Gospodarske reči. UredlteT žlvlnske kupčlie. V zadnjih d\-eh številkah ^Slovenskega Gospodarja" smo pisali o novi ureditvi živinske kupčije na Stajerskem. §edaj smo dobili zopet nekaj novih podatkov glede nove štajerske živinske vnovčevalnice. Kakor se nam poroča iz Gradca, bo za nakupovanje živine za vojaštvo naietih kakih 100 nakupovalcev, kateri bodo dotfili od sploftn« »Tetrijske žirinsk« Tnovftev&lnioe potrebne iz- kaznice in bodo razposlani v razlifine delc dežele, da nakupijo živino. Nakupovalci se bodo morali pri nakupovanjih držati posebnih predpisov. Vsaka Inipfiija se bo sklenila pismeno, tako da bo graška podružnica osrednje živinske vnovčevallnSoe vedela, kako drago je nakupovalec pri živinoreicu kupil posamezni komad živine. Nakupovalec bo dobil za svoje (telo in trud 6 K odškodnine za 1 nalcupljeni komad, za nakupovanje za garnizijo po 5 K. Na ta itačin |e ijbključeno, da bi si gotovi ljudje potom špekulacije pri nakupovanju debele živine delali posebne dobičke. Nakupov-alci se bodo pri nakupovanju »orali koliktir mogoče tudi na to ozirati, da se bo plemena in vprežna živina ščitila. Nakupovalcem je prepovedano, kupovati krave, ki so že čez tri mesce breje in ki dajejo na dan 4 ali še več litrov mleka; istotakg jim je tudi prepovedano nakupovati mlado živino. A vendar se bo tudi skrbelo, da se bo dovolilo zaklati tudi vole, ki so samo dve leti stari (dosedaj se za vola pod 3 leti ni dobilo klavnega dovoljenja), da se bo tako z ozirom na velike potrette gled« klavne živin« in vedno skromnejšib zalog plemeno in vprežno živino kolikor mogoče ščitilo. Protl kupčevanju z žlvlno od MSe do hlfee. Z- veza nemških mest v Avstriji je sklenila predložiti tladi sledeče zahteve: 1. pri premožnejšiii Ijudskih slojib se naj uspešno omeji zaivživanje mesa; 2. p» vseh deželah se nai ustanovijo živinske vnovčevalnice; 3. cena, ki jo plačajo živinski kupci, se naj obnači na živinskib potnih listih. Obenem se naj na sejmih ozaa^i cena, za katero se sme živina prodajati. Prepove se naj prodaja živime iz hleva (doma) in kupčevanje od Mše do hiše; L odredba glede najvišjib cen za tujo mast se naj ne uporablja; 5. v občinah se naj poskuša s klanjem živine za domadt prebivaJstvo in se naj nastavi|o pravilne cene za podrobno prodajo mesa. — Po našem mnenju se s kmečkega stališča zahteva nemških mest, da živinorejeo ne bi smel prodati svoje živSne doma v hlevu in da ne bi smel nilrče kupovati od hiše do hiše, ne more vzeti brez ugovora na znanje. Mnogokrat se pripeti, da se živina doma v hlevu bolje proda kot na sejmu. In kmet je dostikrat tudi primoran si poiskati potrebno živinče ^od hiše do hiše", posebno tedaj, ako t bHžini ni nobenega sejma. Upamo, da bto vlada zn»la čuvati koristi kmečkih živinorejcev. Oddaja subvencijsklh blkov. Osrednji odbor «, kr. Kmetijske družbe bo tudi v letu 1916 po razmerju sredstev, ki mu jib bo dala dežela in država na razpolago, oddajal bikorejskim zadrugam, otarajom, občinam in posameznikom subv^ncijske bike za pleme. Prošnjiki dobijo bike za 60% kupne cene; v slednjo se všteje varščina po 50 K, katero je treba položiti. Nakupne in prevozne stroške Irpi subvencijski sklad. Subveacljski Kk\ se oddajo od |)ostaje itroft, katero je treba naznaniti, Od te naprej pa mora plačati nadaljne prevozne stroške prevzemnik bika. — Jamstvena doba traja dve leti, fo se pravi, pri pravilni oskrbi bika preide plemenjak po ilveb jetih t last prejemnika. Ako pa bikorejec ne izpolnjuj« dolžnosti, za katere se mora pre; obvezati s posetfnim r»verzom, je obvezan vrniti subvencijo. Tudi zapad« njegova varščina, če ne prevzame poslanega bita. Kmetovalci, ki želijo dobiti plemensktega bika, morajo to v prvi vrsfi naznaniti okrajnemu odboru in H ta odkloni posredovanje, načelstvu najbližje kmehjske podružnice ali pa domačemu oboinskemu predstojništm in položitf pri predznambi varšCino t En»stn 50 K ter podpisati ob\eznico. Tozadevne tisitoTint M dobijo pri okrajnih zastopih. Darila za blke. Oarednji odbor c. kr. Kmetljsk« družbe j© sklenil. da bo dajal za subvenoijske bike, ki ep že dve leti uporabljajo za pleme, a so Še Tedn^fTobri pl&nenjaki, za vzdrževanje posebna darila ^znesku po 300 K, pod pogojem, da jih laslniki še nfedalje uporabljajo za plemenitev. V poštev pridejo biki, ki jih je družba kupila leta 1914 in jih odda3a prošnjikom. Darila se bodo priznala po poprejšnjem strokovnjaškem ogledu bika ia ko je bikorejeo podpisal posebni reverz. Darila se izročijo živinorejcem po zadovoljivi plemenitvi bika po poteku roka zra TzdržeTanje, to je torej v letu 1917. Prijave rn prošnje za priznanje daril za vzdrževanje se naj naslavIjajo i» osrednji odbor o. kr. Kmetijske družbe do najpozaeje 16. maja 1916 in predložijo potom okrajnega odbora ali pristojnega podružničnega načelstva. Dan in kraj ogledovanja bikov bo se pravočasno naznanil po poteku dobe za prijavljenje. H ogledovanju jo treba s seboj prinesti redne zapiske o skokih. Pripomni se še, da se bodo priznale premije le onim posestnikom, kojih lastnina so biki ob času ogleda. Ako žiTinorejec bika odproda po dobljeni prarioi na darilo, zap*de premija. PonaBJkaiije žveplenlh palčic za žTeplan|e so- dov- Vinogradaiki se pritožujejo, da ni nikjer dobiti žveplenih palčic za žveplanje sodov. Kdor si na kak drug način ne bo znal ohraniti sode čis-te in zdrave, bo imel vsled tega veliko škodo in se je bati, da bo vino ali sadjevec v nežveplanih sodih splesnilo. Napreden gospodar iz mariborske okolioe nas prosi,, da bi svetovali vinogradnikom sledeče sredstvo kot nadomestek za žveplene palčice: Vzami tankie kose trdega papirja in jih mofino namoči v tekoCi gumij.->To kose nato prav na debelo potrosi z žveplenim praškom, kateri se opnme namoCenega papirja. Tftko pripravljeni požveplani kosi papirja se nato obesijo na podstrešje, da se posušijo. Ko so dovolj suhi, se lahko rabijo za žveplanje sodov, kakor navadne žveplene palčice. Krempirjev strup. Pn neolupljenem krompiiiu je treba sedaj v spoinladi pred kuhajijem izrezati oči, ker je začel krompir poganjati in je v njeni ve6 salonina kakor jeseni. Posebno nezdrav je krompir, ki je v zaduhli, mokri kleti. Voda, v kateri se je ku-. bal cel krompir, je škodljiva prašičem. H krompirjovi juhi je treba dosti peteršilja in majarona, nekateri svetujejo tudi, da se odiije voda, ko je krompir v prvič prevrel. Ljudstvo pravi, da je mrzel krompir tako strupen za bolehave ženske, da dobe lahko udnico ali pljučnico, 6e olupi velike množine mrzlega krompirja. Mapsikdo, ki je letos prisiljen uživati vo5 krompirja kakor druga leta, čuti, da mu ni kaj prav. Clovek se pač nabaše, da ni prazen. Crna keva s kumino brani, da se razpase bolezen po kronapirju po žrvotu ali kmalu pravijo, da bo težko dobiti prekmorske kare, ostala bo kumina. Treba jjo bo pražiti in zmleti. Pomaga za bolečine v erevih in napenjanje.