kmeckim Aiuds.ŁšjQ&K*Ł$» ~ ..^-^,....^.,^,.. Siajerskem« Maogo se govori iii nišo o veliki škodi, katero povzroča ljudstvu brezmejao uživaaje alkoholicaili pijač, osobito žganja. Škoda je dvojna: telesno se slai slovensko. Ijudstvo, v gospodarskeni oziru pa se okoduje sloveaski narod ae le s tera, da gredo milijoii| sloveaskega deaarja v izgubo, ampak tndi s tem, se podplrajo naši najtiujši narodni nasprotniki — ' iki Izrielovalci žganja. Proti zlu, katero povzroca alkohol, se vstrajno deluje. Mnogo stori v tem oziru društvo ,,Sveta vojska" v Mariboru, katere stremljeaje bi naj podpirali vsi zavedni pristaši S, K. Z. Nič maajše zlo za kmeeko ljudstvo je — nesrecno pravdaaje, katero aarašča leto za letom, K"er želimo aašemu kmeckemu ljudstvu le dobro, moramo povzdigniti svoj glas in svariti pred — nesrečnim pravdaajem. Naše kmecko ljudstvo se mora zavedati, da ae trpe vsfled pravdanja samo posamezniki, ampak da trpi cel kmečki staa, 5e propada, oziroma se slab: kmetija za kmetijo. Kaj je vzrok, da se ljudje pravdajo za vsako maleakost? V prvi vrsti je temu krivo pojemaaje medsebojae ljubezai, one krščanske ljubezni, katero u6i aaša vera ia katero preveva vse delpvanje kršcanskih strank. Ni dovolj, da izpolajujpjo Ijmlie srvoje versfce dolžnosti, da gredo pri volitvah s krščansko straako, temveč morajo tudi v vsem svojem živijeaju, v obcevaaju s sosedi, sovašSani itd. upoštevati kršcanska načela, zlasti kršcansko Ijubezea do bližnjega. Ce aastanejo kaki prepiri, kar se lahko povsod pripeti, naj se ljudje mirno med seboj razgovore, poslušajo nasvete modrih, izkušenih mož, vsak aaj nekoliko odnelia ia poravaala se bo cela stvar brez pravde, mir ia sloga bosta ostala v vasi in sosedje si bodo dobri prijatelji, Kakor hitro pa pride do pravde, bo stranka, ki je propadla, čakala na ugodao priliko, da se mašftuje. Pravd ne bo koaca ia kraja, dokler ne bodeta oba pravdarja zapravila svojih posestev. Narodao in velevažno gospodarsko delo je, Ijudi odvračati od pravd, dosefii spravo med njimi in delati na to, da vlada med slo- venskijn Ijudstvom prava krščaaska ljubezen do bližnjega. Dniffi vzrok narašfianja pravd pa je narašca-, nje številaT advokatov na Spodnjem StajeršTčem" *"Tsfed vsemi sfotcnskimi pokrajinami je Spodaje Stajersko najbolj oblagodarjeno z adA'o'cati. Na Krapjskem ia Koroškem je zelo malo okrajnih sodaij, pri katerih bi bil kak odvetnik, pri nas je pa zelomalo okrajnfh sodaij, kjer bi ae b:lo odvetaika, navadno jili je pri vsaki okrajai sodniji celo ve'6, V Ptuju n, pr. je sedaj 5 sloveaskih odvetaikov (šesti §e baje pride na spomlad) ia 2—3 nemški, v Ormožu ia Konjicah po 3 odvet.niki (2 Slovenca in 1 Nemec), v Ljutomeru, Sv. Lenartu, Šmarju, Brežicah, Slov. Bistrici in Slov. Gradcu po 2 odvetnika, v Mariboru in Celju pa — nad 15 odvetnikov. Zardmivo je, da sta po 2 io še več odvetnikov v okrajih, kjer se je ljudstvo, ko je obnavljalo svoje viaograde, raoralo precej zadolžiti. V par letih se"bo število odvetnibov na Spodnjem Stajerskera še pomaožllo, ker caka cela vrsta štajerskili kandidatov, ki se bo, ko bo Imela pravico, nastaaila na Spodnjem Štajerskem. Dokaz, da z riaraščanjem števila odvetn.ikov aaraščajo pravde, dobimo aa vsaki okrajni sodaiji. Dokler ai bilo v okraju odvetnikov, je bilo zelo malo pravd; iste so se zelo pomnožile, ko je prišel prvi odvetnik, naraščale so vedno bolj, ko je priSel drugi, tretji itd, Ta stvar je lahko razumljiva. Dokler ni bilo odvetnika, so šli ljudje aa sodaijo ia jili je sodaik že z ozirom na to, da si prikraai delo, spravil; ko pa je prišel odvčtaik v okraj, jih je maogokrat poslal sodaik kar k odvet.aiku ali so šli .saiai ftitravnosi k np?mu lu ijačelo se je" pravdanje, ki je požrlo — ae stotisoče, ampak milijoae.- Gotovo je, da zaosi aaše Ijudstvo aa Spodrijem Stajerskem vsako leto — zelo jiizko racuaano — aad 1 milijoa kroa v odvetniške pisarae in gotovo polovico tega zneska za pravde, katere so nepotrebao. Mi aismo proti odvetniškemu stanu kot takemu, ampak proti prevelikemu številu odvetaikov ia proti temu, da se iraše ljudstvo radi vsake mnleakosti pravda potom odvetoikov. Da se to oaemogoei, je treba, da se tudi na Stajerskem ustanove obč"iaski posredovalni uradi, k(ateri že obstoje v aekaterih deželah, n. pr. jia Nižjem Avstrijskem ia Kranjskem in katerih uredbo že Študira aaš deželni odbor, Pri teh uradih lahko sklenejo stranke veljavne poravaave v deaarpih terjatvah in pravicab do premiCnin, o prepirib. glede mej In služaostih posestev, o sporih glede posesti, temu uradu mora aazaaniti sodišče vsako tožbo Fadi razžaljenja časti in se mora napraviti spravni poizkus. Z ustanovitvijo takih uradov se bo omejilo aesrecno pravdaaje, ker ¦nastane najvefi pravd radi mej in pravic, katere imamo na tujetn posestvu (služnosti) in radi žaljeaja 6asti. Da se odvrne veiiko gospodarslco zlo, katero povzroča aesroSno, nepotrebno pravdanje, je dolžaost vseh, ki žele slovenskemu kmeckemu Ijudstvu dobro, da delajo aa to, da vlada jiacelo krščaaske ljubezni rned našim Ijudstvom in se krnalu na podlagi zakona v deželaem zboru ustanove obeiaski posredovalni uradi.