjen in sicer:
—	v avli Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1
—	v prostorih Skupščine občine Ljubljana Center, Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2,
—	v prostorih Skupščine občine Ljubljana Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1,
—	v prostorih Skupščine občino Ljubljana (Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7,
—	v prostorih krajevne skupnosti Gradišče, Ljubljana, Rimska 24,
—	v prostorih krajevne skupnosti Ajdovščina, Ljubljana, Kidričeva 9,
—	za krajevno skupnost Milan Cesnik v prostorih Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljanu, Trg MDB 7,
ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 20. maja do 18. junija 1977.
Idejna dokumentacija iz 2. točke tega sklepa bo na vpogled javnosti v prostorih krajevne skupnosti Gradi-
šče. Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ter Magistrata.
St. 506/1-1977
Ljubljana, dne 11. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
584.
Na podlagi 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72),
5.	in 26. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) ter 4. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin, je sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na 9. rednem zasedanju dne 18. aprila 1977
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta. pravilnik določa vire sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih .družin, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. kategorije, 100Vo vojaških mirovnih invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencev do stalne družbene pomoči, ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, določa upravičence za stanovanja, postopek za pridobitev stanovanja, pristojnosti odborov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane ter pristojnosti samoupravnih organov stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane.
II.	VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Viri financiranja za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. kategorije, 100 °/o vojaških mirovnih invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencev do stalne družbene pomoči so:
—	samoupravno dogovorjen prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samoupravnega sporazuma in odloka Skupščine mesta Ljubljane
—	namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti
— sredstva, ki jih za izgradnjo najemnih stanovanj vložijo organizacije združenega dela, skupnosti, Pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani
—	namenska posojila in vračila
— sredstva amortizacije iz stanarin stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin in samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana določi na podlagi potrjenega finančnega načrta za sredstva družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu višino sredstev, namenjenih za gradnjo najemnih stanovanj.
III.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJ
3.	člen
Upravičenci za dodelitev stanovanj so:
—	družine in občani z nižjimi dohodki
—	mlade družine
-— upokojeni občani
—	delovni invalidi I. kategorije, 100 %> vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter upravičenci do stalne družbene pomoči
—	udeleženci NOV.
4.	člen
Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja
—	da ima prosilec stalno bivališče na območju ljubljanskih občin
—	da prosilec za stanovanje ni lastnik počitniške hišice
— da skupni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 60 %> poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu
—	da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen
—	da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative na območju ljubljanskih občin, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo družine delavcev z nižjimi dohodki, večjim številom otrok in delavci, ki so dlje časa zaposleni na območju ljubljanskih občin in imajo dlje časa stalno bivališče na območju ljubljanskih občin.
5.	člen
Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nobeden,od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje oziroma lastnik počitniške hišice
—	da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja
—	da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
—	da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju ljubljanskih občin
—	da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše
—	če vsaj ena organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine z nižjimi dohodki, večjim številom otrok in daljšim časom bivanja ter zaposlitve na območju ljubljanskih občin.
6.	člen
Za mlado družino v smislu določil tega pravilnika se štejeta zakonca:
—	če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 6 let
—	če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let.
7.	člen
Upokojeni občani, delovni invalidi I. kategorije in 100 “/o vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter upravičenci do stalne družbene pomoči lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje
—	da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vseljivega stanovanja oziroma lastnik počitniške hišice
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
—	da ima prosilec stalno bivanje na območju ljubljanskih občin.
Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo občani, ki so bili dlje časa zaposleni na območju ljubljanskih občin in ki imajo dlje časa stalno bivališče na območju ljubljanskih občin.
8.	člen
Udeleženci NOV lahko pridobijo stanovanjsko pravico za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kolikor izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice, ki jih vsebuje »odlok o reševanju stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV«, ki ga je sprejela Skupščina mesta Ljubljane in kolikor so uvrščeni na potrjeno prednostno listo udeležencev NOV za pridobitev stanovanjske pravice.
IV.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V NAJEMNEM STANOVANJU
9.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane obvestijo upravičenec za pridobitev stanovanja z natečajem, objavljenim v dnevnem časopisju. Besedijo natečaja objavi izvršilni odbor sahnoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana po pooblastilu izvršilnih odborov samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane. Natečaj mora seznaniti upravičence za pridobitev stanovanja zlasti:
—	o upravičencih za pridobitev stanovanjske pravice
—	o osnovnih podatkih, ki jih mora posamezni upravičenec navesti v vlogi
—	o roku za zbiranje vlog
—	o obveznih potrdilih, ki jih morajo upravičenci priložiti vlogi.
10.	člen
Upravičenec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status na samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana. Navedbe v vlogi morajo biti potrjene s pečatom in podpisom pooblaščenega delavca organizacije združenega dela oziroma druge organizacije, ki morajo predhodno ugotoviti zlasti upravičenost delavca ali občana za vložitev prošnje za pridobitev stanovanja.
Podrobnejše pogoje za opremljanje vlog z ustreznimi dokazili vsebuje natečaj.
11.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana odstopi po končanem natečaju vse vloge, razvrščene po posameznih kategorijah prosilcev, samoupravnim stanovanjskim skupnostim občine Ljubljane, kjer imajo upravičenci stalno prebivališče.
Odbor za družbeno pomoč pristojne samoupravne stanovanjske skupnosti občine (v nadaljnjem besedilu: odbor) prouči v skladu s svojim poslovnikom vloge posameznih upravičencev in spremna mnenja organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki potrjujejo vloge in jih eventualno opremljajo z dodatnimi mnenji ali priporočili. Odbor pristojne samoupravne stanovanjske skupnosti občine zavrne vloge, ki niso opremljene z ustreznimi dokazili, kakoi tudi vloge, ki so glede na določila natečaja pomanjkljive oziroma so prispele po natečajnem roku.
Odbor pri svojem delu sodeluje z občinsko skupnostjo socialnega varstva, organizacijami združenega dela v občini, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi ter centrom za socialno delo. Odbor ocenjuje stanovanjske razmere posameznega upravičenca izključno na podlagi komisijskega ogleda njegovega stanovanja. Zdravstveno socialne razmere se ocenjujejo na podlagi ustreznih potrdil specialističnih zdravstvenih zavodov in občinskih centrov za socialno delo.
12.	člen
Odbor sestavi po proučitvi vseh vlog in ustreznih dokazil osnutek prednostne liste za pridobitev družbenega najemnega stanovanja in ga posreduje v obravnavo izvršilnemu odboru stanovanjske skupnosti občine.
13.	člen
Komisije za ogled stanovanjskih razmer so 3-član-ske. Komisijo praviloma sestavljajo:
—	po 1 član' — delegat v skupščini stanovanjske skupnosti občine (predvsem delegat v odboru za družbeno pomoč ali izvršilnemu odboru)
—	po 1 predstavnik krajevne skupnosti na območju, kjer se vrši ogled stanovanjskih razmer
—	po 1 predstavnik občinskega centra za socialno delo, socialni delavec krajevne skupnosti ali OZD.
14.	člen
Na sejo izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občine, kjer se obravnava prednostna lista, so vabljeni vsi člani odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter predsedniki ostalih odborov samoupravne stanovanjske skupnosti občine.
15.	člen
Izvršilni odbor posreduje prednostno listo, dopolnjeno na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave, v obravnavo skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Skupščine dajejo na predlog prednostne liste soglasje, nato pa posredujejo prednostne liste občin samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana zaradi sestave enotne mestne prednostne liste.
16.	člen
Izvršilni odbor seznani skupščino skupnosti občine tudi z listo prosilcev, katerih prošnje je odbor zavrnil kot neupravičene.
17.	člen
Prednostne liste posameznih ljubljanskih občin obravnava odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, ki pripravi predlog enotne mestne prednostne liste. Odbor za družbeno pomoč sestavi predlog enotne prednostne liste, ki obsega razdelitev stanovanj med posamezne kategorije prosilcev ter število stanovanj, vključenih za enotno prednostno listo na podlagi predloženih občinskih prednostnih list.
18.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane obravnavajo in potrjujejo enotno ljubljansko prednostno listo za pridobitev najemnega stanovanja, na	skupščini	samoupravne	stanovanjske	skupnosti
Ljubljana.
Skupščina	samoupravne	stanovanjske	skupnosti
Ljubljana na podlagi predlogov skupščin stanovanjskih skupnosti občin ob sprejemu enotne mestne prednostne liste določi število stanovanj, ki bo po potrjeni prednostni listi dodeljeno posamezni kategoriji upravičencev.
19.	člen
Skupščina	samoupravne	stanovanjske	skupnosti
Ljubljana lahko pred dokončno potrditvijo enotne prednostne liste na podlagi dokumentiranega predloga samoupravne stanovanjske skupnosti občine posameznega prosilca ali skupino prosilcev izloči ali pa na prednostno listo vključi posameznega prosilca ali skupino prosilcev.
20.	člen
Po potrditvi enotne prednostne liste na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana se lista javno objavi.
Objavi se samo tisto število upravičencev, ki jim ho na podlagi sklepa skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana, dodeljeno stanovanje.
21.	člen
Dodclitvcnc odločbe za stanovanje izdaja na podlagi enotne prednostne liste samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana.
V.	MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
22.	člen
Občani in družine z nižjimi dohodki in delovni invalidi I. kategorije, 100 "/o vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko glede
na število članov gospodinjstva pridobijo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana stanovanje po naslednjem normativu:
—	za eno osebo do	28 ms
—	za dve osebi do	42 m2
—	za tri osebe do	57 m*
—	za štiri osebe do	66 m2
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m2.
Za člana gospodinjstva sc v smislu določil tega pravilnika štejejo imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskga gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim.
Za člana družinskega gospodinjstva štejemo tudi osebo, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice kot tudi osebo, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. Pristojen socialni zavod preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v izvenzakonski skupnosti ali tesni ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice.
Stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi potrjene enotne prednostne liste, so stanovanjske enote pridobljene s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in stanovanjske enote, nad katerimi imajo razpolagalno pravico samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane ter stanovanja, nad katerimi pridobi razpolagalno pravico stanovanjska skupnost občine, če so v mejah stanovanjskih standardov.
23.	člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko mlade družine, upokojeni občani in upravičenci do stalne družbene pomoči pridobijo stanovanje po naslednjem normativu:
—	garsonjero do 28 m?
—	enosobno stanovanje do 38 m2
24.	člen
Če samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana ne more zagotoviti stanovanj po normativu iz 22. in 23. člena, lahko od teh normativov odstopi, skupščina skupnosti pa javno objavi vzroke za odstop od normativov.
VI.	ZAMENJAVA STANOVANJ
25.	člen
Stanovanja, zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se lahko zamenjajo na podlagi določil pravilnika o zamenjavi stanovanj samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
26.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana lahko na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine dodeli posameznemu upravičencu starejše stanovanjc, nad katerim ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine.
VII. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
27.	člen
Občinska prednostna lista za pridobitev stanovanja je samo ena, sestavljena pa je na podlagi predhodnega reda za pridobitev stanovanja po posameznih kategorijah upravičencv t. j. mladih družin, delavcev z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. kategorije, 100 % vojaških mirovnih invali-lidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencev do stalne družbene pomoči.
28.	člen
Odbor za družbeno pomoč upošteva pri proučitvi posameznega prosilca in vključitvi vloge na prednostno listo zlasti naslednje:
—	oceno stanovanjskih in drugih razmer, v katerih živi prosilec,
—	višino dohodkov prosilca in članov njegovega družinskega gospodinjstva,
—	podatke o času bivanja na območju ljubljanskih občin
—	podatke o času neprekinjene zaposlitve na območju ljubljanskih občin
—	druga dokumentirana mnenja organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občinske skupščine, centra za socialno delo, sindikalne organizacije in strokovne institucije s področja zdravstva in socialnega varstva.
Odbor za družbeno pomoč ocenjuje posamezne kriterije, naštete v 1. odstavku tega člena, z nasled-
njim številom točk:
1.	Ocena stanovanjskih	razmer	prosilca:	točk
a)	podnajemniki	70
b)	sostanovalci	50
c)	imetniki stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju	50
d)	stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva:
do 4 ma na osebo	72
nad 4—5 m* na osebo	64
nad 5—6 m2 na osebo	56
nad 6—7 m2 na osebo	50
nad 7—8 m2 na osebo	45
nad 8—9 m2 na osebo	40
• nad 9—10 m* na osebo	35
nad 10—11 m2 na osebo	30
nad 11—12 m2 na osebo	25
nad 12—13 m2 na osebo	21
nad 13—14 m2 na osebo	•	18
nad 14—15 m2 na osebo	15
nad 15—16 m2 na osebo	12
' nad 16—17 m2 na osebo	9
nad 17 m2 na osebo	6
e)	stanovanje brez kuhinje	20
f)	souporaba kuhinje	10
g)	souporaba spalnice	10
h)	souporaba WC (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski	člani)	6
i)	souporaba WC v primerih, ko je WC v
hiši, vendar izven stanovanjske	enote	10
j) souporaba WC v primerih, ko je WC izven točk
stavbe	15
k)	stanovanje brez kopalnice	5
l)	souporaba kopalnice (se točkuje samo v
primerih, ko uporabniki niso družiriski člani)	2
m)	v zgradbi ni vodovoda	10
n)	v stanovanju ni vodovoda	5
2. socialno zdravstveno stanje gospodinjstva —
družine:
a)	bolezni otrok — na obolelega otroka
—	duševno ali telesno prizadeti otroci	60
—	trajne ali ponavljajoče	se	bolezni	dihal	40
—	ostala trajna	in	ponavljajoča	obolenja	20
b)	bolezni staršev — na obolelega člana družine
—	duševno oboleli	60
—	težja invalidnost	60
.	— ostala trajna obolenja	20
3.	Ločeno življenje staršev in otrok (upošte-
vati le v primerih, ko socialna služba potrdi, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in varstvo)	30
4.	Bivanje v neprimernih stanovanjih
—	bivanje v kolibah, začasnih ali zasilnih stanovanjih, stanovanjih VI. in VII. kategorije 150
—	vlažno — mračno kletno ali podstrešno
stanovanje	120
—	vlažno stanovanje	80
—	kletno ali podstrešno stanovanje	80
Točkuje se le eno od navedenih stanovanj!
5.	Utesnjenost v primernem stanovanju
—	se točkuje v primeru, če bivata v stanovanju 2 družini, ki sta sicer v sorodstvenih zvezah 20
—	se točkuje v primeru, če bivajo v stanovanju 3 družine, ki so sicer v sorodstvenih zvezah 40
Uporaba točkovnika pod točko 5. izključuje uporabo točkovnika pod točko 4.
6.	Privarčevana vsota (se točkuje samb pri mladih družinah)
—	do 10.000 din
—	nad 10.000 do 20.000 din
—	nad 20.000 do 50.000 din
—	nad 50.000
7.	Stalno bivanje v Ljubljani
—	za vsako leto nad 5—15 let	po 20
8.	Stalna zaposlitev v Ljubljani
—	za vsako leto nad 5—10 let	po 20
9.	Če je znašal mesečni poprečni dohodek na člana družinskega gospodinjstva v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim OD v SRS v kole- ,< darskem letu pred letom razpisa, se vloga prosilca točkuje:
nad 50—60 %	0
nad 45—50 %>	10
nad 40—45 %	20
nad 35—40 °Zo	30
nad 30—35%>	40
manj kot 30 °/o	50
5 10 30 po 20
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
BREŽICE
29. člen
585.
Najemna stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi določil tega pravilnika se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občanom z nizkimi dohodki, upokojenim občanom, delovnim invalidom I. kategorije, 100 °/o vojaškim mirovnim invalidom s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencem do stalne družbene pomoči.
Na podlagi določil 32. člen statuta krajevne skupnosti Velika Dolina, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi uspešnega referenduma z dne 20. marca 1977 po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) je svet krajevne skupnosti Velika Dolina na seji dne 6. aprila 1977 sprejel
30.	člen
Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače razpolagati z njim brez poprejšnjega soglasja odbora za družbeno pomoč občinske stanovanjske skupnosti.
Stanovanjc oziroma dela stanovanja ne sme oddajati v podnajem.
31.	člen
Dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva se pri natečaju za pridobitev stanovanj ugotavlja za preteklo koledarsko leto.
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje ceste za vas Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina
1.	člen
Za območje vasi Koritno, se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 20. 3. 1977 uvede samoprispevek za sofinanciranje izgradnje ceste za vas Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo treh let in to od 1. aprila 1977 do 31. marca 1980. Samoprispevek se plačuje v denarju.
32.	člen
Za primerno stanovanje se po tem pravilniku šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanja, ki sO praviloma gradbena celota in imajo skupen vhod.
Za ugotovitev primernosti stanovanja se uporabljajo določila odloka o določitvi meril stanovanjskega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 33 in 34/73).
Če je primernost stanovanja dvomljiva, sklepa o tem za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ skupščine občine.
33.	člen
Upravičenci, ki niso bili vključeni na potrjeno prednostno listo samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana z dne 1. 3. 1976 bodo enakopravno vključeni med upravičene prosilec na natečaj samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana v letu 1977 s tem, da se ponovno ocenijo kriteriji iz 28. člena tega pravilnika, kolikor se odzovejo na natečaj.
34.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane in ga potrdi skupščina samoupravne stanov-anjske skupnosti Ljubljana.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS. št. 29/75).
Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Krajevni samoprispevekx plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju vasi Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina po naslednjih plačilnih skupinah in določenih zneskih:
1.	skupina — znesek 8000 din:
Ajster Jože	Prah Martin
Kvartuh Ivan	Semenič Franc
Novoselič Martin	Skofljanc Janez
2.	skupina — znesek 5000 din
Ajster Miko	Kvartuh Franc
Bukovinski Martin	Požgaj Roman
Gramc Martin	Virant Janez
3.	skupina — znesek 3500 din Bukovinski Franc	Požgaj Milan
Čudič Miha	Skofljanc Franc
Heimbring Franc
4.	skupin^ — znesek Bašič Martin
Bašič Mirko Bizjak Albin Gajski Janez
5.	skupina — znesek Ajster Miha
2500 din
Skofljanc Anton Virant Franc Virant Martin
1500 din
4.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka je zadolžen vaški gradbeni odbor za gradnjo ceste. Nadzor pri zbiranju sredstev in nadzor nad izvajanjem del bo vršil svet krajevne skupnosti Velika Dolina.
Ljubljana, dne 18. aprila 1977.
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
Tone Kolar 1. r.
5.	člen
Sredstva, ki bodo zbrana od krajevnega samoprispevka. so strogo namenska in se vodijo na žiro računu krajevne skupnosti Velika Dolina 51620-645--50342.
6. člen
CELJE
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema v popolnosti s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne plačajo krajevnega samoprispevka v roku, se ta izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo opravi davčna uprava Skupščine občine Brežice.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Velika Dolina je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Velika Dolina, dne 25. aprila 1977.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Velika Dolina Stanko Klemenčič 1. r.
586.
Na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) daje komisija za izvedbo referenduma v vasi Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje ceste za vas Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina
I
587.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 5. členu zakona o sta-_ narinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 5. maja 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje
1.	člen
V odloku o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 8-371/75 in 12-552/76) se v 1. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
Stanarina, izračunana po prvem in drugem odstavku tega člena se lahko poveča do 30 "/o.
Valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1977 dalje.
St. 38-3/1977-2
Celje, dne 5. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
588.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 13. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 5. maja 1977 sprejela
Na referendumu v vasi Koritno, ki je bil izveden dne 20. marca 1977 so ugotovljeni rezultati:
1.	Pravico glasovanja je imelo 89 delovnih ljudi in občanov.
2.	Glasovalo je 83 delovnih ljudi in občanov, ali 93,25 »/o.
3.	Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 80 delovnih ljudi in občanov, ali 89,88 %> vseh glasovalcev.
4.	Proti uvedbi samoprispevka so glasovali 3 delovni ljudje in občani, ali 3,37 %>.
5.	Neveljavnih glasovnic ni bilo.
II
Na podlagi rezultatov glasovanja, komisija za izvedbe referenduma ugotavlja, da je bila v skladu z določilom 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) na referendumu v vasi Koritno sprejeta odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje ceste za vas Koritno.
ODLOK
o delni nadomestitvi stanarine v občini Celje
1.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
štev. članov gospodinjstva
1
2
3
4
površ. normativ v m' uporabne površine
do 32 do 45 do 58 do 72
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja stara nad 50 let se lahko normativ površine poveča za 30”/e.
Velika Dolina, dne 25. aprila 1977.
Predsednik volilne komisije krajčvne skupnosti Velika Dolina Jože Sumlaj 1. r.
2.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva ne presega mejne vrednosti iz naslednje tabele znosnih izdatkov za stanarine:
TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNE LETNE STANARINE
Dohodek gospodinjstva	Število članov gospodinjstva
letno v din	1234567«
Znosni izdatek za stanarine v %> od letnega dohodka gospodinjstva
1	8.499
2	8.500—16.999	1,8							
3	17.000—25.499	4,5	0,2						
4	25.500—33.999	6,5	2,1						
5	34.000—42.499	8,0	3,6	0,4					
6	42.500—50:999	9,2	4,9	1,6	0,2				
7.	51.000—59.499	10,3	5,9	2,6	1,3	0,6	0,1		
8	59.500—67.999	11,2	6,8	3,5	2,2	1,5	1,0	0,5	0,3
9	68.000—76.499	12,0	7,6	4,3	3,0	2,3	1,8	1,3	1,1
10	76.500—84.999	12,7	8,3	5,1	3,7	3,0	2,5	2,0	1,8
11	85.000—93.499	13,3	9,0	5,7	4,3	3,6	3,1	2,7	2,4
12	93.500—101.999	13,9	9,6	6,3	4,9	4,2	3,7	3,3	3,0
13	102.000—110.499	14,7	10,1	6,8	5,5	4,8	4,2	3,8	3,6
14	110.500—118.999	15,0	10,6	7,3	6,0	5,3	4,7	4,3	4,1
15	119.000—127.499	15,4	11,1	7,8	6,4	5,7	5,2	4,8	4,5
16	127.500—135.999	15,8	11,4	8,1	6,8	6,1	5,6	5,1	4,9
17	136.000—144.499	16,3	11,9	8,6	7,3	6,6	6,1	5,6	5,4
18	144.500—152.999	16,7	12,3	9,0	7,7	7,0	6,5	6,0	5,8
19	153.000—161.499	17,0	12,7	9,4	8,0	7,3	6,8	6,4	6,1
20	161.500—169.999	17,4	13,0	9,7	8,4	7,7	7,2	6,7	6,5
21	170.000—178.499	17,7	13,4	10,1	8,7	8,0	7,5	7,1	6,8
22	178.500—186.999	18,0	13,7	10,4	9,0	8,3	7,8	7,4	7,1
23	187.000—195.499	18,3	14,0	10,7	9,3	8,6	8,1	7,7	7,4
24	195.500—203.999	18,6	14,3	11,0	9,6	8,9	8,4	8.0	7,7
25	204.000—212.499	18,9	14,5	11,3	9,9	9.2	8,7	8,3	8,0
26	212.500—220.999	19,2	14,8	11,5	10,2	9,5	8,9	8,5	8,3
27	221.000—229.499	19,4	15,1	11,8	10,4	9,7	9,2	8,8	8,5
28	229.500—237.999	19,7	15,3	12,0	10,7 '	10,0	9,4	9,0	8,8
29	238.000—246.499	19,9	15,5	12,3	10,8	10,2	9,7	9,3	9,0
30	246.500—254.999	20,1	15,8	12,5	11,1	10,4	9,9	9,5	9,2
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se dokazljivi letni dohodek gosnodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100.
3.	člen
Delna nadomestitev stanarine pa lahko neglede na določbe 2. člena tega odloka znaša največ 80 %> višine stanarine.
Najmanjši, znesek, do katerega se delna nadomestitev še izplačuje, je 30 din.
4.	člen
Ne glede na določbe 1. in 2. člena tega odloka, del-* na nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše:
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik osebnega avtomobila, razen v primeru, ko osebni avtomobil potrebuje invalidna oseba;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva imetnik še drugih nepremičnin, š katerimi ustvarja pomembnejši dohodek;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva sposoben za delo pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen;
—	če je nosilcu stanovanjske pravice bilo ponujeno v zamenjavo primerno komfortno stanovanje s klasičnim ogrevanjem, pa je zamenjavo odklonil.
5.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. V primeru pa, da se stanarine zvišajo med letom, mora biti zahteva vložena v 30 dneh od dneva zvišanja stanarin. Prosilec, ki vloži zahtevek izven določenih rokov, se mu nadomestilo stanarine prizna od 1. naslednjega meseca, ko je vložil zahtevo.
Zahtevku je treba priložiti:
— potrdilo o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto;
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	veljavno stanovanjsko pogodbo;
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja;
—	potrdilo, da imetnik stanovanjske pravice ali član gospodinjstva ni lastnik osebnega avtomobila oziroma potrdilo, da avtomobil potrebuje invalidna oseba;
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravice in drugih članov gospodinjstva, da niso imeli dohodka izven predloženih potrdil o dohodku;
—	izjavo, da nima podnajemnikov oziroma da ne oddaja del stanovanja za poslovne namene;
—	mnenje pristojne krajevne skupnosti.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine v občini Celje (Uradni list SRS, št. 6-86/73 in 9-448/75).
St. 36-2/77-2
Celje, dne 5. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
589.
Občinska skupščina občine Celje je na sejah zborov dne 5. maja 1977 po 146. členu statuta občine Celje sprejela
ODLOK
o priznanjih in nagradah občine Celje
I.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
Za dajanje družbenih priznanj posameznikom in organizacijam zaradi njihovih dosežkov splošnega pomena, se v občini Celje ustanovijo naslednja priznanja in nagrade:
1.	proglasitev za častnega občana
2.	nagrada Slavka Šlandra
3.	priznanje samoupravljalcu
4.	celjski grb
5.	priznanje občine Celje
6.	plaketa mesta Celja.
2.	člen
x Nagrade in priznanja se lahko dajo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam oboroženih sil SFRJ.
3.	člen
Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva.
4.	člen
Proglasitev za častnega občana opravi občinska skupščina.
Občinska skupščina podeljuje tudi nagrado Slavka Šlandra in Priznanja samoupravljalcu.
Celjski grb, Priznanje občine Celje in Plaketo mesta Celje podeljuje izvršni svet občinske skupščine.
5.	člen
Dokončni predlog za proglasitev za častnega občana, za podelitev nagrade Slavka Šlandra in priznanje samoupravljalcu pripravi komisija, ki jo imenuje občinska skupščina za štiri leta.
Komisija ima predsednika in osem članov.
Komisija lahko odloča, če je na seji več kot dve tretjini članov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovalo več kot dve tretjini članov.
6.	člen
Komisija sprejme poslovnik o svojem delu.
S poslovnikom se zlasti določi, kako se zbirajo predlogi za priznanja in nagrade, način dela komisije in druga vprašanja v zvezi s pripravo dokončnih predlogov za priznanja in nagrade.
7.	člen
Za pripravo dokončnega predloga za podelitev celjskega grba, priznanja občine Celje in plakete mesta Celje lahko izvršni svet imenuje komisijo (žirijo), ki oceni posamezne dosežke in pripravi dokončen predlog za podelitev priznanja.
Poslovnik o delu komisije (žirije) sprejme izvršni svet.
8.	člen
Sredstva za priznanja in nagrade sc zagotovijo v občinskem proračunu.
9.	člen
Administrativno in strokovno delo v zvezi s podelitvijo priznanj in nagrad opravlja služba za kadre pri izvršnem svetu občinske skupščine.
II.	DOLOČBE O POSAMEZNIH PRIZNANJIH IN NAGRADAH
a)	Proglasitev za častnega občana
10.	člen
Za častnega občana je lahko proglašena oseba, ki je izredno zaslužna za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, za razvoj socializma in za utrje-nje miru v svetu, za razvoj in dosežke na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti oziroma je posebno zaslužna za pomembne dosežke v razvoju občine.
O proglasitvi za častnega občana se izda posebna listina.
11.	člen j
Častni občan ima pravico do mesečnega dodatka osebnega dohodka, če njegov osebni dohodek ne dosega določenega zneska.
Za osebni dohodek častnega občana se šteje njegov osebni dohodek iz delovnega razmerja, pokojnina in prejemki po predpisih o vojaških vojnih invalidih.
Posebni dodatek osebnega dohodka je enak razliki med mesečnim osebnim dohodkom in zneskom, ki se
določi vsako leto na podlagi meril, ki jih predpiše izvršni svet občinske skupščine.
Posebni dodatek se izplačuje mesečno vnaprej.
Postopek za določitev posebnega dodatka se uvede po uradni dolžnosti.
12.	člen
Ob srprti častnega občana poskrbi za pogreb odbor, ki ga imenuje predsednik občinske skupščine. Stroški pogreba gredo v breme občinskega proračuna.
b)	Nagrada Slavka Šlandra
13.	člen
Nagrada Slavka Šlandra se daje za izredne uspehe in dosežke pri pospeševanju razvoja občine. Nagrada se daje za dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti.
Nagrade se dajejo praviloma vsako leto ob občinskem prazniku. Število nagrajencev določi občinska skupščina.
Predlogi za nagrade' se pravilpma prijavijo na podlagi razpisa.
14.	člen
Nagrade se dajejo v denarju. Višino nagrade določi komisija iz 5. člena tega odloka.
Dobitnik nagrade dobi tudi plaketo in diplomo.
c)	Priznanje samoupravljalcu
15.	člen
Priznanje samoupravljalcu se daje za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja in delegatskih odnosov ter za družbenopolitično delo, ki prispeva k napredku socialističnih samoupravnih odnosov.
Priznanje samoupravljalcu se daje vsako leto ob občinskem prazniku.
Število dobitnikov določi občinska skupščina.
Predlogi za priznanje se praviloma pripravijo na podlagi razpisa.
16.	člen
Priznanje samoupravljalcu se daje v obliki diplome.
Dobitnik priznanja dobi tudi denarno nagrado. Višino nagrade določi komisija iz 5. člena tega odloka.
č) Celjski grb
17.	člen
Celjski grb se daje za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine in mesta Celja na kulturnem, športnem in drugih področjih (uspešne turneje, nastopi, tekmovanja in podobno) ter za uspešno sodelovanje z občino in mestom Celje.
Celjski grb se lahko daje tudi uglednim gostom, ki uradno obiščejo Celje.
18.	člen
Celjski grb se daje v obliki kovinskega ščita, na katerem so tri šesterokrake zvezde. Ščit je izdelan v bakru.
O podelitvi celjskega grba se izda potrdilo.
d)	Priznanje občine Celje
19.	člen
Priznanje občine Celje se daje za uspehe in dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti v občini.
Priznanje se daje v obliki diplome.
e)	Plaketa mesta Celje
20.	člen
Plaketa mesta Celja se daje za kakovost izdelkov, razstavljenih na sejmih in razstavah v mestu Celju.
Plaketa se podeljuje v treh stopnjah: zlata, srebrna in bronasta plaketa.
III.	KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem dodatku in drugih pravicah častnih občanov občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 18-272/66, 23-300/67 in 5-51/70), odlok o nagradi Slavka Šlandra (Uradni vestnik Celje, št. 5-83/69) in odlok o priznanju samoupravljalcu (Uradni list SRS, št. 19-538/74 in 6-250/76).
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 17-2/77-11
Celje, dne 5. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
590.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 5. maja 1977 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Breg in Cesta v Laško
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Breg in Cesta v Laško, ki je prostorsko opredeljen v tehnični dokumentaciji št. 102/75, ki jo je izdelal" Zavod za napredek gospodarstva v Celju v marcu 1976. Tehnična dokumentacija obsega program in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega odloka.	I
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam v prostorih občinskega upravnega organa, pristojnega za urbanizem.
3.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, skladno z. zazidalnim načrtom, izdaja občinski upravni organ, pristojen za gradbene in urbanistične zadeve. Manjše odmike od prejetega zazidalnega načrta dovoljuje izvršni svet občinske skupščine Celje.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/76-5
Celje, dne 5. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
591.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne
5.	maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta Levi breg Voglajne
1.	člen
Zazidalni načrt Levi breg Voglajne (Uradni vestnik Celje, št. 26-261/68 in Uradni list SRS, št. 10-420/76) sc dopolni po lokacijski dokumentaciji št. 139/74, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju v marcu 1974.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-571/76
Celje, dhc 5. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
592.
Zbor združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinsko skupščine Celje sta po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 17/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje sprejela na sejah dne 5. maja 1977
ODLOK
o zazidalnem načrtu Zdravstveni kompleks v Celju
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Zdravstveni kompleks v Celju, ki je prostorsko opredeljen v tehnični dokumentaciji št. 62/75-A, ki ga je izdelal Razvojni center v Celju. Tehnična dokumentacija obsega program in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam v prostorih občinskega upravnega organa, pristojnega za urbanizem.
3.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, skladno z zazidalnim načrtom, izdaja občinski upravni orgikn, pristojen za gradbene in urbanistične zadeve. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet občinske skupščine Celje.
4.	Člen
Z dnem, ko začne veljati ia odlok preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu »Bolniški kompleks« v Celju (Uradni vestnik Celje, št. 29-497/66 in Uradni list SRS, št. 19-914/75).
5.	člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-17/76-8
Celje, dne 5. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
593.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 5. maja 1977 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni, ki je prostorsko opredeljen v projektu št. 199/77, ki ga je izdelal Razvojni center Celje. Tehnična dokumentacija obsega programski in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter organom, na oddelku za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje.
3.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja pristojni občinski upravni organ. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje izvršni svet občinske skupščine.
\
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/1977-2 Celje, dne 5. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Joie Marolt 1. r.
594.
Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje je na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48, 8-35/49 in 20-108/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35-480 59) in 146. člena statuta občine Celje na seji dne 5. maja 1977 sprpjel
ODLOK
o imenovanju ulic in trgov na območju naselja Vojnik
1.	člen
Ceste, ulice in trgi na območju naselja Vojnik imajc naslednja imena.
Ahtikova ulica od Preložnikove ulice proti vzhodu do Ceste talcev.
Pojasnilni napis se glasi: Ivan Ahtik, aktivist OF, 1910—1942
Arclinska cesta od Celjske ceste pri Vrečkotovi kapeli proti jugovzhodu do naselja Zadobrova.
Belakova ulica od Ahtikove ulice proti jugu.
Pojasnilni napis se glasi: Belak mož in žena, Blaž 1890—1942, Marija 1891—1942, aktivista OF
Brezovnikova ulica od Celjske ceste pri trgovini kmetijske preskrbe proti zahodu do potoka Hudinja,
Pojasnilni napis se glasi: Anton Brezovnik, šolnik, 1853—1923
Celjska cesta cesta Maribor—Celje od mostu preko potoka Tesnica proti jugu do Vrečkotove kapele v Arclinu.
Cesta ob Hudinji od križišča Poti v Konjsko ob desnem bregu potoka Hudinje proti severu in zajema vse hiše, ki gravitirajo na to cesto.
Cesta talcev od križišča Ulice žrtev fašizma in Ulice Stanka Kvedra proti jugu, poteka vzhodno od bolnišnice do Arclinske ceste. Zajema tudi hiše v Pe-telinjaku.
Cesta v Šmartno od Celjske ceste južno od pokopališča proti zahodu v smeri v Šmartno v Rožni dolini do meje krajevne skupnosti. Zajema vse hiše, ki gravitirajo na to cesto.
Cesta v Tomaž od Ulice bratov Jančarjev proti vzhodu v smeri naselja Tomaž.
Čufarjeva ulica od Ulice žrtev fašizma proti severu do Kašove ulice.
Pojasnilni napis se glasi: Tone Čufar, proletarski književnik, 1905—1942
Kašova ulica od Celjske ceste proti vzhodti.
Pojasnilni napis se glasi:	Igo Kaš, pisatelj,
1853—1910
Keršova ulica od Ulice žrtev fašizma proti jugu do Ulice Stanka Kvedra.
Pojasnilni napis se glasi: Družina Kerš, Martin 1895—1942, Martin 1922—1942, Elizabeta 1893—1943, aktivisti OF
Kratka pot od Ulice žrtev fašizma proti vzhodu in zavije proti severu do Voduškove ulice.
Krožna pot od Ulice žrtev fašizma proti zahodu v krogu na izhodiščno točko.
Murnova ulica od Celjske ceste proti vzhodu do Ceste talcev.
Pojasnilni napis se glasi: Josip Murn-Aleksan-drov, pesnik 1879—1901
Parmova ulica od Ulice Staneta Kvedra proti severu.
Pojasnijni napis se glasi: Viktor Parma, skladatelj, 1858—1924
Petelinčkova ulica od Kašove ulice proti jugovzhodu.
Pojasnilni napis se glasi: Ludvik Petelinšek, borec NOB, 1916—1944
Pot v Konjsko od Ceste ob Hudinji proti zahodu do meje krajevne skupnosti in zajema vse hiše, ki gravitirajo na to cesto.
Pot v Lešje od Celjske ceste pri Vrečkotovi kapeli proti zahodu.	,
Pot na Dobrotin od Celste talcev pri farni cerkvi proti vzhodu.
Preložnikova ulica od Murnove ulice proti jugu.
Pojasnilni napis se glasi: Preložnik mož in žena, Alojz 1902—1942, Marija 1894—1942, aktivista OF
Pristovškova ulica severno in južno od Ahtikove ulice.
Pojasnilni napis se glasi: Blaž Pristovšek, projektant, 1892—1970
Škoflekova ulica od Ulice Staneta Kvedra proti severu ter dalje proti vzhodu do Ulice žrtev fašizma.
Pojasnilni napis se glasi: Radoslav Škoflek, narodnoobrambni delavec, 1840—1907
Ulica bratov Jančarjev od Ulice žrtev fašizma proti severovzhodu.
Pojasnilni napis se glasi: Brata Jančar, Ladislav 1910—1943, Dominik 1923—1944
Ulica Stanka Kvedra od Keršove ulice proti vzhodu do Ceste talcev.
Pojasnilni napis se glasi: Stanko Kveder, borec NOB, 1917—1944
Ulica žrtev fašizma od Celjske ceste proti vzhodu ter dalje v loku proti jugovzhodu do križišča Ceste talcev in Ulice Stanka Kvedra.
Vinterjeva ulica od Celjske ceste proti jugovzhodu mimo samopostrežne trgovine do Keršove ulice.
Pojasnilni napis se glosi: Boris Vinter, borec NOB, 1925—1945
Voduškova ulica od Čufarjeve ulice proti vzhodu ter v loku proti jugu do Ulice bratov Jančarjev.
Pojasnilni napis se glasi: Andrej Vodušek, narodni buditelj, 1850—1911
Zlausova ulica od Preložnikove ulice proti vzhodu in dalje v loku proti severu.
Pojasnilni napis se glasi: Družina Zlaus, Anton 1919—1942, Ema 1913—1943, aktivista OF
2.	člen
Pristojni občinski upravni organ vodi seznam seznam ulic in trgov na območju naselja in načrt (skico) v merilu 1 : 5000.
Seznam in načrt se morata stalno dopolnjevati.
3.	člen
Hišne številke določi v skladu s tem odlokom pristojni občinski upravni organ.
4.	člen
Pri vsakem vhodu oziroma na začetku ceste,. ulice ali trga je treba na desni strani postaviti napisno tablo v velikosti 50 X SO'cm z imenom ulice ali trga. Na teh mestih se namesti tudi tabla s pojasnilnim napisom, ki vsebuje kratke podatke o osebi, po kateri je ulica imenovana.
Napisne table morajo biti pritrjene na prvem poslopju. Ce prvo poslopje ni na desni strani ob cesti, pa na ograji ali na posebnem stebričku.
Napisne table morajo biti tudi na vsakem križišču. i
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/77-5
Celje, dne 5. maja 1977.
Predsednik
občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r.
595.
Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 1. členu odloka o pooblastitvi izvršnega sveta občinske skupščine, da predpisuje razpored delovnega časa v občinskih organih (Uradni list SRS, št. 25-570/72), na seji dne 28. aprila 1977 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa in
o sprejemanju strank pri občinskih organih
1
V odredbi o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih (Uradni list SRS, št. 26-1310/75) se 3 spremeni in se glasi:
. Ne glede na določbe 2 te odredbe morajo
—	sprejemna pisarna občinskih upravnih organov,
—	sprejemna pisarna službe za javni red in mir,
- osebnega stanja in potna dovoljenja,
—	služba za registracijo motornih vozil in voznikov motornih vozil,
—	referat za sprejemanje strank in referat za registracijo računov v davčni upravi,
—	referat za sprejemanje strank v oddelku za ljudsko obrambo,
sprejemati stranke v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14.30 ure, v sredo pa od 7. do 16.30 ure.
2
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 038-1/1975-2
Celje, dne 28. aprila 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
596.
Oddelek za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje izdaja na podlagi drugega odstavka 1. člena odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 11/75) v soglasju s sanitarno inšpekcijo občine Celje
ODREDBO
o dopolnitvi odredbe o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti
1.	člen
V	odredbi o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti (lUradni list SRS, št. 22/73 in 26/76) se za 6.a členom doda nov 6.b člen, ki glasi:
Poleg omočja, kjer je obvezen odvoz smeti v KS Pod gradom, ki je navedeno v 1. členu odredbe, je obvezen odvoz smeti tudi v območjih, kjer poteka meja sledeče:
V	območju Zagrada se meja prične na severu pri igrišču Skalna klet in poteka ob robu gozda proti vzhodu, zajame h. št. 59, 66 66a, 63, 68, 70, 72 Cesta na grad, dalje poteka ob robu gozda proti jugu, zajame h. št. 130 Zagrad, zavije proti vzhodu, zajame h. št. 26, 20 in 18 Zagrad ter hišo št. 27 Zvodno, nato zavije proti jugu po meji k. o. Zagrad—Zvodno, prečka cesto in greben in poteka dalje proti jugu do h. št. 8 Zvodno, nadaljuje po pešpoti proti jugu do gozda, zajame h. št. ,14a Zvodno, nadaljuje do hiš 13a, 13b, 12, 9, jih zajame, nato poteka po Hudičevem grabnu do gozda in nato po robu gozda proti zahodu do hiš 73a, 73b, jih zajame, dalje poteka po trasi opuščene žičnice od Žične, obrat Pečovnik, zajame hišo št. 72, 73, 61 Zagrad, dalje po trasi opuščene žičnice proti zahodu do železnice, katero pri podvozu prečka in se nadaljuje ob Savinji in poteka po njej vse do izliva Voglajne v Savinjo, nato poteka ob Voglajni do izhodiščne točke.
V	območju Košnice se meja prične pri hiši št. 30 Cesta v Laško in poteka ob njeni levi- in desni strani ter zajame hiše št. 32, 34, 36, 38, 40 in 42 Cesta v Laško, pred odcepom ceste v Košnico zavije na sever ob potoku in ob poti pare. št. 678 dalje poteka po zahodnem delu pare. št. 520/7, 520/8, 522/4, zajame hiš. št. 19 in 21 ter 35 Košnica, nato zavije proti zahodu do pare. št. 533, dalje poteka po vzhodnem robu parcele 522/1, zahodnem delu parcele 522/26, vzhodnem 532/1, seka pare. št. 522/7, dalje poteka po zahodnem delu parcele 531/3, 531/4, 531/6, dalje poteka ob cesti in zajame h. št. 33 ter vse hiše ob cesti do hiš. št. 53, na severu pa zajame in se obrne proti jugozahodu, seka parcele 595/1, 592, 595/1, 588/1, 591/1, 565/2 do ceste,, zajame hiš. št. 41, 42, 43, 44 ter 11 Košnica, dalje po košniškem grabnu do glavne ceste Celje—Laško.
V	naselju Tremarje poteka meja območja na vzhodu ob desnem bregu Savinje — do proge in ob njej do podvoza ceste II. 330 pod železniško progo, zajame hišo št. 21 ter na zahodu ob gozdni meji do izhodiščne točke.
2.	člen
Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-181/76-5	Načelnik
oddelka za gradbene, gospodarske in splošne zadeve
Skupščine občine Celje Drago Čuček, dipl. kom. inž. 1. r.
597.
Na podlagi 15. in 19. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS. št. 5/72) in na podlagi odloka o sredstvih, ki jih za stanovanjsko graditev plačujejo občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Uradni list SRS, št. 55-1143/72) je zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Celje na svojem zasedanju dne 9. maja 1977 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa vire sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih iz teh sredstev, predpisuje pogoje in merila za pridobitev kredita kot posebne oblike družbene pomoči za gradnjo ali nakup etažnega stanovanja ali družinske hiše ter adaptacijo in pristojnosti organov, ki odločajo pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih.
\
VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Viri financiranja za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb so:
—	sredstva za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov po stopnji, ki jo določa Skupščina občine Celje,
—	prispevek delodajalca za kreditiranje delavca,
—	bančna sredstva.
Sredstva iz prve alinee tega člena plačujejo na žiro račun samoupravne enote za družbeno pomoč občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
3.	člen
Sredstva iz prve alineje 2. člena namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, se z vsakoletnim finančnim načrtom za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu delijo na:
—	sredstva za gradnjo najemnih solidarnostnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, upokojenih občanov ter mladih družin,
—	sredstva za graditev družbenih stanovanj za potrebe delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb,
—	sredstva za kreditiranje nakupa etažnega stanovanja ali zidavo stanovanjske hiše in za zidavo.
4.	člen
Sredstva iz 3. člena tega pravilnika se s finančnim načrtom razdelijo po naslednjem ključu:
1.	30 odstotkov vseh sredstev za gradnjo najemnih solidarnostnih stanovanj,
2.	35 odstotkov vseh sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za delavce zaposlene pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb,
3.	35 odstotkov vseh sredstev za kreditiranje in nakup etažnega stanovanja ali zidavo stanovanjske hiše za adaptacijo.
POSTOPEK ZA UVELJAVITEV DRUŽBENE POMOČI
5.	člen
Prosilec, ki želi pridobiti solidarnostno stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili na samoupravno enoto za družbeno pomoč občine Celje.
Postopek za pridobitev solidarnostnega stanovanja predpisuje pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne enote za družbeno pomoč.
6.	člen
Prosilec, ki želi pridobiti najemno stanovanje, zgrajeno po drugi točki 4. člena tega pravilnika, vloži utemeljeno prošnjo opremljeno z ustreznimi dokazili na samoupravno enoto za družbeno pomoč in sicer preko komisije, ki jo sestavljajo člani iz vrst občinskega odbora sindikata obrtnih delavcev samostojnih obrtnikov in enote za družbeno pomoč (v nadaljnjem besedilu skupna komisija).
Postopek za pridobitev teh stanovanj predpisuje pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s tem, da se
4.	člen tega pravilnika, druga alinea ne upošteva.
Prednost za pridobitev teh stanovanj imajo delavci ki imajo nižji osebni dohodek na družinskega člana, ki so dalj časa stalno zaposleni pri zasebnih delodajalcih na območju občine Celje in živijo dalj časa na območju občine Celje.
7., člen
Prosilec za kredit vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili na strokovno službo samoupravne enote občine Celje, preko skupne komisije.
Vlogi za kredit morajo biti predložena naslednja dokazila:
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu in premoženjskem stanju,
—	fotokopija ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše,
—	izjava o virih sredstev za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja,
—	potrdilo o višini dohodka, ki ga izda pristojna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja,
—	kupoprodajna pogodba ali predpogodba ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini.
Natečaj za zbiranje vlog objavi samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Celje. •
8.	člen
Skupna komisija odstopi vloge z vsemi v 7. členu navedenimi potrdili in svojim predlogom, izvršilnemu odboru enote za družbeno pomoč, ki pripravi predlog in ga posreduje v dokončno rešitev zboru delegatov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Celje.
9.	člen
Skupna komisija v predhodnem postopku obvezno prouči vloge posameznih prosilcev ter na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in kriterijev določenih v tem pravilniku, pripravi ustrezen predlog za dodelitev stanovanja, ki je zgrajeno iz sredstev druge točke 4. člena, oziroma predlog za odobritev kreditov, katerega mora, če je usklajen s temi pravilniki, izvršilni odbor oziroma zbor delegatov enote za družbeno pomoč pri dokončni odločitvi upoštevati.
10.	člen
Na sejo izvršilnega odbora, kjer se obravnavajo vloge za dodeljevanje stanovanj in potrjujejo krediti delavcem zaposlenim pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, so vabljeni tudi predstavniki skupne komisije.
MERILA ZA DODELJEVANJE KREDITOV
11.	člen
Krediti za nakup stanovanja, zidavo stanovanjske hiše in za adaptacijo se odobravajo samo do določene neto stanovanjske površine in sicer:
—	za družine do 4 članov največ do 68 ms,
—	za 5-članske družine največ do 75 ms neto stanovanjske površine,
—	za 6 članov družine in več, največ do 83 m8 neto stanovanjske površine.
Najvišji znesek odobrenega kredita je 30 odstotkov od zneska določenega v predračunu za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše oziroma 40 odstotkov od zneska določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup etažnega stanovanja v stanovanjskem bloku, oboje v mejah standardov stanovanja, ki so določeni v odloku o elementih standardnih stanovanj Skupščine občine Celje, upoštevajoč kvadraturo navedeno v prejšnjem odstavku.
12.	člen
Odplačilna doba za graditev ne more biti daljša od 20 let, obrestna mera pa ne sme biti nižja od 2 odstotka.
Izvršilni odbor je pri obravnavi predloga za dodelitev kredita, upoštevajoč predlog skupne komisije, pristojen za določanje odplačilne dobe in sicer na podlagi ocene o kreditni sposobnosti posojilojemalca in drugih družinskih članov ter za določanje obrestne mere.
13.	člen
Prednostno pravico za pridobitev kredita imajo prosilci, ki namensko varčujejo pri poslovni banki,
ki živijo dalj časa na območju občine Celje in ki so dalj časa stalno zaposleni pri zasebnem delodajalcu na območju občine Celje.
14.	člen
Krediti za nakup etažnega lastništva v družbeno usmerjeni gradnji, oziroma krediti za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš, se odobravajo občanom stanujočim v občini Cejje.
POSOJILNA DOBA
15.	člen
Po pravnomočnosti sklepa o odobritvi posojila sklene samoupravna enota za družbeno pomoč s posojilojemalcem posojilno pogodbo, ki vsebuje zlasti naslednje elemente:	,
—	višino in namen odobrenega posojila, obresti ter odplačilni rok,
—	termine črpanja posojila ter končni rok za porabo posojila,
—	sankcije za primer nenamenske uporabe posojila, nerednega vračanja posojila, dejanja neresničnih podatkov za pridobitev posojila, opustitve zavarovanja nepremičnin do zneska posojila v korist samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjsltem gospodarstvu Celje, odtujitve nepremičnine,
—	določbe o zavarovanju kredita in sicer privolitev prosilca za vknjižbo zastavne pravice za obstoječo terjatev,
—	določbe o administrativni prepovedi.
16.	člen
Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu lahko pooblasti Ljubljansko banko, direkcijo za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva za opravljanje vseh zadev v zvezi s skepanjem pogodb za kredite, odobrene na podlagi določil tega pravilnika.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Natečaj za pridobitev stanovanj in kreditov, kot tudi potrjena lista upravičencev se objavi tako, da se objavi v časopisu »Obrtnik«, katerega sprejemajo vsi delavci zaposleni v zasebnem sektorju.
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in potrdi Skupščina skupnosti socialnega varstva Celje in po objavi v Uradnem listu SRS.
19.	člen
Z dnem ko začne veljati ta pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih
pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10-428/76.
Celje, dne 10. maja 1977.
Predsednik zbora delegatov
Stane Jelenko, inž. 1. r.
598.
Na podlagi 2. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 1. in 2. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov in drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter upokojenci, združeni v društvih upokojencev in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, občani v zborih stanovalcev in krajevnih skupnosti sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o osnovah plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za področje stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1976—1980
(prečiščeno l^csedilo)
L RAZVOJNI CILJI, USMERITVE IN NALOGE
1.	člen
Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom sprejemajo temeljne skupne razvojne cilje, usmeritve ih naloge, ki so osnova za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje srednjeročnega plana stanovanjske graditve za obdobje 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: »srednjeročni plan«).
Pri določanju osnov srednjeročnega plana udeleženci upoštevajo zadeve skupnega pomena, ki so sprejete v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti, predvsem pa:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov na tem področju;
—	usmerjanje in usklajevanje graditve stanovanj z družbenim planom občine Celje;
—	spremljanje razvoja in analiziranje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju občine Celje in seznanjanje družbenopolitične skppnosti o problematiki na tem področju;
—	predlaganje Skupščini občine Celje osnove za družbeni plan občine Celje — s področja stanovanjske graditve;
—	analiziranje programa stanovanjske graditve po letnih etapah.
2.	člen
Osnovne cilje, usmeritve in naloge samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljajo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih skupnostih ter občani v zborih stano-
valcev in krajevnih skupnostih, kot temeljni nosilci sredstev za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjskega gospodarstva v občini;
— Samoupravna stanovanjska skupnost s spremljanjem in usklajevanjem temeljev za srednjeročni plan občine za obdobje 1976—1980 za področje stanovanjske graditve in z razvijanjem informativnega sistema na področju spremljanja in izvajanja srednjeročnega plana in informiranja delovnih ljudi in občanov.
II.	URESNIČEVANJE VSEBINSKIH USMERITEV, CILJEV IN NALOG
3.	člen
Temeljni cilji in naloge so:
—	nadaljevati z intenzivno stanovanjsko graanjo, predvsem v družbeno usmerjeni gradnji tako, da bomo čimbolj zmanjšali stanovanjski primanjkljaj;
—	doseči boljšo organiziranost in večjo specializacijo gradbeništva, standardizacijo stanovanj, industrializacijo gradbenih del, večjo proizvodnjo sodobnih gradbenih elementov, gradnjo zaključenih stanovanjskih sosesk; kar bo omogočilo uvajanje sodobnih tehnoloških sistemov, večjo produktivnost v gradbeništvu, racionalnejšo izrabo stavbnih zemljišč in stabilnost cen stanovanjske gradnje;
—	razvijati oblike kreditiranja in družbene pomoči pri reševanju stanovanjskih vprašanj na način, ki bo zagotavljal večjo udeležbo lastnih sredstev občanov pri pridobitvi stanovanjske pravice;
—	da se pri novih investicijah na vseh področjih zagotovijo za novo zaposlene delavce tudi dodatna sredstva za gradnjo stanovanj;
—	za hitrejšo in pravočasno izdelavo urbanistične dokumentacije in komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, da ne bi prišli v situacijo, da zaradi pomanjkanja le-tega ne bi mogli graditi stanovanjskih objektov;
—	za ponovno sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev stanovanjskega prispevka organizacij združenega dela, namenjenega za družbeno usmerjeno gradnjo;
—	da se čimprej preide na stroškovne stanarine in istočasno ustrezneje uredi sistem delnega subvencioniranja stanarin za tiste kategorije občanov, ki zaradi nizkih dohodkov, stroškovnih stanarin ne bi mogli plačevati. S tem bomo znatno prispevali k reševanju stanovanjske problematike;
—	da še nadalje ostane družbeno usmerjena gradnja prevladujoča oblika stanovanjske gradnje, zato ji bo morala biti podrejena zemljiška politika in urbanistično načrtovanje stanovanjskih sosesk ter poslovna politika organizacije za kreditiranje stanovanjske in komunalne izgradnje. (Razmerje med novo zgrajenimi stanovanji v družbeni in zasebni gradnji naj bi še nadalje ostalo 80:20);
—	za kompletno opremljanje stanovanjskih sosesk z vsemi potrebnim spremljajočimi objekti;
—	da bomo zagotovil hitrejše reševanje stanovanjskih problemov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, si bomo prizadevali za sklenitev samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, manjših organizacij združenega dela v okviru posameznih dejavnosti (40 “/o od stanovanjskega prispevka).
III.	SAMOUPRAVNO DOGOVORJENE PLANSKE SMERNICE
4.	člen
Izhajajoč iz materialnih in finančnih sredstev se udeleženci dogovorijo:
—	zgraditi v obdobju 1976—1980 najmanj 2.500 stanovanj, od tega 2.000 družbenih in 500 individualnih;
—	izboljšati strukturo novo zgrajenih stanovanj v korist večjih stanovanj, tako da bi do konca leta 1980 zgradili:
6 "/o garsonier •
22 % eno in enoinpolsobnih stanovanj
63 °/« dvo in dvoinpolsobnih stanovanj 9 % tro in več sobnih stanovanj
—	povečati poprečno stanovanjsko površino na enega stanovalca v novem stanovanju na 18 m1;
—	poprečna kvadratura novega stanovanja bo 58 kvadratnih metrov;
—	povečati produktivnost graditve stanovanj za 50 % in skrajšati poprečni rok graditve za SO0/«,
S tako dogovorjenimi planskimi smernicami bomo v Celju zmanjšali stanovanjski primanjkljaj na 980 stanovanj, od dosedanjega 1.700 stanovanj.
5.	člen
Za realizacijo dogovorjenih planskih smernic bodo delovni ljudje in občani za prispevek za stanovanjsko izgradnjo izločali najmanj 7 % (sedem odstotkov) bruto osebnih dohodkov.
6.	člen
Da bi zagotovili stanovanja delavcem, ki prihajajo na posebno odgovorna strokovna in družbenopolitična delovna mesta, bodo delovni ljudje in občani iz sredstev izločenih po 5. členu tega samoupravnega sporazuma združevali 2,86% (t. j. 0,20% od bruto osebnih dohodkov) za gradnjo stanovanj za delavce širšega družbenega pomena.
7.	člen
Da bi preprečili propadanje stanovanjskih zgradb družbene lastnine in zagotovili normalno sprotno investicijsko vzdrževanje teh, bodo delovni ljudje in občani iz sredstev izločenih po 5. členu tega samoupravnega sporazuma združevali 5,71 % (t. j. 0,40% od bruto osebnih dohodkov) za investicijsko vdrževanje stanovanjskih zgradb.
8.	člen
Da bi zagotovili normalne pogoje bivanja študentov in dijakov bodo delovni ljudje in občani iz sredstev izločenih po 5. členu tega samoupravnega sporazuma združevali 5,15 % (t. j. 0,36 % od bruto osebnih dohodkov) za izgradnjo študentskih in dijaških Hornov v SR Sloveniji.	»
6.	člen
Da bi sc pospešila družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bodo delovni ljudje in občani iz sredstev iz’očenih po 5. členu tega samoupravnega sporazuma združevali 34,28 % (t. j. 2,40% od bruto osebnih dohodkov) za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
10. člen
Za uspešnejše reševanje stanovanjskih problemov delavcev z nizkimi dohodki, mladih in ostarelih občanov, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah, bodo delovni ljudje in občani iz sredstev izločenih po 5. členu tega samoupravnega sporazuma združevali 25,71 % (t. j. 1,80% od bruto osebnih dohodkov) za nadaljnje izpopolnjevanje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
.	11. člen
Način upravljanja in porabe sredstev iz 6., 7., 8., 9. in 10. člena določijo podpisniki tega samoupravnega sporazuma s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
12.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost bo skupno z družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, krepila in razvijala delo hišnih svetov, zborov stanovalcev in zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih, predvsem s krepitvijo interesa za samoupravo na tem področju in z zagotovitvijo ustrezne materialne baze za njihovo delo.
13.	člen
Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v občini Celje bomo sproti dopolnjevali. Vsebovati mora družbeno dogovorjene elemente strukture cene stanovanja. Elementi strukture cene morajo biti javni. Cena stanovanja ne bo vsebovala stroškov razširjene reprodukcije drugih samoupravnih interesnih skupnosti.
14.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost bo zagotovila pravočasno naročanje in izdelavo izvedbenih zazidalnih načrtov v okviru urbanističnega programa občine.
15.	člen
1 Udeleženci sporazuma sc zavzemajo za tcamsko projektiranje izvedbenih zazidalnih načrtov in stanovanjskih objektov, za možnost večkratne uporabe uspelih projektov in za tehnologijo, ki zagotavlja hitro in racionalno graditev z uporabo domačih materialov in uporabo tipizirane opreme in inštalacij.
16.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost mora postati dejanski koordinator združevanja sredstev za investicije v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, zato je potrebno razvijati in utrjevati enotni sistem zbiranja in združevanja namenskih sredstev za stanovanjsko graditev.
17.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da sc stanovanjske rekonstrukcije, posebno v starem mestnem jedru, vključijo v plan ureditve mestnega jedra.
IV.	SPREJEMANJE, IZVAJANJE IN SPREMLJANJE SPORAZUMA
18.	člen
Za realizacijo planskih usmeritev, ki izhajajo iz tega sporazuma, skrbi Samoupravna stanovanjska skupnost.
19.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost bo tekoče spremljala uresničevanje tega sporazuma ter udeležencem predlagala potrebne dopolnitve ali spremembe, če bi s tem pripomogli k večji učinkovitosti na področju stanovanjskega gospodarstva
20.	člen
Udeleženci tega sporazuma obravnavajo osnutek na način, ki je določen z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti.
Ta samoupravni sporazum je sklenjen in velja, ko ga sprejme večina udeležencev ter podpišejo njihovi pooblaščeni organi, uporablja pa se o 1. januarja 1977 dalje.
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje Ervin Belak 1. r.
GROSUPLJE
599.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 25. člena statuta krajevne skupnosti Temenica je zbor delegatov krajevne skupnosti Temenica na svoji seji dne 23. aprila 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Temenica za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica, financiranje gradnje družbenega doma v Temenici in sofinanciranje modernizacije lokalne ceste II. reda št. 5/7 Breg—Radohova vas
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Temenica se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica, financiranje gradnje družbenega doma v Temenici in sofinanciranje modernizacije lokalne ceste II. reda št. 5/7 Breg—Radohova vas.
2.	člen
Sredstva zbrana iz krajevnega samoprispevka se uporabijo za sofinanciranje objektov v naslednji višini:
1.	gradnja osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica — 50 °/o celotnih sredstev
2.	modernizacija lokalne ceste II. reda št. 5/7 Breg —Radohova vas — ostalih 50 %> sredstev, ki se zberejo v vaseh Male Dole, Velike Dole, Breg, Bratnice in Šentjurje.
3.	gradnja družbenega doma v Temenici, ostalih 500/n sredstev, ki se zberejo v ostalih vaseh krajevne skupnosti.
3.	člen
Krajevni samoprispevek bo uveden za dobo petih let in sicer od 1. 7. 1977 do 31. 6. 1982.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
—	po stopnji 5°/o lastniki in uživalci zemljišč od katastrskega dohodka
—	po stopnji 2 °/o delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih, od neto osebnih dohodkov
—	po stopnji 2°/e upokojeni občani od neto pokojnin
—	po stopnji 3 “/o zavezanci, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od osnov, od katerih se odmerja davek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2.000 din mesečno
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu.
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje objektov, navedenih v 2. členu tega sklepa.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost.
8.	člen
Referendum bo v nedeljo 29. 5. 1977 od 7. do is. ure, na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Temenica, ki so vpisani v
splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Temenica, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
11.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Temenica
Na referendumu dne 29. 5. 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Temenica, za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica, financiranje gradnje družbenega doma v Temenici in sofinanciranje modernizacije lokalne ceste II. reda št. 5/7 Breg—Radohova vas, za dobo od 1. 7. 1977 do 31.
6.	1982.
glasujem
»ZA«	»PROTI«
2ig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
13.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Temenica.
14.	člen
Ta sklep sc objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Temenica
Jože Mostar 1. r.
KAMNIK
600.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 176. člena statuta občine Kamnik
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na 27. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1977, 29. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. aprila 1977 in 3o'.’ seji zbora združenega dela dne 25. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Kamnik (občinskega proračuna) za leto 1976
1.	člen
Sprejme sc zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Kamnik za leto 1976. katerega sestavni del so tudi zaključni račun rezervnega sklada, zaključni računi upravnih organov in posebnih računov.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem raiču-nu za leto 1976 so znašali:
din	diii '	'
I.	Po proračunu skupni dohodki
—	lastni dohodki, ki gredo v obseg dogovorjene porabe
—	splošna dopolnilna sredstva iz vzajemnega prelivanja
—	namenska dopolnilna sredstva
—	posojilo iz rezervnega sklada
—	lastni dohodki, ki ne gredo v obseg dogovorjene porabe
skupna razporeditev dohodkov
—	za splošno porabo
—	za skupno porabo
—	za intervencije v gospod.
—	izločeno v rezervni sklad nerazporejeni dohodki
—	neporabljena sredstva dohodkov, ki ne gredo v obseg dogovorjene porabe
—	presežek nad kalkula-tivno ugotovljeno višind davkov občanov
II.	Rezervni sklad dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
posojilo federaciji
22,029.650,10
2,612.000,00
65.000,00
695.000,00
3,999.734,20 29,401.384,30
22,389.810,15
4,736.043,60
1,215.620,95
273.294,00 28,614.768,70
757.965,50
28.650,10	786.615,60
1,102.488,81
166.600,00
807.888,81
128.000,00
III.	Upravni organ občine Kamnik dohodki	11,170.156,14
izdatki	10,372.515,90
presežek dohodkov nad izdatki	797.640,24
IV.	Upravni organ občinskega sodišča Kamnik dohodki	1,546.421,40
izdatki	1,541.148,60
dm
presežek dohodkov nad izdatki	5.274,00
V.	Upravni organ za kaznovanje prekrškov dohodki	398.850,95
izdatki ..	389.998,85
presežek dohodkov nad izdatki	8.852,10
7.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu upravnega organa za kaznovanje prekrškov občine Kamnik v višini 8.852,10 din se prenese:	din
—	v sklad skupne porabe 45,2 Vo	4.000,00
—	in za redno dejavnost v
letu 1976	54,8 »Z«	4.852,10
8.	člen
3.	člen
Nerazporejeni dohodki proračuna občine Kamnik za leto 1976 v višini 786.615,60 din se prenesejo med dohodke proračuna za leto 1977 in se razporedijo za:
din
—	neizvršene izdatke, ki ne gredo v okviru dogovorjene pbrabe iz leta 1976
(1,095.615,60 din)	757.965,50
—	za intervencije v gospodarstvu	28.650,10
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 807.888,81 se prenese v rezervni sklad občine Kamnik za leto 1977.
5. člen
Presežek dohodkov nad čunu upravnega organa 797.640,24 din se prenese:	izdatki občine	po zaključnem ra-Kamnik v višini
— v sklad opreme	12,5 Ve	100.000,00
— v sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo	12,5 Ve	100.000,00
— in za redno dejavnost v leto 1977	75,0 Ve	597.640,24
6. člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu -'upravnega organa občinskega sodišča Kamnik v višini 5.274 din se prenese za redno dejavnost v leto 1977.
Neporabljena sredstva na posebnih računih se pre-
nesejo kot dohodek v leto 1977. — Funkcionalni izdatki ob-	din
činskega sodišča Kamnik	101.004,45
— Sredstva za splošno ljudsko obrambo	607.922,75
— Sredstva za teritorialno obrambo	340.086,80
— Sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni	101.945,59
— Sredstva solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč	40.956,40
— Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti	534.635,95
— Sredstva dela premije za zavarovanje pred požarom	107,55
— Sredstva cestnih pristoj -bin	693.754,46
— Sredstva za gradnjo in adaptacijo zaklonišč	28.741,90
9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v	Uradnem
listu SRS. St. 400-3/77-4/70 Kamnik, dne 25. aprila 1977. Predsednik Skupščine občine Kamnik	
Franc Svetelj 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Kamnik za leto 1976
M
A. DOHODKI
StovnSkakaClJSka	DOHODKI		Po proračunu 3	Po spremembi proračuna	Doseženo (dejansko)
1	I. DOGOVORJENI DOHODKI Davek iz osebnih dohodkov	6,935.000,00	7,121.000,00	6,956.156,75
2	Davek na premoženje in na dohodke od premoženja	1,460.000,00	1,787.000,00	1,737.544,25
2	Prometni davek	10,775.000,00	12,138.000,00	11,746.090,15
3	Takse	1,050.000,00	1,113.000,00	1,134.072,50
5	Dohodki po posebnih predpisih (denarne kazni)	206.000,00	206.000,00	220.427,70
6	Drugi dohodki	599.883,35	148.883,35	235.358,75
7	Prispevek iz proračunov drugih DPS — solidarno prelivanje	4,125.000,00	2,629.000,00	2,612.000,00
	— dohodki nad dogovorjeno porabo	579.620,95	—	—
	Skupaj I.	25,730.504,30	25,142.883,35	24,641.650,10
1 2	S	4	5
II. SREDSTVA, KI SE NE VŠTEVAJO V OBSEG DOGOVORJENE PORABE 0 Sredstva, prenesena iz prejšnjega leta — neporabljena sredstva do višine dogovorjene porabe 1975	1,469.495,70	1,469.495,70	1,469.495,70
— Sredstva, dosežena nad dogovorjeno porabo, ki se namenijo za intervencije v gospodarstvu		579.620,95	579.620,95
— solidarnostni priliv za leto 1975	—	365.000,00	365.000,00
3 Takse na promet parkljarjev in kopitarjev	—	28.000,00	33.333,50
6 Dohgdki upravnega organa	1,250.000,00	1,450.000,00	1,552.284,05
7 Dopolnilna sredstva republike — za priznavalnine borcem NOV	—	15.000,00	15.000,00
— za urejanje in vzdrževanje voj. pokopališč in grobov borcev NOV	—	50.000,00	50.000,00
8 Posojilo iz rezervnega sklada	—	—	695.000,00
Skupaj II.	2,719.495,70	3,957.116,65	4.759.734,20
SKUPAJ DOHODKI	28,450.000,00	29,100.000,00	29,401.384,30
	B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV			
namen	Splošni razpored dohodkov		Po proračunu	Po spremembi proračuna	Doseženo (dejansko)
1	2	3	4	5
	I. DOGOVORJENA PORABA			
	1. SPLOŠNA PORABA			
01	Dejavnost organod DPS 1 sredstva za redno dejavnost	15,660.000,00	15,376.500,00	15,367.901,25
	2 sredstva za posebne namene	335.000,00	106.210,20	2.717,75
	Skupaj	15,995.000,00	15,482.710,20	15,370.619,00
02	Dejavnost ljudske obrambe	2,961.000,00	1,492.000,00	1,492.000,00
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1,500.300,00	1,591,700,00	1,594.700,00
04	Negospodarske investicije 1 Sredstva za tekoča vlaganja	482.803,30	842.043,00	842.043,00
	2 Sredstva za odplačilo anuitet	145.545,00	226.200,65	226.200,65
	3 Obveznosti iz prejšnjega leta	—	45.247,05	45.246,45
	Skupaj	628.348,30	1,113.490,70	1,113.490,10
	SKUPAJ 1. SPLOŠNA PORABA	21,084.648,30	19,682.900,90	19,570.809,10
v ■’	2. SKUPNA PORABA			
08	Socialno skrbstvo	850.000,00	847.327,40	846.780,95
09	Zdravstveno varstvo	10.000,00	10.000,00	10.000,00
10	Komunalna dejavnost	2,580.000,00	3,761.150,00	3,375,810,05
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	300.000,00	300.000.00	300.000,00
	SKUPAJ 2. SKUPNA PORABA	3,740.000,00	4,918.477,40	4,532.591,00
	3. INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU	636.000,00	271.000,00	271.000,00
	4. REZERVNI SKLAD	269.856.00	270.505,05	267.250,00
	SKUPAJ DOGOVORJENA PORABA I.	25,730.504,30	25,142.883,35	24,641.650,10
IX. SREDSTVA, KI SE NE VŠTEVAJO V OBSEG DOGOVORJENE PORABE LETA 1976
1.	Neporavnane obveznosti iz prejšnjega leta v breme prenesenih sredstev do dogovorjene porabe:
01-2 Dejavnost organov DPS-posebni nameni
03	Dejavnost družbenopol. org. in društev
04	Negospodarske investicije
08	Socialno skrbstvo
09	Zdravstveno varstvo
10	Komunalna dejavnost 18 Rezervni sklad
Skupaj
2.	Sredstva nad dogovorjeno porabo in solidarnostni priliv za 1. 1975
16 Intervencije za gospodarstvo
3.	Takse na promet parkljarjev in kopitarjev
01-2 Dejavnost organov DPS-posebni nameni
4.	Dohodki upravnih organov
01-2 Dejavnost organov DPS-posebni nameni
5.	Dopolnilna sredstva republike 08 Socialno skrbstvo
SKUPAJ SREDSTVA, KI SE NE VŠTEVAJO V OBSEG DOGOVORJENE PORABE LETA 1976
SKUPAJ RAZPOREJENI DOHODKI
NERAZPOREJENI DOHODKI od tega:
—	nerazporejena sredstva, ki se ne vštevajo v obseg dogovorjene porabe
—	presežek nad kalkulativno ugotovljeno višino davkov občanov
S	4	S
120.389,80	120.389,80	120.389,80
150.000,00	150.000,00	150.000,00
1,054.609,30	1,054.609,30	1,054.609,30
1.602,60	1.602,60	1.602,60
100.000,00	100.000,00	100.000,00
36.850,00	36.850,00	36.850,00
6.044,00	/	6.044,00	6.044,00
1,469.495,70	1,469.495,70	1,469.495,70
—	944.620,95	944.620,95
—	28.000,00	33.333,50
1,250.000,00	1,450.000,00	1,460.668,45
—	65.000,00	65.000,00
2,719.495,70	3,957.116,65	3,973.118,60
28,450.000,00	29,100.000,00	28,614.768,70
—	—	786.615,60
		757.965,50
28.650,10
Kamnik, dne 25. aprila 1977.
601.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi H., 12., 13. in 15. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 5-11/72) in 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74 na 29. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. aprila 1977 in 30. seji zbora združenega dela dne 25. aprila 1977 sprejel0
ODLOK
o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ter o načinu delitve in združevanja teh sredstev
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva, samoupravne interesne skupnosti, združenja in društva, družbenopolitične skupnosti, državni organi, skupnost pokojninskega in invalidskega
zavarovanja v SR Sloveniji in občani, ki pri opravljanju samostojnih dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki s samoupravnim sporazumom niso določile najnižjega odstotka sredstev, namenjenih za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva za te namene po stopnji 7 */o do skupnega zneska sredstev. Iz katerih se Izplačujejo prispevki iz osebnega dohodka.
2.	člen
Sredstva, določena po 1. členu tega odloka, organizacije delijo ter izločajo na način in za namene, določene v 6. in 7. členu samoupravnega sporazuma o naj nižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik za gradnjo dijaških in študentskih domov po stopnji 0,345 ,/o. Razliko 6,655 % pa dele in Izločajo na:
— 40 °/o za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev,
—	30 %> za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in
—	30 °/o za združevanje sredstev za kreditiranje graditve stanovanj.
3.	člen
Občinska skupščina bo na posebno zahtevo posamezne organizacije, ko ta izvaja sanacijski načrt ali izplačuje minimalne osebne dohodke, odločala o celotni ali delni odložitvi plačevanja obveznega prispevka, določenega v 2. in 3. alinei 2. člena tega odloka.
Ne glede na določbo 1. odstavka tega člena, je obveznega prispevka oproščeno obrtno podjetje »Usluga« Kamnik.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
—	odlok o določitvi ngjnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 24-236/72 in 28-297/74);
—	odlok o dbveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 24-237/72 in 28-296/74) in
—	odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Kamnik (Uradni" vestnik Gorenjske, št. 24-238/72).
St. 020-13/77
Kamnik, dne 25. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
602.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1., 2. in
6.	člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) ter 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 64/74), na 29. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22, aprila 1977 in 30. seji zbora združenega dela dne 25. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik
1.	člen
Ta odlok ureja družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. Z odlokom so določeni tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenem z delno pomočjo Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu »Samoupravna enota družbene pomoči«).
2.	člen
Družbeno pomoč odobrava Samoupravna enota družbene pomoči v skladu z določili tega odloka iz sredstev prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
3.	člen
Družbena pomoč se dodeljuje:
—	investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini;
k— nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine;
—	občanom, ki s sodelovanjem lastnih sredstev gradijo ali kupujejo etažno stanovanjc ali družinsko stanovanjsko hišo.
4.	člen	r
Družbena pomoč je namenjena občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določilih tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom.
POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE
5.	člen
Delna nadomestitev stanarine je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja glede na število članov gospodinjstva, ki ga uporabljajo, in od opremljenosti stanovanja.
Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice, ne glede na to, ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka. Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 80 “/o razlik od znosne do dejanske stanarine po določbah 7. člena tega odloka.
6.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanja, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
število članov gospodinjstva
1
2
3
4	in več
površinski normativ v kv. m.
do 28 do 42 do 57 do 66
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kv. m. Za funkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, je lahko normativ površine povečan za 30%.
7.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti znosnih izdatkov za stanarino, prikazanih v naslednji tabeli.
Tabela s korekturo V.
Dohodkovni razred	Število članov gospodinjstva
št.	letni DDG*	1	2	3	4	S.	6	7	•
1.	8.499	Znosni izdatek za stanarino				v %	od letnih		DDG*
2.	8.500—16.999	2,4							
3.	17.000—25.499	5,1	0,7						
4.	25.500—33.999	7,1	2,6						
5.	34.000—42.499	8,6	4,1	0,9					
6.	42.500—50.999	9,8	5,4	2,1	0,6				
7.	51.000—59.499	10,9	6,4	3,1	1,7	1,0	0,5		
8.	59.500—67,999	11,8	7,3	4,0	2,6	1,9	1,4	0,9	0,7
9.	68.000—76.499	12,6	8,1	4,8	3,4	2,7	2,2	1,7	1,5
10.	76.500—84.999	13,3	8,8	5,6	4,1	3,4	2,9	2,4	2,2
11.	85.000—93.499	13,9	9,5	6,2	4,7	4,0	3,5	3,1	2,8
12.	93.500—101.999	14,5	10,1	6,8	5,3	4,6	4,1	3,7	3,4
13.	102.000—110.499	15,1	10,6	7,3	5,9	5,2	4,6	4,2	'	4,0
14.	110.500—118.999	15.6	11,1	7,8	6,4	5,7	5,1	4,7	4,5
15.	119.000—127.499	16,0	11,6	8,3	6,8	6,1	5,6	5,2	4,9
16.	127.500—135.999	16,4	11,9	8,6	7,2	6,5	6,0	5,5	5,3
17.	136.000—144.499	16,9	12,4	9,1	7,7	7,0	6,5	6,0	5,8
18.	144.500—152.999	17,3	12,8	9,5	8,1	7,4	6,9	6,4	6,2
19.	153.000—161.499	17,6	13,2	9,9	8,4	7,7	7,2	6,8	6,5
20.	161.500—169.999	18,0	13,5	10,2	8,8	8,1	7,6	7,1	6,9
* dokazljivi dohodek gospodinjstva
8.	člen
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100.
9.	člen
Ne glede na določbe 6. in 7. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje podnajemnikom;
—	če nocilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
—	če je nosilec stanovanjke pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše.
10.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri samoupravni enoti za družbeno pomoč občine, na katere območju ima stalno bivališče. Zahtevo mora vložiti v roku, ki ga z javnim razpisom določi samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Zahtevku je treba priložiti:
—	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto;
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	veljavno stanovanjsko pogodbo;
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja.
Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni Ust SRS, št. 5-12/72).
11.	člen
Samoupravna enota družbene pomoči mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v 30 dneh
po prejemu zahtevka. Pritožbo proti odločbi sam6-upravne enote družbene pomoči vložijo nosilci stanovanjske pravice v 15 dneh po prejemu odločbe. Pritožbo je moč vložiti pismeno, lahko pa tudi ustno na zapisnik pri samoupravni enoti družbene pomoči.
O pritožbi na odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
12.	člen
Delno nadomestitev za stanarino je moč odobriti za 1 leto; šteje pa se od prvega v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo samoupravna enota družbene pomoči izplačevala subvencionirani del stanarine neposredno vsake tri mesece za nazaj.
Najmanjši znesek pomoči, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 10 dinarjev.
KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV SAMOUPRAVNE ENOTE DRUŽBENE POMOČI
13.	člen
Z namenom, da bi pospešila gradnjo najemnih stanovanj in zagotovila reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje samoupravna enota družbene pomoči z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev Samoupravne enote družbene pomoči, ne smejo presegati povprečne gradbene enote in povprečne opremljenosti oz. povprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa samoupravna enota družbene pomoči s splošnim aktom.
14.	člen
Stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev samoupravne enote družbene pomoči, oddaja v najem samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik na podlagi prioritetne liste družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje nima stanovanja;
—	da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo cenzusa, ki ga določa samoupravna stanovanjska skupnost vsako leto posebej v mejah medobčinskih dogovorov, za leto 1977 pa velja cenzus 1.800 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva;
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
15.	člen
Ne glede na določilo iz 2. alince prvega odstavka 14. člena tega odloka, se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev samoupravne enote družbene pomoči, oddajajo lahko tudi:
—	mladim družinam za dobo največ 7 let;
—	upokojencem z družinami, invalidom in borcem za nedoločen čas. če del sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
16.	člen
Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo za pridobitev najemnega stanovanja poleg pogojev iz 14. in 15. člena tega odloka izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše;
— da imajo zagotovilo delovne ali druge organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let.
17.	člen
Glede na število članov gospodinjstva pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje po
naslednjih merilih:	
— za eno osebo	do 28 m2
— za dve osebi	do 42 m2
— za tri osebe	do 57 m2
— za štiri osebe	do 66 m2
— za vsakega nadaljnjega člana družine.	
gospodinjstva še	do 10 m2
KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke, ali občan. ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine, sc kaznuje po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlbk o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4-27/75),
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-14/77
Kamnik, dne 25, aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetclj 1. r.
LENART
603.
Na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart
1.	Člen
Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 51-988/71, 31-923/74, 13-824/75 in 11-480/76) se v 2. členu spremeni tako, da se številka 3.300.— zamenja s številko 3.800,—
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/71-9
Lenart, dne 25. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
LJUBLJANA CENTER 604.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 21. aprila 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. aprila 1977 sprejela
\
ODLOK
o spremembah odloka o komunalnih taksah
1.	člen
V	odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 39/74 in 29/75) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Na območju občine Ljubljana Center se plačujejo komunalne takse:
1.	za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori,
2.	za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa),
3.	za uporabo javnega prostora za druge začasne namene (kioski, stojnice, točilnice),
4.	za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejenih razstav in zabavnih prireditev za gospodarske . namene._
Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka«.
2.	člen
V	tarifi komunalnih taks se tarifna številka 3 črta, tarifna številka 4 postane tarifna številka 3 in se spremeni tako, da se glasi:
»Za uporabo javnega prostora za druge začasne namene se plača komunalna taksa:
od vsakega kioska, stojnice, točilnice ali druge začasne uporabe javnega prostora se plača dnevno:
—	do 10 m2 zavzete površine 2 din
—	za vsak nadaljnji m2 0,10 din.
Tarifna številka 5 postane tarifna številka 4.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-03/74
Ljubljana, dne 21. aprila 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. I. r.
Ljubljana Siska 605.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Šiška in v dogovoru z organi družbenopolitičnih organizacij v Občini je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem Zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 21. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije Skupščine občine Ljubljana Šiška za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
I
Ustanovi se komisija Skupščine občine Ljubljana Šiška za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu komisija).
Komisijo sestavljajo delegati v Zboru združenega dela, Zboru krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Šiška ter predstavniki občinske konference ZKS, OK SZDL, občinskega sindikalnega sveta, občinskega odbora zveze borcev NOV in občinske konference ZSMS.
II
Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v občini ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija spodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in njihovih delegatov in delegacij pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso in specifične pogoje dela v nekaterih samoupravnih organizacijah in skupnostih, daje potrebna pojasnila ter predlaga in sproža pobude za akte in ukrepe s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu
III
Komisija ima predsednika, podpredsednika in 11 članov. Predsednika, podpredsednika in člane komisije imenuje skupščina izmede delegatov v Zboru združenega dela, Zboru krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnem zboru, predstavnika izvršnega sveta in predstavnike organov družbenopolitičnih organizacij v občini.
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-010-01/77
Ljubljana, dne 21. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
606.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 6-28/73) ter 146. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 32. seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977 in na 31. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo
I
Komunalnemu podjetju »Vodovod« Kranj se daje , soglasje k najvišji ceni za potrošeno vodo iz javnega vodovodnega omrežja na območju občine Ljubljana Šiška, ki ga upravlja navedeno podjetje; ta cena je:
—	za industrijo in ostale organizacije združenega dela v gospodarstvu 2,55 din za m*.
—	za ostale potrošnike 1,90 din za m9.
II
Komunalno podjetje »Vodovod« Kranj obračunava potrošeno vodo po ceni iz I. točke tega sklepa od
prvega naslednjega odčitka oziroma obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-38-04/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 607.
Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o poimenovanju osnovne šole Dobrova pri Ljubljani
1
Osnovna šola Dobrova pri Ljubljani se poimenuje po zgodovinsko pomembni bitki iz narodnoosvobodilne borbe, ki je bila 7. maja 1942 na Ključu in v Gaberju ter se odslej imenuje:
Osnovna šola 7. maja Dobrova pri Ljubljani.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-16/77
Ljubljana, dne 19. aprila 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
LOGATEC
608.
Na podlagi 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji skupščine dne 19. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o družbeni materialni pomoči
1. člen
Odlok o družbeni materialni pomoči (Uradni list SRS, št. 18/73) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/73
Logatec, dne 19. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan dc Gleria 1. r.
MOZIRJE
609.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) ter 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela dne
9.	maja 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. maja 1977 sprejela
ODLOK
o zvišanju stanarin na območju občine Mozirje
1.	člen
Stanarine na območju občine Mozirje se zvišajo za 30«/«.
2.	člen
Osnova za določitev nove stanarine so stanarine na dan 31. 12. 1976.
3.	' člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 6. 1977. Ko se prične uporabljati ta odlok preneha veljati odlok o zvišanju stanarin v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 15/76 in 21/76).
St. 36-1/77-3
Mozirje, dne 11. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
610.
Na podlagi 1. in 3. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) ter 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela dne 9. maja 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Mozirje
1.	člen
V odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 19/73) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele A priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj (Uradni list SRS, št. 24/73), ki je sestavni del tega odloka tako, da nova točka glasi:
17 — Naprave za ogrevanje	stanovanja	tSt-k
a)	ni peči in	priključkov	za	dimnike	0
b)	priključek	na dimnike	1
c)	zidana ali	železna peč	1
d)	lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2
e)	etažna kurjava za posamezno stanovanje 15
f)	grelna telesa in hišna instalacija centralne kurjave I	'	12
g)	kotlovnica s kotli in zunanjim razvodnim omrežjem	17
h)	vsak nadaljni element pod c) in d)	1
Opomba: pod e) in f) in g) se točke seštevajo
ne glede na to, če se kotlovnica in razvodno omrežje nahaja v drugem objektu.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po, objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/77/3
Mozirje, dne 11. maja 1977.
, Predsednik Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
Na podlagi 1., 2., 13. in 19. Člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72 in 15/76), 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) in na podlagi 4. alinee
5.	člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Urad-
ni list SRS, št. 39-460/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 9. maja 1977 ter skupščina občinske samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva na seji dne 9. maja 1977 sprejeli
ODLOK
o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje
’	1. člen
V odloku o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 26/75) se spremenijo in dopolnijo določbe drugega poglavja, ki obravnava pomoč občanom za delno nadomestitev stanarine tako, da se besedilu 10. člena dodajo nove alinee, ki glasijo:	\	~	,
—	potrdilo o morebitnih drugih dohodkih družinskih članov, da poleg prikazanih nimajo drugih dohodkov,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik osebnega avtomobila,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva iz neupravičenih razlogov nezaposlen.
2. člen
Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine v Vo od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev se spremeni tako, da se glasi:
Dohodkovni razred	Število članov gospodinjstva
St.	letnj DDG din	1	S	3	4	5	6	7	e
			Znosni	izdatek	za stanarine		v “/o od letnih		DDG
1	8.499	-4,4	-9,4	—12,5	—13,7	—14,3	—14,8	—15,2	—15,5
2	8.500—16.999	—0,5	-4,7	-7,8	—9,0	—9,6	—10,1	—10,5	—10,8
3	17.000—25.499	2,2	—1,9	-5,1	-6,3	—6,9	-7,4	-7,8	-8,1
4	25.500—33.999	4,2	0,0	-3,1	-4,3	-4,9	—5,4	—5,8	—6,1
5	34.000—42.499	5,7	1,5	-1,6	-2,8	—3,4	-3,9	-4,3	—4,6
6	42.500—50.999	6,9	2,8	-0,4	-1,6	-2,2	-2,7	-3,1	-3,4
7	51.000—59.499	8,0	3,8	0,6	—0,5	—1,1	—1,6	—2,1	—2,3
8	59.500—67.999	8,9	4,7	1,5	0,4	-0,2	-0,7	-1,2	-1,4
9	68.000—76.499	9,7	5,5	2,3	1,2	0,6	0,1	-0,4	—0,6
10	76.500—84.999	10,4	6,2	3,1	1,9	1,3	0,8	0,3	0,1
11	85.000—93.499	11,0	6,9	3,7	2,5	1,9	1,4	1,0	0,7
12	93.500—101.999	11,6	7,5	4,3	3,1	2,5	2,0	1,6	1,3
13	102.000—110.499	12,2	8,0	4,8	3,7	3,1	2,5	2,1	1,9
14	110.500—118.999	12,7	8,5	5.3	4,2	3,6	3,0	2,6	2,4
15	119.000—127.499	13,2	9,0	5,8	4,6	4,0	3,5	3,1	2,8
16	127.500—135.999	13,5	9,3	6,1	5,0	4,4	3,9	3,4	3,2
17	136.000—144.499	14.0	9,8	6,6	5,5	4,9	4,4	3,9	3,7
18	144.500—152.999	14,4	10,2	7,0	5,9	5,3	4.8	4,3	4,1
19	153.000—161.499	14,7	10,6	7,4	6,2	5,6	5,1	4,7	4,4
20	161.500—169.999	15,1	10,9	7,7	6,6	6,0	5,5	5,0	4,8
21	170.000-178 499	15,4	11,3	8,1	6,9	6,3	5,8	5,4	5,1
22	178.5CO—186.999	15,7	11,6 •	8,4	7,2	6,6	6,1	5,5	5,4
23	187.000—195.499	16,0	11,9	8,7	7,5	6,9	,	6,4	6,0	5,7
24	195.500—203.999	16,3	12,2	9,0	7,8	7,2	6,7	6,3	6,0
25	204.000—212.499	16,6	12,4	9,3	8,1	7,5	7,0	6,6	6,3
26	212.500—220.999	16,9	12,7	9,5	8,4	7,8	7,2	6,8	6,6
27	221.000—229.499	17,1	13,0	9,8	8,6	8,0	7,5	7,1	6,8
28	229.500—237.999	17,4	13,2	10,0	8,9	8,3	7,7	7,3	7,1
29	238.000—246.499	17,6	13,4	10,3	9,1	8,5	8.0	7,6	7,3
30	246.500—254.999	17,8	13,7	10,5	9,3	8,7	8,2	7,8	7,5
3.	člen
K odstotkom znosnih izdatkov za stanarine iz tabele drugega člena tega odloka se dodajo korekturni odstotki šeste kategorije
Število članov v gospodinjstvu
1234	5678
3,4	3,2	3,0	2,7	2,5	2,5	2,5	2,5
4.	člen
Dokazljivi letni dohodek gospodinjstev se v primerih, ko vzdržuje otroke samo eden od staršev ali rejnik, ugotavlja tudi v skladu s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do denarne pomoči zveze skupnosti otroškega varstva SRS.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1977 dalje.
St. 36-1/77-3
Mozirje, dne 12. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
_____ /
SEVNICA
612.
Na podlagi 35. člena in 44. člena zakona d financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto
1976
5. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/77-1
Sevnica, dne 26. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
.... t
SLOVENSKA BISTRICA 613.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) in 40. člena statuta krajevne skupnosti Makole je skupščina (zbor delegatov) krajevne skupnosti Makole dne 29. marca 1977 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Makole
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Makole, ki obsega naselja:
Dežno, Varož, Stopno, Strug, Savinsko, Pečke, Mostečno, Ložnica, Štatenberg, Jelovec, Stari grad, Stranske Makole in Makole se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. julija 1977 do 30. junija 1982.
2.	člen
Pravico in dolžnost glasovanja na glasovalnih mestih imajo vsi občani s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Makole, ki so vpisani v splošni volilni imenik in delavci, ki so v rednem delovnem razmerju, pa še niso stari 18 let.
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sev-
vnica za leto 1976, katerega sestavni del je zaključni	
račun rezervnega sklada občine Sevnica	za leto 1976.
2. člen	
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu	
za leto 1976 so bili:	din
I. Po proračunu: — dohodki	19.315.485,50
— izdatki	19.309.297,45
— presežek dohodkov nad izdatki II. Rezervni sklad:	6.188,05
— dohodki	566.404,73
— izdatki	112.108,45
— saldo 31. 12. 1976	454.296,28
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 6.188,05 dinarjev se prenese v stalno rezervo občine Sevnica (rezervni sklad).
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 454.296,28 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada v leto 1977.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo 29. maja 1977 od 6. do 18. ure na običajnih glasovalnih mestih.
Referendum bo izvedla volilna komisija krajevne skupnosti Makole po načelih splošnih volitev.
4.	člen
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, ki se glasi
GLASOVNICA
za uvedbo krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Makole.
Zavezanci samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Makole. Zavezanci samoprispevka plačujejo samoprispevek po naslednjih merilih:
—	občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke: 2°/o od neto osebnega dohodka,
—	občani, ki imajo dohodke od negozdnih in gozdnih površin: 8%> od odmere osnove,
—	občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in občani, ki opravljajo intelektualne storitve: 20/0 od čistega dohodka.
—	občani, ki prejemajo pokojnine nad 2.000 din: 2 »/e od izplačanih pokojnin,
—	občani ki prejemajo pokojnine od 1.730 din do 2.000 din: 1 0/g od izplačanih pokojnin.
Pavšalni letni znesek 1.000 din plačujejo občani, ki so na začasnem delu v tujini (zdomci) in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Makole.
Predvidena sredstva, zbrana po tem sporazumu v višini 3,000.000 din se bo uporabilo po sprejetem petletnem programu krajevne skupnosti Makole za naslednje komunalne investicije:
—	za sofinanciranje asfaltiranja ceste Pečke—Je-Šovec: 2,000,000 din,
—	za sofinanciranje asfaltiranja jelovške ceste Biglez—Matevžič: 500.000 din,
—	za sofinanciranje TRAFO-postaj Variše vas, Kamenke in Stranske Makole: 260.000 din,
—	za sofinanciranje utrjevanja in gramozenja ceste Dežno (Pogačar)—Varož: 100.000 din,
—	za sofinanciranje utrjevanja in gramozenja ceste Sredce—Stopno: 50.000 din in
—	za obnovo in podaljšanje kanalizacije v naselju Makole: 90.000 din.
10.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS.
Makole, dne 10. maja 1977,
Predsednik sveta krajevne skupnosti Makole -Julij Lončarič 1. r.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Makole
Bogdan Mlakar 1. r.
VRHNIKA
614.
V skladu z določili zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter upoštevajoč temeljne cilje, naloge in obveznosti, sprejete v Dogovoru o osnovah družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 je Skupščina občine Vrhnika na 19. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1977 sprejela
5.	člen
Vsa sredstva po tem samoprispevku se zbirajo na zbirnem računu samoprispevkov št. 51810-842-048-794 občine Slov. Bistrica, kjer se jih ločeno vodi za krajevno skupnost Makole.
6.	člen
Način pobiranja samoprispevka:
—	za zaposlene v delovnih organizacijah se krajevni samoprispevek obračunava pri izplačilu rednih mesečnih osebnih dohodkov, *■
—	za občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in občani, ki opravljajo intelektualne storitve ter zavezanci za plačilo davkov od negozdnih in gozdnih površin, obračuna in pobira samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Slovenska Bistrica,
—	za upokojence pobere samoprispevek Skupnost pokojninskega zavarovanju — Maribor,
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini (zdomci), lahko denar nakažejo s položnico ali pa ga vplačajo v pisarni krajevne skupnosti Makole.
7.	člen
Krajevnega samoprispevka ne plačajo občani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) oproščeni plačila samoprispevka.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka, se samoprispevek izterja Po predpisih", ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9.	člen
Za pravilno in namensko porabo sredstev samoprispevka po zastavljenem programu dela za komunalne investicije je odgovoren svet krajevne skupnosti Makole, ki mora vsako leto najmanj enkrat poročati občanom o vplačilu in porabi zbranih sredstev.
PROGRAM
družbenoekonomskega razvoja občine Vrhnika za leto 1977
S programom opredeljujejo vsi nosilci družbenoekonomskega razvoja nalogo v letu 1977, ki izhajajo iz Dogovora o osnovah družbenega plana in iz družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976—1980, s tem da upoštevajo nove pogoje in možnosti gospodarjenja. S ciljem, da bi zagotovili uresničevanje družbenega plana občine, naj osnovni nosilci razvoja zagotovijo v letu 1977, glede na slabosti in nedoseganje načrtovanega razvoja v letu 1976 (kar je razvidno v analizi), izvajanje naslednje politike in nalog:
1.	Intenzivnejše uveljavljanje ustavnih načel na vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja ter dosledno izvajanje zakona o združenem delu, pri tem pa je potrebno razvijati združevanje dela in sredstev na osnovi dohodkovnih odnosov pri svobodni menjavi dela.
2.	Povečanje obsega proizvodnje, da bi dosegli planirano gospodarsko rast v družbenem planu občine za obdobje 1976—1980.
3.	Pospešiti pripravo investicijskih elaboratov v tistih organizacijah združenega dela, ki so v precejšnji zamudi s ciljem, da bi dosegli načrtovani razvoj občine.
4.	Zagotavljanje skladnih odnosov pri delitvi dohodka z namenom ustvarjanja pogojev za višjo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva,
o. Izvajanje sanacijskih programov ter ukrepov za učinkovito odpravljanje negativnih rezultatov poslovanja v TOZD in OZD, ki poslujejo z izgubo.
6.	Uveljavljanje sistema nagrajevanja po delu za vse delavde, zaradi doseganja višje storilnosti dela in višje produktivnosti vseh proizvodnih faktorjev, pri tem pa je potrebno upoštevati sprejete samoupravne sporazume o dogovorjenih sredstvih za osebne dohodke.
7.	Nosilci razvoja kmetijstva morajo dosledno izvajati dogovorjeno politiko (preskrba prebivalstva in drugo).
)
8.	Izvajati sprejeto politiko zaposlovanja z omejevanjem prekomernega zaposlovanja v negospodarskih dejavnostih.
9.	Izvajanje srednjeročnega plana razvoja družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov.
10.	Dosledno moramo upoštevati, načelo, da mora biti dinamika rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo v občini za 10 °/o počasnejša od rasti bruto dohodka.
11.	Nadaljevati začeto gradnjo v stanovanjskem gospodarstvu.
12.	Začeti izvajanje prve faze programa za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov.
13.	V okviru novo ustanovljene samoupravne komunalne skupnosti dosledno izvajanje programiranih nalog za leto 1977.
14.	Izvajati sprejete naloge na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe, za katere je potrebno zagotoviti materialne pogoje.
I. GOSPODARSTVO
Počasnejša gospodarska rast, investicijska neaktivnost in manjše izgube v nekaterih organizacijah združenega dela v letu 1976 bodo ovira za doseganje načrtovanega razvoja ob prehodu v letu 1977. Gospodarske organizacije predvidevajo v letu 1977 hitrejšo rast kot v letu 1976, čeprav še vedno ne bomo dosegli planirane povprečne srednjeročne gospodarske rasti. Predvidene stopnje rasti posameznih kategorij temeljijo na programih organizacij združenega dela kot sledi:
TABELA I — Predvideni porast ekonomskih kazalcev
			45	tfl	4
ORGANIZACIJE	d	«5	S	S	•0
ZDRUŽENEGA DELA	b 2	£o			
	Povp št. ; v •/•	5'°>	f* n >	i*	Brutc ■ oseb v •/•
1	2	3	4	5	6
Iskra Vrhnika	5,8	18,0	16,0	10,0	14,0
Fenolit Borovnica	14,2	20,0	—	—	A—
IUV Opekarna	—	—	—	—	—
Kamnolom Verd	0	4,0	—	33,0	17,4
Liko Vrhnika	2,2	29,0	2,0	41,0	3,0
IUV Usnjarna	0,4	5,0	7,0	— 5	— 2
KZ Vrhnika	6,4	15,0	17,0	37,0	25,0
Gozdarstvo Vrhnika	0	0	0	0	0
Igrad Vrhnika	1,6	45,0	22,0	16,0	16,0
Mantova Vrhnika	5,5	7,6	7,7	11,7	8,7
Merkator »Dolomiti« Lj.	10,3	11,0	16,0	10,0	9,0
Kovinarska Vrhnika	0,6	2,0	0	— 3	5,0
Slovenija avto — servis					
Vrhnika	0	6,0	— 3	14,0	— 7
Obrtnik Borovnica	10,0	42,0	0	—	45,0
Obrtni center Vrhnika	0	22,0	21,0	6,0	24,0
PTT Vrhnika	0	4,2.	2,3	31,6	3,2
Komunalno podj. Vrhnika —		—-	—	—	—
Gospodarstvo	2,6	15,3	5,5	13,0	4,2
Predvidena povprečna					
letna stopnja rasti					
za obdobje 1976—1980	2,9	10,2	11,4	16,0	7,8
Na povprečno 5,5 °/t> rast bruto dohodka celotnega ' gospodarstva v občini bodo glede na strukturo gospodarstva še vedno vplivale usnjarska in lesna industrija kljub temu, da predvidevamo premike v kmetijstvu in trgovini na drobno. Tako bo v trgovini bruto dohodek naraščal po stopnji 16 %>. Nekoliko višjo rast bruto dohodka bo doseglo področje kmetijstva (17 %>). Število zaposlenih naj bi bilo za 2,6 "/o višje. Naj večje število zaposlenih izraženo v absolutni številki predvidevajo temeljna organizacija združenega dela Fenolit Borovnica (28 delavcev) in Liko Vrhnika (22 delavcev), povečanje zaposlenosti pri ostalih organizacijah združenega dela bistveno ne vpliva na stopnjo povečanja zaposlenih (2,6%). Ugotavljamo (razvidno iz analize), da zaostajanje produktivnosti dela zahteva v letu 1977 doseganje 2,9 odstotno stopnjo rasti, kar bo eden izmed najpomembnejših pogojev7 za doseganje predvi1-dene gospodarske rasti in uresničitev stabilizacijskih prizadevanj že iz preteklih let. Zaradi tega predvidevamo oziroma mora zaposlenost ostati v okvirih s srednjeročnim planom sprejetih gibanj. Predvideno 2,9 odstotno povečanje produktivnosti dela v letu 1977 bo zahtevalo maksimalno prizadevanje združenega dela, ne samo za povečanje obsega proizvodnje oziroma storitev temveč tudi za zmanjšanje stroškov, boljšo delovno disciplino na vseh delovnih mestih ter boljšo organizacijo dela. Nosilci gospodarskega razvoja v občini bodo tudi posebno skrb posvetili kadrovski strukturi oz. zaposlovanju ter uvajanju sodobnejše tehnologije.
Na področju industrije bodo morale posamezne organizacije združenega dela zaradi slabe tehnične in tehnološke opremljenosti dela, slabše akumulativne sposobnosti, neprilagojenih oz. nezadostnih novih proizvodnih programov zahtevam tržišča analizirati in oceniti sedanje proizvodne programe ter jih izpopolniti oz. spremeniti glede na možnosti in pogoje na tržišču:
—	povečati naložbe v razširitev materialne osnove dela pri čemer je potrebno izdelati dobre investicijske programe,
—	vsebinsko opredeliti in uresničiti dohodkovne odnose v skladu z zakonom o združenem delu.
Na področju gradbeništva bo potrebno ob še vedno slabi povezanosti zahtevati od organizacij združenega dela v gradbeništvu, da ob stanovanjski izgradnji ustrezno organizirajo svoje delo in združijo finančna sredstva. Za doseganje tega cilja je potrebno hitreje reševati neurejeno stanje na področju urbanistične dokumentacije ter izdelave novih projektov za stanovanjsko kot ostalo gradnjo.
Potrebno bo v letu 1977, da TOZD Igrad Vrhnika prouči sedanjo organiziranost in se z namenom racionalne porabe obstoječih zmogljivosti skupne odgovornosti za kvalitetno in pravočasno izvedbo gradbenih del, oziroma storitev, integrira s sličnimi ali sorodnimi podjetji znotraj občine ali izven nje.
Na področju trgovine bo TOZD Dolomiti Ljubljana
—	zagotavljala stalno in ustrezno založenost trgovine na drobno posebej pa še vaških trgovin na našem področju,.
—	tesnejše se povezovala na dohodkovnih osnovah s proizvodnjo za zagotovitev založenosti trga in hitrejše prilagajanje proizvodnje zahtevam potrošnje,
—	proučila sedanjo organizacijo dela in prilagodila poslovni čas potrebam delovnih ljudi In občanov.
Na področju gostinstva morajo gostinske organizacije (zasebni in družbeni sektor) posvetiti več aktiv-
nosti za izboljšanje kakovosti storitev v asortimanu in postrežbi.
Povišanje cen gostinskih storitev v letu 1976 je predvsem vplivalo na rezultate poslovanja gostinstva ne pa na stabilizacijska prizadevanja. Zato morajo organizacije združenega dela (hotel Mantova, Mlečna restavracija) ter zasebni gostinci:
—	racionalizirati poslovanje,
—	izboljšati in prilagajati organizacijo dela in poslovni čas potrebam gostov,
—	skrbeti za izboljšanje kvalitete vseh vrst storitev.
Na področju obrti bodo organizacije združenega dela razvijale zlasti storitveno obrt kot servisno dejavnost.
I z v o z n o - u v o z n a orientacija
Zunanjetrgovinska menjava se bo v letu 1977 še povečala. Gospodarske organizacije načrtuje povečanje izvoza v vrednosti 342,9 mio din, kar je za 9,6 "/o več kot v letu 1976. Uvozili bodo v vrednosti 115,4 mio din, kar pomeni le 33 °/o izvoza.
Gospodarske investicije
Organizacije združenega dela bodo glede na razvojne plane intenzivno delale na realizaciji investicijskih programov, ki so v skladu z dogovorom o osnovah družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976 do 1980.
Na tem področju se bodo v letu 1977 uresničile naslednje naloge:
Kovinarska Vrhnika
—	realizacija prve laze proizvodne hale na novi lokaciji (gradbeni objekti po investicijskem programu v vrednosti 16,3 mio din, oprema in ostala dela v vrednosti 1,2 mio din).
Merkator Vrhnika
—	pričetek gradnje trgovskega centra (adaptacija trgovine »Železnina«)
Kmetijska zadruga Vrhnika
—	preureditev samopostrežne trgovine pri Mlečni restavraciji in razširitev prostorov za družbeno prehrano;
—	pripravljalna dela za pričetek gradnje trgovine na novi lokaciji v Dragomeru
Kmetijstvo
Nosilci razvoja kmetijstva — Kmetijska zadruga Vrhnika v sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo in Kmetijsko zemljiško skupnostjo bodo nadaljevali sodelovanje s kmeti kooperanti ter razvijali tiste dejavnosti, ki so možne glede na naravne pogoje.
Kmetijska zadruga Vrhnika predvideva naslednje povečanje fizičnega obsega proizvodnje:
—	mleko v 000 litrov	3.270
—	klavno govedo ton	415
—	klavrna teleta ton	10
—	plemensko govedo ton	20
—	prašiči ton	2
—	krompir ton	50
Kmetijska zemljiška skupnost bo v letu 1977 z nabavo jarkača in podrahljajnika bolj uspešno reševala probleme drobne odvodne mreže in zračenja obdelovalnih površin.
Prednostne naloge Kmetijske zemljiške skupnosti
so:
—	izboljšati z agro in hidromelioracijami več kmetijskih površin in sicer na 280 ha,
—	usmerjati promet s kmetijskimi zemljišči v cilju večanja obdelovalnih parcel.
Sklad za pospeševanje kmetijstva bo v okviru finančnih možnosti nadaljeval s svojo aktivnostjo na področju analize krme za živino, štipendiranja strokovnega izobraževanja kmetov ter sodeloval pri sofinanciranju kvalitetnih semen, načrtov za hleve in umetnem osemenjevanju, to je prvi pripravi proizvodnje posameznih donosnih kultur. Vsa navedena dejavnost naj bi omogočila večji razvoj kmetijstva v letu 1977 ter večje združevanje dela in sredstev z ostalimi nosilci kmetijske dejavnosti izven občinskih meja.
Nadaljevanje z ustanavljanjem proizvodnih strojnih, melioracijskih in drugih skupnosti v smislu združevanja sredstev dela in zemlje ob uvajanju dohodkovnih odnosov.
II.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Oblikovanje in usklajevanje srednjeročnih programov družbenih dejavnosti še ni končano, niso pa znane tudi dokončne opredelitve združenega dela glede nadaljnjega razvoja teh področij. Roki za sklenitev samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so podaljšani. Do konca prvega polletja 1977 bo potekalo začasno financiranje za delovanje SIS družbenih dejavnosti. Po tem začasnem sistemu se bodo na področju družbenih dejavnosti za katere velja osnova za združevanje sredstev osebni dohodek ali dohodek uporabljale do 30. junija iste osnove in enake stopnje kot so veljale na dan 31. december 1976. Zaradi tega bodo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti svoje programe za leto 1977 izvajale v skladu z Dogovorom o osnovah družbenega plana občine in Družbenega plana razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976—1980.
Samoupravne interesne skupnosti bodo pri svojih programih dela za leto 1977 upoštevale osnovna načela družbenoekonomskega razvoja v organizacijah združenega dela, ki se opredeljujejo za zagotovitev hitrejše rasti sredstev za razširitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela v materialni proizvodnji od rasti dohodka in sredstev zadovoljevanja skupnih potreb. Sredstva za skupno porabo bodo v letu 1977 rasla za 10 0/o počasneje od rasti bruto dohodka (4,9%). Uresničitev te naloge bo zahtevala od vseh interesnih skupnosti iskanje nadaljnjih oblik organiziranja, posebej ustanovitev skupnih strokovnih služb, skrajno, varčevanje sredstev ter racionalizacijo poslovanja.
Glede na to morajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti pri programiranju svojih nalog za leto 1977 upoštevati predvidena gospodarska gibanja v občini. Na področju naše občine je zlasti pereče vprašanje novih investicijskih vlaganj v objekte skupnega pomena kot so šole in vrtci. Dejstvo je, da ob referendumu sprejetega programa izgradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov zaradi izpada predvi-
denih kreditov ne bomo mogli realizirati zaradi česar se moramo odločati za etapno realizacijo programa.
Na področju družbenih dejavnosti se bodo po posameznih interesnih skupnostih v letu 1977 uresničevale naslednje pomembnejše naloge:
a)	Otroško varstvo
Skupnost otroškega varstva bo v letu 1977 v okviru finančnih možnosti zagotovila izvedbo minimalnega programa vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke, ki je opredeljen v srednjeročnem planu. Poleg tega skupnost otroškega varstva predvideva realizacijo naslednjih nalog:
—	zagotovitev enotnih kriterijev za sprejem otrok v WZ,
—	adaptacija prostora za 25 otrok v KS Borovnica (načrti za adaptacijo so narejeni),
—	sofinanciranje nakupa opreme za adaptacijo vzgoj novarstvenega zavoda na Vrhniki, ki ga bo zgradila IUV,
—	sofinanciranje nakupa opreme za novo zgrajeni vzgoj no varstveni zavod v vasi Breg—Pako, ki ga bo zgradila TOZD Fenolit Borovnica,
—	v obdobju začasnega financiranja bo pripravila vse potrebno za prenos financiranja vzgoj novarstvene dejavnosti iz izobraževalne skupnosti na Skupnost otroškega varstva.
b)	Vzgoja in izobraževanje
Občinska izobraževalna skupnost bo v okviru finančnih sredstev zagotavljala osnovno izobraževanje, ki izhaja iz zakona in učnih načrtov — predmetnikov. Program Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1977 je opredeljen v minimalnih standardih, ki so enotni za vso Slovenijo ter so osnova za solidarnostno prelivanje sredstev med občinskimi skupnostmi in zajema:
—	dejavnost osnovnih šol — osnovno izobraževanje za 1.900 otrok v 69 oddelkih,
—	osnovno izobraževanje v posebni osnovni šoli za 33 otrok v 4 oddelkih,
—	podaljšano bivanje za 203 učencev v 9 oddelkih,
—	mala šola s 120 urnim programom v 11 oddelkih in 225 otrok (celoletno malo šolo obiskuje v VVZ 78 otrok),
—	prevoz učencev (390 otrok),
—	štipendije za pedagoške poklice (13),
—	dejavnost samoupravnih organov — strokovne službe.
Občinska izobraževalna skupnost bo v letu 1977 financirala tudi naslednje dejavnosti — glasbeno šolo (190 otrok), osnovno izobraževanje odraslih (45 slušateljev), šolo v naravi (ca 520 otrok), prehrano šolskih otrok ter financirala kvalifikacije pedagoških delavcev in odplačevala anuitete.
V času začasnega financiranja bo Občinska izobraževalna skupnost za prvo polletje.leta 1977 še financirala dejavnost VVZ, ki se bo v drugem polletju prenesla na Skupnost otroškega varstva. Za investicije v osnovnošolski prostor pa bo Občinska izobraževalna skupnost namenila sredstva v višini 0,26 °/o od bruto osebnega dohodka.
c)	Kulturna skupnost
Občinska kulturna skupnost bo v letu 1977 izvedla bistveno nalogo, ki izhaja iz srednjeročnega plana razvoja kulture za obdobje 1976—1980 — zmanjšanje razlik v dostopnosti do kulturnih dobrin ter vspod-bujanje in pospeševanje razvoja prednostnih kulturnih dejavnosti: knjižničarstvo, gledališko dejavnost ter varstvo kulturne in zgodovinske dediščine (vse v okviru finančnih sredstev).
Dejavnost kulturne skupnosti bo usmerjena zlasti na naslednja področja:
—	pri knjižnični dejavnosti bo zagotovila nakup večjega števila knjig in se tako čimbolj približala normativom, pri tem pa posebno pozornost posvetila izboru družboslovne in marksistične literature. Kulturna skupnost mora vložiti maksimalne napore za zagotovitev potrebnih prostorov (knjižnico na Vrhniki, izposojeva-lišče na Logu, ogrevanje prostorov v Borovnici). V ta namen bo zagotovila več sredstev za investicije, pa čeprav bi zaradi tega nekoliko trpela redna dejavnost,
—	podpirala dejavnost ustanovljene ZKPO in na ta način omogočila oživljanje in organizirano delo amaterskih skupin,
—	gledališka dejavnost bo usmerjena h kulturni vzgoji mladih ter seznanjanju občanov z gledališkimi dosežki poklicanih izvajalcev iz Ljubljane, Celja, Kranja in Nove gorice,
—	spomeniška dejavnost bo v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Slovenije usmerjena k sanaciji spomeniških objektov: končati arheološka dela na Turnov-šah, sanirati baročno kaščo v Verdu, urediti strop cerkve na Kurenu ter sanirati ostanek borovniškega viadukta,
—	arhivsko dejavnost bo opravljal Zavod zgodovinskih arhivov za vse ustvarjalce arhiva za območje naše občine, predvsem po končanem delu z arhivskim fondom bivšega borovniškega ljudskega odbora. Ker je že nekaj let izredno problematično vprašanje prostora in ker prizadevanje skupaj z občinami Logatec in Cerknica niso uspela, je v letu 1977 treba ponovno iskati možnosti rešitve na območju naše občine.
d)	Temeljna telesnokulturna skupnost
Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost je že v letu 1976 uresničevala bistveno nalogo množičnosti telesne kulture v naši občini. V letu 1977 se ta skupnost glede na sprejete sklepe v Portorožu ter v okviru razpoložljivih finančnih sredstev opredeljuje za izvedbo naslednjih nalog:
—	uresničevanje koncepta množičnosti,
—	urejanje vprašanja vzdrževanje že obstoječih objektov,
—	urejanje vprašanja izgradnje novih objektov,
•	— uveljavljanje športno-rckreacijskega tekmoval-
nega sistema,
—	razvijanje delavskih športnih iger v okviru občine,
—	podpiranje mladinske športne olimpjjade,
—	v okviru komisij za šport in rekreacijo pri krajevnih skupnostih in osnovnih telesnoku 1 turnih organizacijah izpeljati športno značko za predšolske otroke,
*,
S
—	razvijati šolski in medšolski tekmovalni sistem,
—	pomnožiti akcije TRIM,
—	izpeljati akcijo »Naučimo se plavati«,
—	aktivirati delo komisij za rekreacijo v krajevnih skupnostih in TOZD,
—	nadaljevati s šolanjem novih kadrov,
—	nadaljevati z dopolnilnim izobraževanjem sedanjih kadrov,
—	ustanoviti regijski center za šolanje kadrov,
—	vključevanje občinskih selekcij v koncept tekmovalnih skupnosti,
—	poizkusiti vpeljati selekcijo učencev v športne razrede v osnovni šoli.
e)	Skupnost socialnega skrbstva
Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva bo opravljala naloge v skladu s sprejetim planom razvoja občine ter z ostalimi planskimi dokumenti. Temeljni cilji socialnega skrbstva v občini Vrhnika, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v skupnosti socialnega skrbstva je zagotavljanje socialnega varstva občanov. Delovanje socialnega skrbstva posega predvsem v skrb za nemoteno življenje družin mladoletnikov, starejših občanov in skrb za določeno kategorije občanov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V okviru srednjeročnega programa bo skupnost socialnega skrbstva posebno pozornost v letu 1977 posvetila izvajanju novega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zato bo potrebno v letu 1977 opraviti vse naloge, ki jih ta zakonodaja na novo nalaga socialnemu skrbstvu.
Poleg tega bo Občiriska skupnost socialnega skrbstva v okviru finančnih sredstev izvajala še naslednje naloge:
—	zagotavljala finančna sredstva za socialno ogrožene občane, ki nimajo nobenega vira sredstev za preživljanje po enotnih merilih, ki veljajo za SRS v SR Sloveniji,
—	zagotavljala finančna sredstva za razne oblike družbeno denarnih pomoči materialno ogroženim občanom po enotnih merilih, dogovorjenih v skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije,
—	zagotavljala finančna sredstva za zavodsko var-. stvo v splošnih in posebnih socialnih zavodih,
—	druge naloge, ki jih skupnost že v skladu s samoupravnim sporazumom o delovaniu te skupnosti izvajajo.
f)	Občinska zdravstvena skupnost
Občinska zdravstvena skupnost bo v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana v letu 1977 zagotavljala finančna sredstva za nemoteno delovanje Notranjskega zdravstvenega doma Vrhnika kot organizacije, ki izvaja zdravstveno varstvo prebivalstva v občini Vrhnika. V letu 1977 bodo delovale vse do sedaj razvite zdravstvene službe (osnovna zdravstvena služba). Zdravstveno varstvo mora še nadalje smotrno povezovati svoje osnovne dejavnosti, vse v cilju boljšega zdravstvenega varstva delavcev in občanov in s tem odločneje vplivati na produktivnost dela (znižati v letu
1976 močno povečani bolniški stalež). Skupnost zdravstvenega varstva mora ugotoviti racionalizacijo nudenja uslug izvajalcev zdravstvenega varstva in pospeševati stabilizacijska obnašanja uporabnikov zdravstvenega varstva.
g)	Zaposlovanje
Samoupravna skupnost za zaposlovanje bo prednostno skrbela za:
u
—	poklicno usmerjanje, zaposlovanje in strokovno usposabljanje delavcev, ki iščejo zaposlitev ter sodelovala pri uveljavljanju in sprejemanju družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih,
—	naloge, ki jih določa zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb,
—	operativno izvajanje in analitsko-statistično spremljanje kadrovskega štipendiranja in štipendiranja združenih sredstev dijakov in študentov.
Splošna poraba
Na podlagi načela, da bo oblikovanje splošne porabe v okviru celotne porabe temeljila na zagotovitvi izvajanja ustreznih funkcij občine, kakor tudi na zagotoviti izvajanje nalog, ki za občino izhajajo iz zakonov ter obveznosti sprejetih z družbenim planom, bodo v letu 1977 financirane iz proračuna predvsem naslednje naloge:
1.	dejavnost organov družbenopolitične skupnosti,
2.	dejavnost krajevne skupnosti (uresničitev delegatskega sistema),
3.	dejavnost ljudske obrambe v skladu z zakonom o ljudski obrambi in srednjeročnim planom,
4.	dejavnost družbenopolitičnih organizacij,
5.	del nalog s področja komunalnih dejavnosti (posebno urbanistični plani in programi),
6.	sredstva za priznavalnine borcem NOB po merilih posebnega družbenega dogovora,
7.	sredstva za zagotavljanje pogojev dela državnih organov.
Splošna poraba v občini bo naraščala predvidoma za okoli 10 %> počasneje kot bruto dohodek.
Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za komunalo bo v letu 1977 prešlo financiranje komunalne dejavnosti v komunalno skupnost. Da bi omogočili ta prehod bo potrebno določiti vire financiranja te skupnosti.
V skladu z odlokom o samoprispevku bo potrebno zagotoviti tudi sredstva za sofinanciranje določenih nalog pri objektih, ki se bodo v letu 1977 pričeli graditi skladno s sprejetim programom.
III.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevne skupnosti bodo v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine in s svojimi srednjeročnimi programi v letu 1977 predvsem:
— sprejele in izvajale letne programe razvoja krajevnih skupnosti in finančne načrte za izvajanje programskih nalog,
—	ustanavljale hišne svete in jih z zbori stanovalcev uveljavljale kot temeljne celice krajevne samouprave z vsestransko družbeno vlogo na vseh področjih, kjer je treba zagotoviti neposreden samoupravni vpliv občanov v krajevnih skuphostih,
—	dosledno izvajale programe v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu združevanja in uporabe sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih potreb in interesov v krajevni skupnosti,
—	utrjevale organiziranost in usposobljenost na-področju civilne zaščite, družbene samozaščite, varstva okolja ter obrambnih priprav,
—	uskladile svoje statute,
—	aktivno vključevale delegate v dejavnost novo ustanovljene komunalne interesne skupnosti.
IV.	PROSTORSKI RAZVOJ
a)	Urbanizem
Naloge s področja urbanizma v letu 1977 temeljijo na srednjeročnem planu občine za obdobje 1976—1980 in so naslednje:
—	nadaljevati začeto novelacijo urbanističnega programa občine Vrhnika,
—	začeti z obdelavo urbanističnih redov (v okviru urbanističnega programa),
—	izdelati' zazidalni načrt oz. otoke: Klis, Vrtnarija, območje ob priključku na avtocesto, Bevke, Dragomer, Log, Drenov grič, Verd — stari del in Janezbva vas, zazidalni načrt med Idrijsko cesto in Tičnico ter pod Trojico, zazidalni preizkus šolskega centra na Vrhniki, zazidalni načrt Borovnica — center, razširitev lokacijske dokumentacije med Mlečno restavracijo in tržnico,
—	sprejeli bomo odloke o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih znotraj zazidalnih načrtov.
b)	Stanovanjsko gospodarstvo
Samoupravna stanovanjska skupnost bo z združenimi sredstvi za stanovanjsko graditev v višini 6 °/o od bruto osebnih dohodkov zmanjšani za 0,345 % za graditev dijaških in študentskih domov v letu 1977 zgradila 30 stanovanj z rokom vselitve konec leta 1977 ter pričela z gradnjo še 27 družbenih stanovanj, ki bodo vseljiva do konca meseca aprila leta 1978 v skupni vrednosti 21,2 mio din ter izgradnje oz. pričetka gradnje 57 družbenih stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost predvideva v svojem programu za leto 1977 izgradnjo 83 zasebnih stanovanj, od katerih 21 stanovanj odpade na izgradnjo individualnih hiš z združenimi sredstvi TOZD in lastnimi sredstvi graditeljev (združenega sredstva v obliki posojila) ter 62 individualnih hiš zgrajenih z lastnimi sredstvi (občani iz drugih občin).
c)	Ko m u n a 1 n o gospodarstvo
Na področju komunalnega gospodarstva bodo v letu 1977 usmerjeni vsi napori da bo Komunalna skupnost čimprej začela delovati na področju vsklajcvanja interesov ter združevanja sredstev in dela s ciljem, da
se realizirajo programske naloge, ki so bile zastavljene s srednjeročnim programom. Posebno skrb bomo posvetili formiranju strokovnih služb pri občinski komunalni skupnosti in kontinuiteti dela pri prenosu nalog na komunalno skupnost.
Plan Komunalnega podjetja Vrhnika predvideva na nivoju občine Vrhnika naslednji vrstni red investicijske dejavnosti:
—	vodovod — nadaljevanje del na izgradnji vodovoda Vrhnika II. faza zajetja v Starem mlinu in povezava tega zajetja z obstoječim omrežjem, nadaljevanje raziskav na Borovniškem področju ter izgradnja zajetja v Bevkah,
—	elektrika — izgradnja daljnovoda Logatec— Vrhnika, TP Lukovica s kablovodom, TP Dragomer, TP Log-vas—Jordanov kot, TP Crni orel s prestav.t-vijo VN daljnovoda Janezova vas — šola Janeza Mraka,
—	kanalizacija in čistilne naprave: nadaljevanje del na izgradnji centralnih čistilnih naprav A kanal, kanalizacija Graben, priprava idejnega projekta Liko—Borovnica za kanalizacijo,
(
—	ceste — redno vzdrževanje cest, začetek del na modernizaciji ceste Podčelo—Podlipa.
d)	Varstvo okolja
Stanje na področju varstva okolja, sprejete planske naloge in določilo zakona o varstvu zraka, nalagajo v letu 1977 naslednje'naloge:
—	sprejeti odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Vrhnika,
—	izdelati predloge sanacijskih programov za preučitev in ureditev kanalizacije v naseljih, kjer le-tenc obstojajo,
—	izvesti akcijo za izboljšanje čistoče javnih površin ter pri tem odpraviti neurejena odlagališča, smeti ter odpadkov,
— OZD, ki izvaja dejavnost na področju varstva okolja, komunalna skupnost ter komisija za varstyo okolja mora v okviru svojih pristojnosti ukreniti vse potrebno za dosledno izvajanje sprejetega zakona in odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Vrhnika,
—	sprejeli bomo odlok o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na obmo'čju občine Vrhnika.
V.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
V skladu z zakonom o ljudski obrambi, zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter zaključkov republiškega posvetovanja o razvoju splošne ljudske obrambe v naslednjem srednjeročnem obdobju, se bo dejavnost na področju obrambnih priprav v letu 1977 usmerila na:
— obrambne priprave je potrebno nenehno vsebinsko, organizacijsko in materialno krepiti, razvijati in usklajevati. Ćpredelili bomo naloge in cilje v okviru srednjeročnega načrta na vseh ravneh in zagotovili materialne ter finančne pogoje za uresničevanje nalog s področja obrambnih priprav,
—	obrambni načrti družbenopolitično skupnosti, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih morajo biti tako izdelani, da omogočajo pravočasen in organiziran prehod vseh družbenih dejavnikov iz mirnodobnega v vojno stanje ter učinkovito in usklajeno delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v drugih izrednih razmerah,
—	civilni zaščiti in vsem njenim sestavinam bomo posvetili večjo skrb in ob tem zagotovili pogoje, da se bo razvijala ter kadrovško in materialno krepila v skladu z ostalimi sestavinami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejeti varnostne načrte in pravilnike o formiranju narodne zaščite tako v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih^organizacijah in krajevnih skupnostih,
—	izdelati poane civilne zaščite, na podlagi teh formirati enote civilne zaščite in izdelati razvojne načrte ter sistem financiranja in izobraževanja tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih,
—	v vse finančne plane organizacij združenega dela in drugih delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti vnesti tudi financiranje obrambnih priprav v miru, v skladu z razvojnimi načrti,
—	pri nadaljnji gradnji trgovskih površin trgovin z živili je v skladu s programom ljudske obrambe zagotoviti ustrezne skladiščne prostore za potrebe rezerve živil. Vzporedno je zagotoviti namenska sredstva za oblikovanje blagovnih rezerv za preskrbo prebivalstva in oboroženih sil ter drugih, ki delujejo v splošni ljudski obrambi v izrednih razmerah.
St. 1/6-30-02/76
Vrhnika, dne 12. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
ZALEG
615.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. in 2. odstavka 13. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), na podlagi družbenega dogovora o politiki stanarin, in 126. členu statuta občine Žalec (Uradni list, SRS, 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. maja 1977 sprejela
ODLOK
o povišanju stanarin
1.	člen
Stanarine sc s 1. junijem 1977 povečajo da 30 °/«.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec, oziroma lastnik stanovanja, določi za vsako stanovanje višino stanarine po tem odloku.
3.	člen
Osnova za določitev stanarine v letu 1977 je vrednost stanovanja, ugotovljena z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 9/73, 35/73, 1/74 in 2/77) s tem, da ostane valorizacijska vrednost točke nespremenjena, to je 9,10 dinarjev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/77-3
Žalec, dne 10. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
616.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72 in 15/76) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. maja 1977 sprejela
ODLOK
o delni nadomestitvi stanarine
1. člen
S tem odlokom se ureja delna nadomestitev stanarine, do katere so upravičeni nosilci stanovanjske pravice ne glede na to, ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka.
Delna nadomestitev stanarine sme znašati največ do 80% stanarine.
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 30 din mesečno.
2.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednje normative:
Število članov	povrSlna
gospodinjstva	m'
\
.2
3
4
do 28 do 42 do 57 do 66
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva Se do 10 ms. Za nefunkcionalna Stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko ta normativ površine poveča do 30%.
3.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva ne presega mejnih vrednosti v naslednji tabeli določenih izdatkov za stanarine:
)
dohodek gospodinjstva	Število članov gospodinjstva
št.	letno din	1	2345678
znosni izdatki za stanarino v °/e od letnega dohodka gospodinjstva
1	8.499		
2	8.500—16.999	1,8	
3	17.000—25.499	4,5	0,2
4	25.500—33.999	6,5	2,1
5	34.000—£2.499	8,0	3,6
6	42.500—50.999	9,2	4,9
7	51.000—59.499	10,3	5,9
8	59.500—67.999	11,2	6,8
9	68.000—76.499	12,0	7,6
10	76.500—84.999	12,7	8,3
11	85.000—93.499	13,3	9,0
12	93.500—101.999	13,9	9,6
13	102.000—110.499	14,5	10,1
14	110.500—118.999	15,0	10,6
15	119.000—127.499	15,4	IM
V letni dohodek gospodinjstva se štejejo vsi dohodki iz delovnega razmerja, dohodki iz starostnih in invalidskih pokojnin, družbene denarne pomoči, otroški dodatki, dohodki obrtne in podobne dejavnosti.
/
4.	člen
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v 3. členu tega odloka in deli s 100.
Delna nadomestitev stanarine predstavlja razliko med dejansko stanarino, ki bi jo moral plačati nosilec stanovanjske pravice in znosno stanarino izračunano po 1. odstavku tega člena.
5.	člen
Ne glede na določbe 2., 3. in 4. člena tega odloka do delne nadomestitve stanarine niso upravičeni nosilci. stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem,	'
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hišice,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik avtomobila,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva imetnik nepremičnin v vrednosti nad 50.000 din,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva sposoben za delo pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen.
Določilo o avtomobilu ne velja za invalide, ki jim je vozilo potrebno iz zdravstvenih razlogov.
6.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec — enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zahtevek se mora vložiti za leto 1977 v
0,4					
1,6	0,2				
2,6	1,3	0,6	0,1		
3,5	2,2	1,5	1,0	0,5	0,3
4,3	3,0	2,3	1,8	1,3	1,1
5,1	3,7	3,0	2,5	2,0	1,8
5,7	4,3	3,6	3,1	2,7	2,4
6,3	4,9	4,2	3,7	*6,3	3,0
6,8	5,5	4,8	4,2	3,8	3,6
7,3	6,0	5,3	4,7	4,3	4,1
7,8	6,4	5,7	5,2	4,8	4,5
roku 40 dni po objavi tega odloka, za naprej pa vsako leto do 31. januarja za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba priložiti:
1.	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto na enotnem obrazcu pri organizaciji, kjer združujejo delo, oziroma upokojenci in invalidi pri skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja in izjave o drugih dohodkih in prejemkih v preteklem koledarskem letu,
2.	potrdilo o premoženjskem stanju, dohodku iz obrtne in podobne dejavnosti in skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni upravni organ,
3.	potrdilo hišnega sveta, da prosilec stanovanje ali del stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanje, oziroma njegov del, noben član gospodinjstva ne uporablja za poslovne prostore,
4.	prosilčevo izjavo, da noben član gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, lastnik počitniške hišice in avtomobila ter da nima drugih dohodkov.
Imetniki stanovanjske pravice v stanovanjih, ki so v zasebni lastnini pa še:	,
—	veljavno stanovanjsko pogodbo
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja
7.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu mora o zahtevku o delni nadomestitvi stanarine odločiti v 30 dneh po prejemu zahtevka.
Zoper odločbo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec — enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu lahko vložijo nosilci stanovanjske pravice pritožbo v roku 15 dni po prejemu odločbe na zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Pritožba se vloži pri enoti, ki je odločbo izdala. Zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu odloči o pritožbi v 30 dneh od dneva prejema pritožbe.
8.	člen
Delno nadomestitev stanarine je mogoče odobriti za dobo enega leta, oziroma do 31. januarja v naslednjem koledarskem letu, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. Nosilec sta-
novanjske pravice mora do 20. januarja za tekoče leto ponovno vložiti zahtevek za delno nadomestitev stanarine, če meni, da še izpolnjuje pogoje iz 2. in 3. člena tega odloka.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec — enota za družbeno pomoč' v stanovanjskem gospodarstvu lahko tudi med letom zahteva od občana, ki mu je priznana pravica do delne nadomestitve stanarine vsa potrebna potrdila, iz katerih je razvidno, da je do delne nadomestitve stanarine še upravičen. Kolikor občan v roku 15 dni od dneva, ko je bilo to od njega zahtevano ne bi predložil zahtevanih dokumentov, se do predložitve ustavi nadaljnje izplačevanje delne nadomestitve stanarine.
9.	člen
Ko postane odločba o delni nadomestitvi stanarine pravnomočna, nakaže Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, sredstva za delno nadomestitev stanarine na račun enote za gospodarjenje s stanovanjskih skladom oziroma zasebnemu lastniku; nosilec stanovanjske pravice pa plačuje stanarino, zmanjšano za subvencijo, o čemer mora seznaniti pristojni hišni svet in krajevno skupnost
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine (Uradni list SRS, št. 25/73 in 13/75).
St. 36-4/77-3
Žalec, dne 10. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
i
V zakonu o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77 z dne 7. V. 1977) se v 49. členu zadnja beseda pravilno glasi: »tožilcev«.
Uredništvo
V	odloku o davkih občanov (prečiščeno besedilo), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7/77, so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake: zato dajem
POPRAVEK
odloka o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
V	1. členu /se v tretji vrstici med besedami »predpisih« in »na« vstavi beseda »izdanih«.
V	2. odstavku 1. točke 23. člena se beseda »pretežno« nadomesti z besedo »priložnostno«.
V	tretji vrstici 24. člena se beseda »zavezanca« nadomesti z besedo »zavezanci«.
Na koncu 3. točke/27. člena se doda besedilo »znižanje davka«.
V	2. odstavku 29. člena se »2 °/o« nadomestita s »25 «/o«.
V	50. členu se v drugi vrstici vstavita besedi »proporcionalni'ter »in znaša«, tako, da se navedeni člen glasi:
. »Občinski davek od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji in znaša 10 %>«.
V prvi vrstici 53. člena se med besedi »občine« in »zahteva« vstavi beseda »lahko«.
St. 020-10/77
Kamnik, dne 5. maja 1977.
Sekretarka SO Kamnik
Marija Gorjan 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Gomilsko, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10 z dne 7. maja 1977 pod št. 547 se v 7. členu za drugim odstavkom doda pomotoma izpuščeni tretji odstavek,’ ki se glasi:
Od upokojencev bodo samoprispevek plačevali le tisti, ki prejemajo več kot 1.500 din neto pokojnine, in sicer po stopnji 1,5 %.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Gomilsko
Danijel Brišnik 1. r.
VSEBINA
Stran
skupščina sit Slovenije
548. Stališča, priporočila/ in sklepi o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v Socialistični republiki Sloveniji 365
519. Stališča, priporočila in sklepi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje od 1976. do 1980. leta	567
550.	Zakon o zdravstvenih ukrepih prt uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok 570
551.	Odlok o poroštvu Sit Slovenije za obveznosti Zavoda
Sit Slovenije za rezerve iz posojilne pogodbe z Ljubljansko banko,	Ljubljana	573
552.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
konvencije o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke s prilogo	573
533. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Republike Iraka o dobavah nafte In o posojilu	za leto 1976	574
554.	Odlok o izvolitvi dveh sodnikov Okrožnega sodišča v
Ljubljani	574
izvršni svet skupščine sr Slovenije
555.	Dogovor o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin
v letu 1977	574
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
536. Odredba o razčlenitvi računov o vplačevanju pri-ho.lkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih
interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti	577
537. Odredba o dajanju podatkov o porabljenih sredstvih
za ljudsko obrambo	v	letu 1976	578
338. Predmetnik In učni načrt za poklic avtomehanskl
delovodja	578
539. Predmetnik in učni načrt za poklic mehanik kmetijskih strojev	678
560.	Predmetnik In učni	načrt za	poklic bolniški strežnik 578
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
561.	Sklep o zaključnem računu Izobraževalne skupnosti
Slovenije za leto 1976 )	579
562.	Odlok o izstavitvi pooblastila kreditni banki Koper
za opravljanje plačilnega prometa s tujino in kreditnih poslov s tujino	579
Stran
563.	Spremembe in dopolnitve pravilnika in tarife o nagrajevanju odvetnikov	579
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
564.	Sklep o valorizaciji osnov za nadomestilo osebnega
dohodka za leto 1977 (Kranj)	582
565.	Sklep o znesku posmrtnine v letu 1977 (Kranj)	582
Stran
591.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta Levi breg
Voglajne (Celje)	600
592.	Odlok o zazidalnem načrtu Zdravstveni kompleks
v Celju	600
593.	Odlok o zazidalnem načrtu za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni (Celje)	600
594.	Odlok o imenovanju ulic in trgov na območju naselja
Vojnik (Celje)	601
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
566.	Odlok o zakloniščih na območju mesta Ljubljane 583
/
567.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane 587
568.	Odlok o spremembi odloka o minimalnem obrato-
valnem Času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin	587
569.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane zaradi spremembe namembnosti dela zazidalnega otoka VS 103 — MURGLE v površine za proizvodne, skladiščne in servisne dejavnosti VP 3/3 ter osnovanja sekundarne mestne ceste na tem območju
570.	Sklep o imenovanju enega delegata v svet Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
571.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Sole za živinorejske tehnike v Ljubljani
595.	Odredba o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa o sprejemanju strank pri občinskih organih (Celje)	602
59G. Odredba o dopolnitvi odredbe o mejah območja, kjer
je obvezen odvoz smeti (Celje)	602
597.	Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stano-
vanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih	oseb	(Celje)	603
598.	Samoupravni sporazum o osnovali plana samouprav-
ne stanovanjske skupnost! občine Celje za področje stanovanjskega gospodarstva	v obdobju	1976—1980	605
599.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Temenica za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica, financiranje grddnje družbenega doma v Temenici in sofinanciranje modernizacije lokalne ceste II. reda št. 5 7 Breg—Radohova vas (Grosuplje)	607
GOD. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Kamnik (občinskega proračuna) za leto 1976 608
572.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v svetu Tehniške šole za lesarstvo Ljubljana	583
573.	Sklep o soglasju k razrešitvi direktorja Viator Ljubljana, TOZD Mestni pothiški promet	588
574.	Sklep o soglasju k imenovanju v. d. direktorja
Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet	588
575.	Sklep o imenovanju delegata v svet Mestnega gledališča Ljubljane	589
576.	Sklep o razrešitvi sodnice za prekrške pri organu
za kaznovanje prekrškov v Ljubljani	589
577.	Sklep o izvolitvi dveh sodnikov za prekrške v organu
za kaznovanje prekrškov v Ljubljani	589
578.	Sklep o soglasju k razrešitvi namestnice občinskega
javnega tožilca v Ljubljani	589
579.	Sklep o razrešitvi predstojnika službe za kadrovske
zadeve pri Skupščini mesta Ljubljane	589
580.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti predstojnika
službe za kadrovske zadeve pri Skupščini mesta Ljubljane	590
581.	Sklep o Izvolitvi sodnika Občinskega sodišča I v
Ljubljani	590
582.	Sklep o izvolitvi sodnika Občinskega sodišča II v
Ljubljani	590
GOI. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za
razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v sta-novan.i .:;vm t.ospodai .tvu občine Kamnik ter o načinu delitve in združevanja teh sredstev	611
602. Odlok o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik	612
C03. Odlok o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart	614
604.	Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah
(Ljubljana Center)	614
605.	Odlok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi .
komisije Skupščine občine Ljubljana Siska za spremljanje zakona o združenem delu	615
606.	Sklep o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo
(Ljubljana SlŠka)	615
607.	Sklep o poimenovanju osnovne šole Dobrova pri
Ljubljani (Ljubljana ViČ-Rudnik)	616
608.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o družbeni
materialni pomoči (Logatec)	616
609.	Odlok o zvišanju stanarin na območju občine Mozirje	616
583.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične do-
kumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za potek nove ceste ob železnici Delavskega doma do Trga mladinskih delovnih brigad (Ljubljana)	590
584.	Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj (Ljubljana)	591
585.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje izgradnje ceste za vas Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina (Brežice)	595
586.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo
krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje ceste za vas Koritno v krajevni skupnosti Velika Dolina (Brežice)	596
587.	Odlok o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini za
vse kategorije stanovanj v občini Celje	596
588.	Odlok o delni nadomestitvi stanarine v	občini Celje 596
589.	Odlok o priznanjih in nagradah občine Celje	598
590.	Odlok o zazidalnem načrtu Breg In Cesta v Laško
(Celje)	599
Cio. Odlok o sijremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj občine Mozirje	616
611.	Odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvr sta-
narine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje	617
612.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Sevnica
za leto 1976	618
613.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za območje krajevne skupnosti Makole (Slovenska Bistrica)	618
G14. Program družbenoekonomskega razvoja občine Vrhnika za leto 1977	619
615.	Odlok o povišanju stanarin (Žalec)	625
616.	Odlok o delni nadomestitvi stanarine (Žalec)	625
—	Popravek zakona o javnem * tožilstvu	627
—	Popravek odloka o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Kamnik)	627
—	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo
samoprispevka v krajevni skupnosti	Gomilsko	627
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni Do izidu vsake številke - Uredništvo m uprava Ljubljana Veselova 11, poštni predal 379/V1] - Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. orodaja. preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun SOlOO-fiO-Mosas - Oproščeno nrometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št 421-1/72