> ur 30
Hi
PoStnina piačaoa - Spod. abbou. post. - H. gr.
GOSPODARSTVO
RGOVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO
tjTO XI ŠT. 261
-Ni vse zlato Kar se sveti
. ^vse zlato, kar se sveti. Trst je za fsnega opazovalca gospodarska u-; ^ka. Vse se toži, da postaja življenje lavn° *1°*j neznosno, prodajalnice in L111, lokali pa so vsak dan bolj raz-ainK-1, ul'cal1 šviga vedno več avto-;iljiLaClbllov, motornih koles in motorčkov, T se človeku začne kar v glavi vrteti ., ,a je postalo prekoračenje ulic že . 'JVl junaški podvig. Ko sem po prvi
•	■n 0Vn’ v°jn> gledal na glavnih lon-
•	t,, ns^lh ulicalt tedanji avtomobilski i< h]°lriet> sem si mislil zaskrbljeno: Kam
lt°Vemo? Danes pa vidim, da je bil v e*bleri z današnjim brezumnim vrve-1 ^bilT-^0 tržaških ulicah tedanji avtomo-^ s*ti promet v Londonu prava idila. ^ vem sicer, kakšna je današnja ko-i/TL 0cija na londonskih ulicah, vseka-; r Pa ni mogoče, da bi bila hujša kot lv Trstu. In vendar je Trst neznatno, l°raj bi rekel, da je po prvi svetov-I v°jni postal zakotno mesto v prime-L ^ svetovnim velemestom Londonom.
I 1(0 naj si torej razlagamo protislov-'ZC ITIe<^ gospodarskim propadanjem na-r Ka ntesta in njegovim velemestnim la 01610111 in velemestnimi izložbami in I vnimi lokali? Po teh znakih bi se da-I sklepati, da ni bil Trst še nikoli ta-1 lx>gat, kakor je danes. Kje je 'ključ r fešitev te uganke? b L azkošja trgovin in javnih lokalov I 1 ni težko razumeli, Ako je dobra t Pjunktura, se namreč ne trošijo mi--1	n.1 za obnovo in olepšanje lokalov.
•	j.J Js potrebno le v kritičnem času t acli lova na odjemalce. Toda mno-I I* avtomobiIov bi morala' biti vendar
*az bogastva! Ali ne? Odgovor na to’ ta]aSanje h*0111 morcia našel v delavnikih 2a P°Pravlla avtomobilov in motor-S^n *co'es- T>a to dosežem, sem obiskal lir ta*iC)' meni znano mehanično delav-^ W ^az sam sicer ne spadam v višjo, [ torizirano kategorijo ljudi, toda ker .ll.atn znance in prijatelje povsod, imam ^,udi pri mehanikih.
1 Oavnica, v katero sem stopil, mi je Pravila najboljši vtis., Stroji, oprema 'azne potrebščine za avtomobile, vse I naj lep gem redu, delavci zaposleni, v iJlfl avriici 111 spredaj na ulici avtomobili L [notorna kolesa in sploh nobenega pka krize.
•	”^o, kakor vidim, vam dela ne manj: J sem pozdravil prijatelja — sicer
< -?1 Predvideval, da ne bom pri vas 13 l(- Posebnega zvedel. Vaša stroka je 'knda edina, ki ne pozna krize, avto-its 'l°bilov je vedno več in s tem se mno-oit ludi delo v delavnicah za popravila hirotornih vozil.«
I “Tla, to je res, da se delo množi, to-p ludi delavnice se množijo in če bi [Udi denar množil, bilo bi vse v naj-^fT86111 redu .Denar se pa ne množi, fhtrveč ga je vedno manj! Splošna kri-r 111 Prizanesla niti naši stroki. Jaz se |,.er ne morem pritoževati, ker moji f lenti niso v denarnih stiskah, mnoge
PETEK, 6. SEPTEMBRA 1957
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
^	* »iiau v lil ud i lini biibivciii, iiiiiuj/t-
l age delavnice pa imajo več skrbi kot
'I. “Kako to? Saj kdor ima avtomobil, j|endar ni revež.«
I v “Ke, revež ni, toda denarja nima do-L da bi si mogel privoščiti lak luk-LZ' kakor je avtomobil. Glejte! Mi ži ilm° danes v
»edv, a. ki
dobi nekake luksuzne, sem motorizirane epidemije. Fan-31, nima »vespe«, danes nobeno de-iW(e. nni ne pogleda. Kdor hoče danes 2 , J veljati, mora imeti avtomobil. To-- ,s ,“Fiat-600« še ni dovolj, biti mora “Fiat-1100«. Sam nakup nvtomobi-j! motornega kolesa še ni problem, , ^ateri spravijo skupaj za to potrebni , ^Sek, drugi pa kupijo na obroke To-^rne motornih vozil morajo prodajati }‘ °broke ali pa proizvodnjo skrčiti, [i.vsakdo, kdor ima stalno delo ali torZ • se na ta način brez težave mo-(j 12jla- Sedaj si pa predstavite gospo L rski položaj uradnika, ki si je kupil L orn°bil na obroke. Plača mu komaj žir S''.° zadostuje za vzdrževanje dru ul ^ jn kje naj potem vzame denar za Plačevanje obrokov ter za vzdrževanje Popravila avtomobila?«
s
Kato zares nisem mislil in šele se-
som spoznal, da je zadeva avtomo-
■|°v Popolnoma enaka zadevi razkoš-;jjl| lrgovin, lokalov in tudi oblek, ki ” srečamo na tržaških ulicah: Luksuz
.Pjč drugega, kakor lepa krinka, ki ,e dva spačeni obraz gospodarske kri-Ijiv kar velja tucb za šumno in zaprav-Praznovanje italijanskega »ferra-sta to je malih počitnic sredi avgu-i(a].. rav te dni sem čital, da so izdale 25 'lanske zastavljalnice nič manj kol |c.''Pbjard posojil za dostojno proslavo jjsga »ferragosta«. Samo rimska lir av*ialnica je izposodila 2 milijardi za pri njej zastavljeno blago.
L e Tolj kakor za ostalo Italijo velja L.1138 v Trstu: zunaj bogastvo, zno-! J Pa gospodarska kriza.
Drago Godina
^misleki italijanskih
^ospodarsti/enikoi/
Op' klondo Economico« (31. avgusta) >aj aiia v svojem komentarju o polo-ga , lre po razvrednotenju trancoske-\ tanka, na nekatere nezdrave pojave I(a a 'lanskem gospodarskem življenju, v l)r,et?notenje franka ni sicer izzvalo kpg, 11*. Posebne mrzlice in deviznih Li,ulacU’ toda to še ne prikriva neka-Kjec[ nezdravih gospodarskih pojavov. L]. t61T1i je treba našteti naraščanje taki Skih stroškov, nadalje mrzlično fega Povabje luksuznega blaga; poleg !tii^ .So znane težave javnih financ. Me-Poj ' Protesti se tako množijo, da ta L rv vznemirja tudi banke. V Milanu tferr 'e Pre(l nastopom letnih počitnic ail nrag?stož najeli 5 milijard lir poso-jkQ otl zastavi, v Rimu 2 milijardi; ta-Irf.L® zapravili Italijani brez prave po-tozal	TO milijard lir. Ne smemo
j,. 111 niti na pritisk brezposelnih. |iiader je p0 mnenju lista položaj ita-
Ožja in širša organizacija za evropsko trgovino
Hvropski enotni trg - Področje svobodne trgovine
Po splošnem mnenju pomenijo francoski ukrepi glede, pospeševanja uvoza, oziroma omejevanja uvoza velik udarec pogodbi o enotnem evropskem trgu, h kateremu so pristopili tudi Francozi. FIkrati je to tudi udarec širši zamisli o evropskem svobodnem trgovinskem področju, ki ga pripravljajo države Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje OEEC. Ob tej priložnosti objavljamo naslednji članek našega sodelavca o osnovnih smernicah obeh gospodarskih načrtov, ki so vsekakor velikega pomena za evropsko gospodarstvo. (Prip. ur.).
PODROČJE SVOBODNE TRGOVINSKE IZMENJAVE
Evropska gospodarska skupnost je bila zasnovana kot carinska zveza šesto-rice držav (Italije, Francije, Zah. Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga), ki je pred petimi leti ustanovila svojo meddržavno skupnost za skupni trg na področju premoga in železa. V medsebojnih trgovinskih odnosih med temi državami je bilo dogovorjeno e-notno carinsko področje, ki naj ustvari v zvezi z drugimi pogodbenimi določbami postopoma nameravano splošno skupno tržišče. V odnosih do drugih držav bo skupna carinska tarifa označene šesterice urejala izmenjavo blaga po načelih, ki bodo ustrezala koristim skupnosti šestorice. Posamezne države pa, ki so sklenile rimsko pogodbo o e-notnem evropskem trgu, ne bodo imele v svoji zunanji trgovini nobene možnosti več, da bi avtonomno s carinskimi sporazumi urejale svoje bodoče odno-šaje z državami nečlanicami.
Ta omejitev svobode včlanjenih držav v pogledu sklepanja sporazumov z drugimi državami je predstavljala in še predstavlja eno izmed glavnih zaprek za pristop držav, ki bi sicer načelno želele biti deležne skupnega tržišča Evropske gospodarske skupnosti, a se ne bi hotele odpovedati pravici avtonomnega urejanja trgovinskih odnosov do drugih držav. Ta omejitev je tudi eden izmed razlogov, ki ga mnogi gospodarski izvedenci v državah Evropske gospodarske skupnosti navajajo v utemeljitev svojega protivnega stališča do
den. Po razvrednotenju funta šterlinga leta 1950 so se cene v drugih državah bolj dvignile kakor v Italiji. Cene na debelo so se v Italiji po letu 1950 dvignile za 14%, v Belgiji in na Nizozemskem za 20-25%, v Zah. Nemčiji za 30 odst, v Franciji, na Angleškem in Švedskem za 40% in še več. Toda življenjski stroški so se v Italiji zvišali mnogo bolj kakor v nekaterih drugih državah. Povišanje teh znaša v Švici od junija 1950 12%, v Zah. Nemčiji in Belgiji 18 do 20%, na Nizozemskem 27%, v Italiji 31%, v'Franciji, na Angleškem in Švedskem 41-43%. »II Mpndo Economico« je mnenja, da bi se bili dali življenjski stroški oz. naraščanje življenjskih stroškov z bolj učinkovito gospodarsko politiko omejiti.
ZA ENO MILIJARDO PROTESTI-RANIH MENIC NA DAN
Italijanski gospodarstvenik Franco Lais opozarja v listu »II Globo« na gospodarsko nevarnost , ki izvira iz lahkote, s kakršno podpisujejo danes ljudje menice, zlasti menice za nabavo raznih gospodinjskih potrebščin ali luk-, suznega blaga. Lansko leto je število meničnih protestov narastlo na 9,646.681. Na vsakih pet oseb je bila ena menica protestirana. Vrednost protestiranih menic je dosegla 377.200 milijard lir, to je več kakor eno milijardo na dan. Od leta 1951 do leta 1956 je število meničnih protestov narastlo za 137,7%, po vrednosti pa so menični protesti napredovali za 140%. V Severni Italiji je v omenjenem razdobju število meničnih protestov narastlo za 92%, v Srednji Italiji za 115,6%, v Južni Italiji za 196,8%;
sicer že podpisane, a v parlamentih šestorice še ne odobrene pogodbe. To, kar oni predlagajo, je skupno tržišče brez carinske zveze, »področje svobodne trgovinske izmenjave« z neokrnjeno pravico držav, ki bi mu pristopile, do avtonomne trgovinske politike nasproti vsem državam, ki ne bi pripadale skupnemu tržišču.
Dočim so bile bistvene določbe o Evropski gospodarski skupnosti v glavnem objavljene, so podrobnosti zamisli o področju svobodne trgovinske izmenjave še vedno le proučevanja in razgovori, še v času, ko se je šestorica držav s skupnim tržiščem za premog in železo pripravljala za sklenitev pogodbe o splošnem skupnem tržišču, so na sestanku 17 držav, včlanjenih v Organizaciji za evropsko sodelovanje OE EC v Parizu ugotovili, da so vidiki posameznih držav še prerazlični, da bi se dalo doseči skupno gledišče držav, ki ne pripadajo šestorici, o področju svobodnega trgovinskega področja. Sprejet je bil sklep, da je treba proučevanje vprašanja nadaljevati; izvedenci naj pripravijo zadevne predloge. Te priprave naj bi vodil britanski zakladni minister Thorneycroft, ki je obenem predsednik ministrskega sveta organizacije OEEC. Priprave naj bi obsegale tudi pogajanja med posameznimi državami glede vprašanja kmetijske proizvodnje, ki bi se po. mnenju nekaterih držav ne smelo vključiti v sporazum o svobodnem področju.
Te priprave naj bi se pravočasno zaključile, da bi ministrski svet OEEC mogel sprejeti potrebne sklepe še pred 31. julijem t. 1. Ta rok je že potekel, a o kakšnem sporazumu med izvedenci ni slišati. Tako se še križajo mnenja prizadetih držav.
GLEDIŠČE VELIKE BRITANIJE
Velika Britanija je za ustanovitev takega področja, ki naj bi s povečano specializacijo, s proizvodnjo za množično potrošrijo in s tehničnim napredkom dvignilo zmogljivost industrije, toda k carinski zvezi šestorice Velika Britanija zaradi svoje povezanosti z izvenev-ropskimi ozemlji Britanske skupnosti ne more pristopiti. Iz istega razloga bi se iz svobodne trgovinske izmenjave blaga morala izvzeti živila. V ostalem naj~bi se pač odpravile zapreke, ki ovirajo trgovino med državami, kakor n. pr. zaščitne carine, kontingenti, direktne ali indirektne izvozne subvencije, diskriminacije pri vozarinah itd., carine izključno- fiskalnega značaja naj bi pa bile dopustne. Tesnejša gospodarska po vezanost med državami naj bi se pripravila s poenotenjem trgovinskega prava in z ustanovitvijo skupnega prizivnega sodišča. Toda novih skupnih organov za izvajanje dogovorov o svobodni trgovinski izmenjavi po mnenju britanske vlade ne bi bilo treba. Zadostovala naj bi organizacija OEEC.
KAJ MISLIJO ŠVICARJI
Niti v Švici niso naklonjeni skupnemu, tržišču v smislu določb rimske pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti. Proti pristopu k tej pogodbi so ž/ zaradi svoje politične nevtralnosti, ki bi jo gospodarska povezanost z državami šestorice mogla ogrožati. Nevarnost pa vidijo tudi v tem, da bi se enotnost organizacije OEEC zaradi te pogodbe mogla razbiti. Zato zagovarjajo zamisel področja svobodne trgovinske izmenjave, ki naj bi mu pristopile vse članice OEEC. O kmetijski proizvodnji naj bi se sporazumno sklenile posebne določbe, toda v okviru področja svobodne trgovinske izmenjave. V pogledu popolne izvedljivosti zamisli o takem področju so Švicarji sicer skeptični, menijo pa, da bo končno le prišlo vsaj do usta novitve področja s prednostnimi car. nami, kakor ga n. pr. predstavlja Britanska skupnost, a tudi ta rezultat bi pomenil že pomemben korak naprej v smeri liberalizacije trgovinskih odnosov med državami.
AVSTRIJCI ZA SVOBODNO PODROČJE
Tudi v Avstriji se obravnavajo vprašanja evropskega tržišča z največjo pozornostjo. V pristojnih gospodarskih in vladnih krogih stoje na stališču, da bo Avstrija kot izrazilo izvozna država prisiljena priključiti se področju svobodne trgovinske izmenjave. V marsikaterem pogledu se bo sicer avstrijsko gospodarstvo še moralo prilagoditi pogojem konkurenčnosti na skupnem trgu, kjer bo pri deloma povečanih proizvodnih stroških treba tekmovati z industrijsko proizvodnjo drugih dežel; toda skupni trg bo nudil ugodnosti pri uvozu surovin in drugih potrebščin proizvodnje. Nekatere industrijske panoge, kakor zlasti industrija železa in jekla in tudi tekstilna industrija so > sedaj navzlic ozkim mejam področja domače potrošnje na zunanjih trgih za konkurenco sposobne. Področje svobodne trgovinske izmenjave bo zlasti dajalo ugodne pogoje za izvoz avstrijskih modnih in luksuznih izdelkov, ki so sedaj pri uvozu v razne države bodočega skupnega trga obremenjene z visokimi carinami. Sicer ima Avstrija še nekatere pomisleke še posebno zaradi zaščite domače kmetijske proizvodnje.
GLEDIŠČE SEVERNIH DRŽAV
Danska, Norveška in švedska proučujejo že dolgo vprašanje ustanovitve posebnega skandinavskega skupnega tržišča, toda težnje po ustanovitvi širšega področja zapadnih evropskih dežel so njihove načrte prehitele in zdaj je za te tri države vse vprašanje dobilo povsem drugačno lice. Danska, ki je pretežno izvozna država agrarnih proizvodov, je v nevarnosti, da bo na podre i ju skupnega trga šestorice rimske pogodbe, če ne bi pristopila k tej pogodbi, zašla v slabši položaj zaradi Nizozemske, ki je včlanjena v Evropsko gospodarsko skupnost in ki je pri izvozu kmetijskih proizvodov njen glavni tekmec; na področju svobodne trgovinske izmenjave bo pa imela težave zaradi britanskega gledišča, protivnega u-vozu živil; saj gre sedaj polovica danskega kmetijskega izvoza ravno v Anglijo. Vprašanje je tudi, ali bo rimska šestorica sploh za to, da se Danska sprejme v njeno carinsko zvezo. Zato je še povsem negotovo, kako se bo Danska končno odločila, švedska in Norveška bosta pa, kakor vse kaže, pristopili k področju svobodne trgovinske izmenjave.
S posebnimi težkočami bo zvezano vprašanje morebitnega pristopa Grčije iu Puilugaiske. Obe sia potrebni zaščite glede industrijske proizvodnje, a zaradi kmetijske zaščitne politike industrijskih držav bi obe bili prizadeti tudi v svojih izvoznih koristih.
Ob.
PROIZVODNJA BOMBAŽASTTH TKANIN V ITALIJI NARAŠČA
V prvih petih mesecih tega leta so v Italiji proizvedli 69.171 ton bombaža-stih tkanin (lansko leto v istem času 58.958 ton, leta 1955 pa 61.058 ton). V istem času so izdelali 92.704 ton bom-bažastih vlaken proti 78.702 v letu 1956 in 78.198 v letu 1955. V razdobju januar-maj so močno narastle zaloge surovin v skladiščih; te so znašale 75.651 ton proti 60.024 ton v istem času leta 1956 in 54.456 v letu 1955. Zaloge bombaža-stih vlaken so ostale skoraj neizpreme-njene; dosegle so 25.583 ton (lansko leto 25.232 in leta 1955 27.948 ton). V skladiščih pa je letos konec maja bilo manj bombažastih tkanin, in sicer 40.320 ton proti 42.022 ton v letu 1955 in 47.714 v letu 1955.
ODPOSLANSTVO ITALIJANSKIH INDUSTRIJCEV V AMERIKI
Vsedržavni komite za malo industrijo je organiziral posebno odposlanstvo malih industrijcev, ki je proti koncu avgusta odpotovalo v Združene ameriške države. V njem je 70 industrijcev.
Rusko-nemška podajanja skoraj prekinjena
Pravijo, da Anastazij Mikojan pridobiva v zadnjem času vedno večji vpli\ v Sovjetski zvezi. Nedavno je nekemu ameriškemu novinarju izjavil, da ni bi Buharin, ki ga je dal Stalin leta 193! obsoditi, škodljivec ali vohun.
Nikolaj Ivanovič Buharin je bil med starimi boljševiki znan kot gospodarstvenik in teoretik. Tudi Lenin ga je cenil. Buharin je nekaj let po revoluciji zagovarjal posebno vrsto tako imenovane nove gospodarske politike (NE P). Svoje gospodarske nauke je osla njal na Leninovo načelo o povezavi m delavci in kmeti. Ker je prebivalstvo mejt zaradi industrializacije in praktične uporabe socializma naglo naraščalo in je bilo treba preskrbeti prehrano novim množicam v mestu, je Buharin zagovarjal mnenje, da je treba dvigniti kmetijstvo ter ga modernizirati tudi z zasebno pobudo. Po njegovem mnenju ima država dovolj sredstev v rokah, da lahko izkorenini kapitalistične izrastke na deželi. Z istim namenom bi bilo treba izročiti malo industrijo in trgovino zasebnikom. Tako bi ustvaril stalen in uravnovešen trg med mestom in deželo. Država bi se med tem časom lahko s toliko večjimi silami vrgla na izgraditev težke industrije. Stalin je obsodil Buharinov program ter je prisilno kolektiviziral kmetijstvo. Po poročilih iz Moške so Buharinove gospodarske zamisli zopet oživele v zvezi z razvojem na Kitajskem in na Poljskem.
Na podobi vidimo Anastazija Miko-jana. Mikojan je eno leto mlajši kakor Hruščev in je bil rojen leta F895 v neki oddaljeni armenski vasi. Leta 1915 je v Tiflisu končal bogoslovne nauke, dve leti nato se je udeležil revolucionarnih bojev po ulicah Bakua. Leta 1918 ga je srečno naključje rešilo smrti, kakršna je zadela 26 njegovih tovarišev, ki so jih v Krasnovodsku Angleži na podlagi razsodbe njihovega vojaškega sodišča ustrelili. (Angleška vojska se je tedaj borila na strani belogardistov proti boljševikom).
Mikojan ima velik vpliv na sovjetsko politiko, ker je še edini član prezidija komunistične stranke izmed prvih bolj-ševiških borcev iz Leninovih časov. Leta 1926 je bil v Politbiroju kot kandidat, leta 1935 je postal redni član; že leta_ 1926 je postal ljudski minister za trgovino ter je bil tako najmlajši minister. Pravijo, da je Armencem prirojen izreden smisel za gospodarstvo. To je pokazal tudi Mikojan. Zaradi svoje izredne umske zmožnosti in gospodarskih sposobnosti si je pridobil ugled A-meričanov že letzi 1936, ko je proučeval ameriško živilsko industrijo v ZDA. Mikojan je pristaš politike Hruščeva ter je prvi govoril na XX. kongresu sovjetske komunistične stranke proti Stalinu; vendar je bil njegov govor bolj uglajen kakor govor Hruščeva. Mikojan je kakor Hruščev pristaš politike sožitja s kapitalističnimi državami.
0IIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIII!IIIIIII|II|II|III .1 llilllllllllll:i|i
»Prav tako je važno za nas, da iztrgamo' Nemčijo iz rok Rusije, kakor je Rusom ,da iztrgajo Nemčijo iz m rok. Ne vprašujte me, kako naj to storimo brez vojne. (Bernard Baruch).
Težko je reči, kako se bodo zaključila pogajanja med Sovjetsko zvezo in zahodno Nemčijo, ki so bila pravzaprav že dvakiat prekinjena. Sporna točka je še vedno vprašanje povratka Nemcev iz Sovjetske zveze. Nemci vztrajajo pri zahtevi, da se to vprašanje reši, še preden bi se začeli pogajati o podrobnostih trgovinske pogodbe. Sovjetski odposlanci ne kažejo posebnega razumevanja za to nemško zahtevo. Zdi se, da niso pogajanja krenila z mrtve točke niti, ko so se piedstavniki obeh držav dogovorili, da bodo pogajanja o vprašanju povrnitve nemških vojnih ujetnikov taj na.
Glede trgovinske izmenjave med obema državama naj navedemo nekaj podatkov za leto 1956 in 1955. V primeri z bogastvom in prebivalstvom obeh držav je ta trgovina še skromna. Leta 1956 je Sovjetska zveza kupila v Zahodni Nemčiji na vsakega svojega prebivalca za 1,50 nemške marke blaga (1 marka velja okoli H8 lir), medtem ko so Japonci kupili za 3,50 DM
nemškega blaga na vsakega svojega prebivalca, Združene ameriške države pa kar 13 nemških mark.
V letu 1955 so Rusi izvozili za 24 milijonov nemških mark več blaga v Zahodno Nemčijo, kakor so ga tam kupili; leta 1956 pa so Nemci prodali Rusom za 66 milijonov nemških mark več blaga, kakor so ga od njih kupili. Nemški izvoz v Sovjetsko zvezo je znašal lani 389 milijonov nemških mark (leta 1955 — 127 mil.), nemški uvoz iz Sovjetske zveze pa 223 mil. mark (leta 1955 — 151 mil.). Sovjetska zveza ima zlasti na razpolago mnogo bombaža in aluminija za izvoz. Nemci bi radi iz Sovjetske zveze več mangana, gradbenega in mizarskega ter celuloznega lesa. Lansko leto so Nemci izvozili kar za 138 milijonov ribiških ladij, 54 milijonov železne pločevine in 23 milijonov bakrenih polizdelkov. Rusi so izvozili največ lesa (40 mil. nemških mark), bombaža (33 mil.), kožuhov (15 mil.), aluminija (14. mil.) in surovega železa (7 mil.).
Tuje naložbe v Italiji
Odkar je izšel zakon z dne 7. 2. 1956 o olajšavah za tuje investicije v Italiji, je tujina do konca letošnjega julija investirala v državi nad 31 milijard lir v tako imenovane proizvodne namene. Od tega je šlo v petrolejski sektor 18,6 mld., v kemični 4,1 mld., v pomorski 4 mld., v kovinskomehanični 1 mld., v rudniški 185 mil., v gradbeni 135 mil., v druge sektorje pa 2,2 mld. V tujih valutah je bilo investiranega: 32 mil. USA dolarjev, 16,5 mil. švic. frankov, 4,5 mil. hol. goldinarjev, 1,2 mil. nem. mark, 270.000 kan. dolarjev, 75.000 angl. funtov, 400.000 belg. frankov, 200.000 danskih kron, 24 mil. franc, frankov; druge tuje investicije so bile izvršene v prostih ali multilateralnih lirah.
TUJE NALOŽBE NA TRŽAŠKEM
Nas v Trstu bo posebej zanimalo, da je švicarska delniška družba SURAMA iz Ženeve vložila nad 360.000 deklariranih USA dolarjev ali okroglo 225 milijonov lir v novo papirnico, ki jo gradijo ob ustju Timava pri Štivanu (Car-tiera del Timavo), v zadnjem času pa tudi nad 300.000 dolarjev ali okroglih 190 milijonov lir zaradi zvišanja delniške glavnice bombažne predilnice v Zavijati in zaradi povečanja njenih tovarniških naprav (Cotonificio San Giusto di Trieste). V samem juliju letos je švicarski kapital naložil v Italiji v produktivne namene, in sicer predvsem v kemični sektor, okroglih 1,3 milijarde lir.
AMERIŠKI DENAR ZA TEKSTILNO TOVARNO
Brata Amerikanca Reymond in Myron Ackerman sta nedavno sklenila s pristojnimi italijanskimi oblastmi sporazum, na podlagi katerega bosta obnovila tovarno konfekcijskega blaga na industrijskem področju v Carrari. Tovarna bo izdelovala moško obleko v konfekciji ter bo svoje izdelke tudi izvažala. Podobno tovarno sta Amerikanca ustanovila leta 1945 v Angliji. Zaposlenih bo 750 oseb.
ZUNANJA TRGOVINA IZRAELA MOČNO PASIVNA
Izrael je v letu 1956 uvozil blaga v vrednosti 655 mil. izraelskih funtov (1 funt je 0,56 dol.), in sicer 12% več ko v letu 1955. Izvozil pa je blaga za 1 mil. izr. funtov, tako da je znašal pasivni saldo celih 468 mil. funtov. Poglavitni dobavitelji Izraela so ZDA, Zahodna Nemčija in Vel. Britanija; v Veliko Britanijo, ZDA, Belgijo in Finsko pa je šla večina izraelskega blaga.
hske Hre z mednarodnega vidika
tr-
Preteklo je dvanajst let, odkar sta nad Hirošimo in Nagasakijem počili prvi dve atomski bombi. Celih dvanajst let že živimo v upanju in pričakovanju, da bodo atomsko energijo uporabili v miroljubne in za človeštvo koristne namene, a tudi pod strašno pretnjo njene u-porabe na vojaškem področju. Medtem se poskusi nadaljujejo in v zadnjem letu je prišlo do stalno naraščajočih protestov proti ponovnim eksplozijam a-tomskih bomb, ki povzročajo padanje radioaktivnih delcev po celem vsetu. Nekateri izmed teh protestnih glasov prihajajo od najznamenitejših osebnosti.
Nedavno so časopisi vsega sveta objavili pismo, ki ga je na odbor za Nobelovo nagrado naslovil zdravnik-učenjak Dr. Albert Sctnveitzer. V njejn izraža pisec mnenje, da drvi človeštvo v katastrofo, ako se bodo nadaljevali poskusi z atomskimi bombami. Dodal je, da bodo genetične posledice izpostavljanja ljudi radioaktivnim padavinam za bodoči človeški rod popolnoma vidne šele čez sto ali dve sto let. Pol leta že čita-mo o »azijski« influenci, ki se je pred kratkim pojavila tudi v južni Italiji in se naglo širi proti severu. V neki izmed svojih zadnjih številk je angleška zdravniška revija »Lancet« izrazila domnevo, da je to influenco, ki se s precejšnjo naglico širi po vsem svetu, povzročilo padanje radioaktivnih snovi iz troposfere. Od teh padavin je doslej največ trpela Japonska; zaradi tega so tudi protesti proti atomskim poskusom prav na Japonskem najburnejši. Japonski študentje so priredili veliko število protestnih sprevodov. Neka skupina Japoncev je sporočila, da se pripravlja na odhod na področje, na katerem vrše Angleži svoje atomske poskuse, in da se bodo tam člani skupine nalašč izpostavili padavinam kot mučeniki. Še več, japonski poslanik v Londonu je predložil glede tega angleški vladi formalen protest. Medtem pa preiskujejo na Ja-
Azilsko mrzlico povzročajo radioaktivne snovi?
Atomska bomba prinaša človeškemu rodu velike nevarnosti
ponskem nabrani čaj, ker se boje, da ga je dež okužil z radioaktivnimi delci, in ljudje se kopljejo pod prhami po vsakem dežju, da bi se razkužili.
Krava se mirno pase in seveda ne ve, da požira travo, ki je bila okužena z radioaktivno snovjo — s stroncijem 90. Ta je padla pomešana z dežjem visoko iz stratosfere, kamor jo je pognala razstrelitev atomske bombe. Radioaktivne snovi se vzdignejo po razstrelitvi okoli 12 Jpn visoko. Del teh snovi ostane v ozračju tudi 7 let, toda približno polovica jih pade na zemljo že v 30 dneh po eksploziji. Radioaktivna snov stroncij 90 sodi k tisti kemični družini kakor kalcij, ki se lahko asimilira. Nekaj stroncija ostane v samem kravjem telesu, ostali pa preide v mleko.
V Zedinjenih državah se je precejšnje število farmarjev (kmetov) in živinorejcev v bližini mesta najnovejših atomskih poskusov v Nevadi pritožilo, da so
jim atomske padavine ubile živino. Nekaterim je komisija za atomsko energijo tudi priznala odškodnino za to, toda večino odškodninskih zahtevkov je komisija odklonila, ker jim ni bil priložen dokaz, da so škodo povzročili radioaktivni delci v padavinah, ki so sledile atomskim poskusom, člani nekega društva za rejo golobov-pismonoš so izpustili 1700 golobov, od katerih se je vrnilo, oziroma je prispelo na cilj samo 40. Tem golobom, ki imajo tako izrazit orientacijski instinkt, se je moralo nekaj zgoditi; po mnenju enega izmed lastnikov golobov so golobje zašli v prostor okužen z radioaktivnimi ostanki kake atomske eksplozije. Letošnjega maja je Gallupov zavod preizkusil mnenje občinstva v Združenih ameriških državah glede vprašanja ali naj Amerika ustavi poskuse z vodikovimi bombami in drugim atomskim orožjem, ako bi tudi Rusija pristala na to. Tedaj je samo 24% Američanov glasovalo za ustavitev teh poskusov; danes jih je že 63 odstotkov za to.
Tudi iz drugega tabora se čuje odmev tega vprašanja. Na Kitajskem se je — po trditvah dr. Takanobu Siokave, japonskega znanstvenika, ki je izmeril naraščanje radioaktivnosti v rastlinah, ki so mu jih prinesli s Kitajskega — radioaktivna okužba podvojila. Radioaktivne padavine so dejansko okužile že vso Kitajsko. Po drugih virih pa je tudi v Rusiji okoli 200 ljudi zbolelo zaradi radioaktivnih izžarevanj.
Kaže, da je dpb-er del protestov neumesten. Nekateri protesti so bolj političnega kot znanstvenega značaja. Toda tudi ■ če izločimo vse te pristranske
razloge in nepotrebni hrup, ostane vendarle dejstvo, da je velik del sveta zaskrbljen zaradi teh radioaktivnih padavin.
Strahovanja in bojazni povprečnega človeka so bile znanstveno preiskane i’ razčlenjene; raziskovanja so privedla do zanimivih in pomembnih ugotovitev.
Med ameriškimi atomskimi učenjaki je najbolj znan Dr. Willard F. Libby, ki je tudi član komisije za atomsko energijo. On je na poziv dr. Scfnveitzer-ja dal zelo prepričljiv javen odgovor. Po njegovem odvisi količina naravne-radioaktivnega izžarevanja (kar je treba razlikovati od izžarevanja radioak-
Otroci, ki zaužijejo mleko okuženo s stroncijem 90, se deloma zastrupijo; kajti stroncij 90 preide v njihove kosti. Stroncij 90 je bolj nevaren za otroke, ker ga doraščajoče kosti prej prevzamejo kakor kosti odraslega človeka.
livnih snovi, ki jih sproščajo atomske eksplozije), ki jo prejme oseba, tako od kraja, v katerem živimo, kakor od načina življenja. Naravno izžarevanje prihaja od kozmičnih žarkov in od naravnih radioaktivnih snovi, ki so v zemlji, v rastlinah in celo v naših telesih. Po Libbyju izpostavlja oseba, ki nosi zapestno uro s svetlečimi številkami in kazalci, svoje telo radijskemu izžarevanju, ki znaša 40 tisočink rentgena. (Rbntgen je mednarodno priznana mera za meritev radijskih izžarevanj). Štirideset tisočink enega rontgena pa je — pravi dr. Libby — 8-40 kratna količina povprečne letne doze radijskega izžarevanja, izvirajočega od atomskih bombnih poskusov, V primeri s tem povzroča stroncij 90, najnevarnejša radioaktivna snov v padavinah, ki sledijo a-tomskim eksplozijam .točasno povprečno izžarevanje 1,5 tisočinke rontgena letno. Kot znano, ovirajo stroncijeva izžarevanja rast in oblikovanje kosti. Po Libbyju prejme oseba, ki živi ob morju (na morski višini), okoli 37 tisočink rontgena letno od kozmičnih žarkov, medtem ko prejme oseba, ki živi 1500 m nad morjem, že 60 tisočink rontgena letno; na tej višini nas namreč brani atmosfera, ki je za 1500 m tanjša in smo zaradi tega bolj izpostavljeni kozmičnim žarkom. Iz tega pride dr. Libby do zaključka, da obseva količina stroncija 90, ki so ga v atmosfero oddale poskusne atomske eksplozije, povprečnega človeka v isti meri, 1 kor bi ga obsevalo naravno radijsko izžarevanje, ko bi se od obale povzpel na grič, visok nekaj sto metrov. Razen tega ima stroncij 90 precej kratko »življenje«, vsaj med radioaktivnimi elementi : v 28 letih namreč odmre njegovo izžarevanje na polovico. Ker minejo leta in leta, predno padejo njegovi delci na zemljo, se njegova moč v precejšnji meri porazgubi.
(Se nadaljuje) F. s.
Iz Italije je lani Izrael uvozil za 12,138 mil., tja izvozil pa za 2,903 mil. funtov. V izmenjavi z Jugoslavijo je izraelski uvoz dosegel vrednost 7,864, izvoz pa 4,847 mil. izr. funtov.
nn
nase
i 11
^en]9
Kruh
in
duh
že stari Rimljani so dejali: Primum vivere, deinde ptiilosophari. Po naše bi rekli: Najprej moraš gledati, da si ustvariš podlago za življenje, potem bos lahko modroval in razmišljal o smislu življenja in drugih podobnih rečeh; saj brez hrane ni življenja.
V resnici so danes časi tako težki in boj za goli obstanek tako hud, da mora človek pretežni del svojih moči posvetiti izključno delu za telo in da se današnjim zemljanom zdi prevzvi-šen svetopisemski nauk: Poglejte ptice pod nebom, ne sejejo ne žanjejo...
Glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Nikita Hruščev se je v enem izmed zadnjih govorov spravil na tiste teoretike, ki ob vsaki priložnosti navajajo citate iz marksizma-le-ninizma, tudi tedaj ko niso na mestu. Ti teoretiki ne morejo razumeti tako globoke marksistične resnice, je dejal Hruščev, kakor je ta: da morajo namreč ljudje najprej jesti, piti, stanovati in se oblačiti, ako se hočejo bavi-iti s politiko, znanostjo in umetnostjo.
Hruščev se je v isti sapi spravil na tiste sovjetske pisatelje, ki so hoteli izkoristiti akcijo za destalinizacijo za to, da bi se iznebili nadzorstva stranke nad umskim delom, v njegovi tako bujni domišliji je pred njim zablestel naslov knjige sovjetskega pisatelja Dudinzeva: »Človek ne živi samo od kruha«. Hruščev je to knjigo skri-tiziral, češ da je Dudinzev videl vse prečrno in tako tudi sodil življenje v Sovjetski zvezi. Umetnik naj ne zamolči negativnih dejstev v življenju, je dejal Hruščev, toda temnim stranem naj postavi nasproti tudi svetle — pozitivne. Proti pisateljem, ki so se oddaljili od čistega marksizma-le-ninizma, pe bo stranka postopala, ker je na gledišču, da nikdo ni zanjo za vedno zgubljen. Tako bo tudi Dudinzev po mnenju Hruščeva zopet našel pravo pot.
Oboje je res: Najprej moraš živeti, ako hočeš modrovati, kakor so rekli stari Rimljani. Isto je povedal Hruščev, ko je dejal: Ljudje morajo prej jesti in piti, da bi se lahko bavili s politiko, znanostjo in umetnostjo. Toda resničen je tudi naslov Dudinzeve knjige: »Človek ne živi samo od kruha«.
Pri nas na Tržaškem bi se teoretiki vplivnih strank preradi oprijeli Dudinzeva, oziroma njegovo misel bi radi popačili in sprejeli samo tisto polovico njegovega svarila, ki zahteva za državljane pravico do duhovnega življenja. Zavrgli bi tudi nauk starih Rimljanov, na katere se sicer kaj radi sklicujejo, samo da bi lahko zapisali: Slovenci lahko svobodno filozofirajo, za kruh naj ne skrbijo; saj se lahko hranijo z duhovnimi pravicami zahodne demokracije. Nikar naj ne iščejo služb v javnih uradih, ne pri velikih občinskih, državnih in poldržavnih podjetjih. Oni ne potrebujejo niti gospodarskih organizacij, ne kreditnih zavodov. Zadostuje jim demokracija na duhovnem področju.
Iz življenja
NI DOVOLJ SOVRAŽILA
»Nikdar nisem katerega moškega tako sovražila, da bi mu vrnila diamante«. (Zsa Zsa Gabor).
MED ZAKONCEMA
»Dragi«, je rekla svojemu možu. »Nocoj sem sanjala, da si mi podaril ogrlico iz krasnih biserov. Vprašujem se, kaj naj to pomeni«.
»To boš zvedela jutri, draga«, ji je odgovoril on.
Naslednjega dne se je vrnil domov z ličnim zavojem. Ona ga je radovedno odprla in našla v njem knjigo z naslovom »Ključ za razlago sanj«.
PRED SODIŠČEM
Predsednik proti obtožencu:	»V
enem mesecu ste povozili s svojim avtomobilom šest oseb«.
>:Pet, gospod predsednik. Enega sem povozil dvakrat«.
L
PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE G. Gronchi obišče Iran (Perzijo). Italjja kaže voljo, da bi na Bližnjem in Srednjem vzhodu igrala posredovalno vlogo med sprtimi državami. »New York Times« kritizira sporazum med italijansko petrolejsko družbo ENI in perzijsko NIOC za izkoriščanje iranskih petrolejskih vrelcev, ker je proti koristim ameriških petrolejskih družb. Italijanska petrolejska ustanova ENI se je namreč zadovoljila z manjšim dobičkom (okoli 30%), kakor so ga doslej zahtevale ameriške in angleške družbe, ki zadržijo zase okoli 50% dobička.
V	Teheran odpotuje tudi predsednik ENI g. Mattei, ki je bil glavni pobudnik petrolejskega sporazuma z Iranom.
ANGLEŠKI OBISK V BEOGRADU.
V	sredo je prispel v Beograd angleški zunanji minister Selwyn Lloyd. Ob svojem prihodu je izjavil, da se bo z jugoslovanskimi državniki razgovarjal o tekočih vprašanjih, ki zadevajo Vzhod in Zahod, o vprašanjih, ki so na dnevnem redu glavne skupščine OZN, ter o razorožitvi in evropski varnosti. »Čeprav imamo različen notranji sistem, smo dobri prijatelji,« je izjavil Selwyn Lloyd.
KITAJSKI KATOLIČANI IN VATIKAN. Na Kitajskem živi okoli 4 milijone katoličanov. V glavnem mestu Pekingu je bil nedavno kongres katoličanov, na katerem naj bi ti zavzeli svoje gledišče nasproti komunistični državi in vatikanski politiki. Kongresa se je udeležilo 241 duhovnikov, redovnic in drugih vernikov. Na zborovanju so sprejeli sklep, da se bodo kitajski katoličani pokorili Vatikanu v »dogmatičnih in duhovnih zadevah«, glede političnih in gospodarskih zadev pa hočejo biti neodvisni. Predstavniku angleške poročevalske agencije Reuter je o. Frančišek Ly, glavni tajnik novega »Patriotičnega združenja« poudaril, da kitajski katoličani ne nameravajo poslati v Rim posebnega odposlanstva, ki naj bi razlo žilo Vatikanu gledišče združenja in kitajske Cerkve nasproti Sv. stolici. Vpis v Patriotično združenje ni obvezen, vsak duhovnik lahko prosto izbira. Kitajska katoliška cerkev se ne strinja z vatikansko1 politiko nasproti socialističnim državam. Kitajski katoličani sicer odklanjajo brezboštvo komunistov, vendar se ne strinjajo s trditvijo, da je komunizem zlo. O. Ly je dodal, da ne ve natančno, koliko katoliških duhovnikov je zaprtih na Kitajskem, v Pekingu jih je okoli 20-30. Na kongresu se je \ govornikov uprlo ustanovitvi Patriotičnega združenja in njegovemu programu ;lako škof iz Nančunga, ki je izobčil dva duhovnika, ker sta zagovarjala ideje Patriotičnega združenja, in škof iz Hsien Hsiena, ki je zahteval, da je treba pravila združenja poslati v odobritev v Vatikan. Neki duhovnik je izrazil solidarnost z zaprtim škofom iz šangaja.
ZADNJA POT BENITA MUSSOLINIJA. Predsednik italijanske vlade Zoli je ugodil prošnji Mussolinijeve vdove, da bi njenega moža prenesli iz' kapucinskega samostana v Cerro Maggiore v Lombardiji (okoli 28 km od Milana) v družinsko grobnico v Predappiju. Mussolinijeve ostanke so prepeljali tajno v posebnem zaboju v Predappio, kjer so se od pokojnika poslovili njegovi ožji sorodniki, to je žena Rachela, sin Romano in hčerka Edda Ciano. Po cerkvenih obredih so truplo bivšega italijanskega diktatorja položili v družinsko grobnico. Obredu sO prisostvovali tudi predstavniki neofašističnih organizacij. Tu pa tam je prišlo do malenkostnih incidentov, splošno pa je vse poteklo bre hrupa. V arhivu patološkega instituta v Washingtonu hranijo 7 delcev možganskega tkiva Benita Mussolinija. Tja so bili preneseni po nalogu nekega a-meriškega vojaškega zdravnika, da bi jih izvedenci preiskali.
MALAJA — NEODVISNA DRŽAVA.
Po devetletnih notranjih borbah so Angleži te dni priznali neodvisnost Malaje. Na sestanku domačih sultanov je bil izbran predsednik nove vlade Abdul Rahman, ki bo verjetno postal tudi predsednik nove države. Malaja je znana po svojih naravnih bogastvih zlasti po guminju in činu. Lastniki glavnih nasadov gumija so Evropejci (okoli 1,412.400 akrov), ostali nasadi (617.200 akrov) pa so v rokah domačinov, to je Kitajcev, Malajcev in Indijcev. (»Acre« je okoli 40 arov).
Letos še več držav na zagrebškem velesejmu
Močno je zastopana tudi Italija - Na sejmu tudi tržaška podjetja
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, avgusta
Zagrebški velesejem bo v času od 7. do 22. septembra zopet pozorišče živega mednarodnega trgovinskega prometa. Za sejem sp se prijavili razstavljale! kar iz 28 evropskih in čezmorskih dežel. Vsi ti bodo stopili v poslovne stike s trgovci in industrijci velikega števila držav, saj se na zagrebškem tradicionalnem trgu, ki je na razpotju Srednje in Jugovzhodne Evrope, sklepajo kupčije ne Samo z domačimi jugoslovanskimi trgovci in kupci, temveč tudi z razstavljalci in trgovci vseh celin. Na letošnjem jesenskem velesejmu bodo razstavljali svoje proizvode razstavljalci iz Anglije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Cehoslovaške, Francije, Grčije, Indije, Islandije, Izraela, Italije, Japonske, Kitajske, Jugoslavije, Lich-tensteina, Madžarske, Nizozemske, Za-padne in Vzhodne Nemčije, Poljske Romunije, Sirije, Sovjetske Zveze, Švedske, Švice, Turčije in ZDA.
IZGRADITEV NOVIH PAVILJONOV
Po zadnjem jesenskem velesejmu je bilo zgrajenih 'mnogo novih paviljonov na južni obali Save ob cesti Borisa Kidriča, da bi tako omogočili razstavljal-cem-res sodobno razstavljanje njihovih proizvodov. Pozornost zbujata dva velika paviljona jugoslovanske lahke industrije (eden s površino 12 000, drugi s površino 10.000 kv. metrov) ter kitajski paviljon. Temu sta se zdaj pridružila velik paviljon jugoslovanske strojegradnje in paviljon Združenih ameriških držav. Razširjen je bil madžarski paviljon, medtem ko je bilo poljskemu določeno njegovo stalno mesto. Poleg tega gradi paviljon Vzh. Nemčija, Zahodna Nemčija pa ga bo zgradila, hkrati se je pričela graditev Palače narodov. Gradijo 5 paviljonov za 5 velikih jugoslovanskih podjetij (Djuro Djako-vič, Slavonski Brod, - »Chromos« in »Rade Končar«, Zagreb - »Iskra«, Kranj - »Tvomica stakla«, Pančevo) in nekatere manjše objekte. V celoti je bilo letos do jeseni zgrajenega 80.40U kv. metrov zaprtega paviljonskega prostora in urejenega 465.000 kv. metrov odprtega prostora. Sejmišče obsega skupno 650 tisoč kv. metrov ter bo popolnoma urejeno prihodnje leto.
ITALIJA NA ZAGREBŠKEM SEJMU
Italijanski paviljon je bil zgrajen ob »Aleji nacija« že lansko leto; s tem je Italija zagotovila svojim razstavljalcem stalen razstavni prostor ter jim tako omogočila, da svoje proizvode razstavijo na skupnem prostoru. V paviljonu razstavlja okoli 60 italijanskih podjetij, med temi Pirelli, Ansaldo, Necchi, Ga-liieo, Ferrania, Bertoni e Cotti Olivetti, Telemeccanica elettrica, Ducati in di Sodelujejo tudi mnoga tržaška podjetja, med katerimi Janoušek, Automotor, FERT, SICA, Združene jadranske ladjedelnice itd. Italijanska udeležba je torej močna.
Italija je že na prejšnjih sejmih zavzemala eno izmed prvih mest, in sicer po številu razstavljalcev Kakor tudi po obsegu zaključenih poslov. Nemci in Avstrijci bodo letos najresnejši tekmeci italijanskih razstavljalcev, saj bodo razstavili veliko izbiro svojih proizvodov. Strojegradnja bo razstavljala vse vrste težkih industrijskih in gradbenih strojev, pa tudi kmetijske stroje in proizvode precizne mehanike. Enako bo zastopana elektrotehnika s telekomunikacijami in optiko; pa tudi gumijasti in tekstilni proizvodi kakor tudi razne vrste vozil in glasbil ne bodo zaostajali. Italijani bodo razstavljali tudi svoja vina, fotografske in kinomato-grafske naprave, gospodinjsko opremo itd.
POSEBNE PRIREDITVE V OKVIRU ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Tudi letos bodo na jesenskem velesejmu priredili »Teden usnja in obuvala«, ki bo združen s strokovnimi predavanji in sestanki. To je šesti Teden usnja in obuvala, ki bo imel mednarodni značaj. Poleg usnjarskih izdelkov bodo razstavljali tudi usnjarske potrebščine, stroje in strokovne publikacije. Poleg jugoslovanskih podjetij bodo sodelovala podjetja iz Avstrije, Zahodne Nemčije ter mnogo tujih strokovnjakov.
Med tradicionalne prireditve v okviru zagrebškega velesejma sodi tudi modna revija. Letos se bo te udeležilo večje število jugoslovanskih proizvajalcev.
Poleg te prireditve, za katero se seveda zanima zlasti ženski svet, bo letos še druga, ki je bila prvotno zamišljena pod označbo »Žena 1957«. Tu bo razstavljeno vse, kar zanima sodobno ženo kot gospodinjo in mater: pohištvo, sodobna kuhinjska oprema, obleka, kozmetika itd. Te posebne razstave bodo v paviljonih na starem sejmišču.
M. V.
Italijansko-jugoslovanski sestanki
Kakor prejšnja leta se tudi letos sestanejo v Zagrebu v času velesejma predstavniki Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko-italijanske zbornice v Beogradu, da bi se posvetovali o razvoju trgovine med Jugoslavijo in Italijo. Glede na spremembe, ki jih prinaša najnovejši italijansko - jugoslovanski trgovinski sporazum, bo letošnje posvetovanje - toliko bolj aktualno. Predstavniki obeh zbornic se sestanejo 13. septembra; prispejo pa v Zagreb že 11. septembra, da bi prisostvovali sestankom v zvezi z »italijanskim dnevom« na velesejmu, ki bo 12. tega meseca. Zagrebških posvetovanj se udeležijo tudi predstavniki tržaške delegacije Italijansko-jugoslovan-ske zbornice v Milanu, med katerimi bo tudi več slovenskih poslovnih ljudi.
TRŽAŠKI OBISK LJUBLJANI
Med vinskim velesejmom pričakujejo v Ljubljani obisk gospodarskega odposlanstva iz Trsta. Izmenjava podob-
nih obiskov med Ljubljano in Trstom je zelo koristna za gospodarstvo Trsta in Slovenije.
TRŽAŠKA IN GORIŠKA PODJETJA NA BEOGRAJSKEM VELESEJMU
Beograjski velesejem tehnike in tehničnih pridobitev je obiskalo izredno veliko ljudi iz Jugoslavije in tujine. Hoteli so bili prepolni. Tudi trgovinski u-speh velesejma je bil velik. Zaključenih je bilo za 128 milijard dinarjev kupčij. Med tržaškimi in goriškimi podjetji naj omenimo naslednja: Kerševani (trgovina s kolesi in motorji), »Papyros« (trgovina s papirjem iz Trsta), nadalje iz Trsta, »Techna«, Adamič Josip (zastopstva) in »Triestina«. Z obmejnega področja naj omenimo »Jadran« iz Sežane in »Tomos« iz Kopra.
NEMŠKI GLAS Q ZAGREBU IN BEOGRADU
»HandeJstalatt« (Duesseldorf) objavlja v enj, izmed zadnjih številk dopis iz. Beograda, v katerem opisuje vlogo beograjskega sejma za tehniko in zagrebškega velesejma. Pisec omenja, da ge nemško ministrstvo! za gospodarstvo še ni odtočilo, afli ,naj zgradi pavilijon Zahodne Nemčije na beograjskem velesejmu aRi na zagrebškem velesejmu,. Nemška vlada bo verjetno še počakala z graditvijo dokler se jugoslovanska obdlastva ne izrečejo o vlogi obeh sejmov.
LJinekUar , beograjskega sejma in. Olga Divac je izjavila, da bo sejem ohranili značaj specializiranega sejma.
Italijanska navadila za izvajanje rimskih
Italijansko ministrstvo za trgovino s tujino je objavilo izvršilne določbe k splošnemu trgovinskemu sporazumu z Jugoslavijo z dne 3. avgusta t. L, kakor tudi h krajevnemu tržaškemu in gori-škemu sporazumu. Določbe so uvedle znatne sprostitve v blagovni izmenjavi. (»Gospodarstvo« je že objavilo več poročil o tem sporazumu; danes dopolnjujemo ta poročila).
I. Splošni sporazum
Od 5. avgusta dalje je za uvoz v Italijo sproščeno naslednje jugoslovansko blago, ki gre torej »čez carinarnico« (na novo uvrščeno blago je tiskano mastno); vprežni konji in konji za zakol (6000 glav čez tržaško carinarnico, 1500 glav pa čez carinarnico v Bariju); osli, mule in mezgi, govedo (Trst 4800, Bari 1200 glav z omejitvijo na 2400 ozir. 600 glav za obdobje oktober-deoember 1957, dočim se mora druga polovica iz koristiti v obdobju januar-marec 1958); drobnica (ovce in koze); živa in mrtva perutnina; živa in mrtva divjačina; drobovina za prehrano; mrtvi domači zajci; ovčje in kozje meso; sveže in soljene ribe, vštevši mehkužce in lupinarje (Trst 1500, Bari 150, Benetke, Porto No-garo in Ortona a Mare pa vsaka po 100 ton); ostrige, raki in rarogi; jajca; jajčni proizvodi; ščetine in goveja dlaka; morske gobe; surove kosti; rogovi, parklji in kopita; ikre (ribja jajca); jedilne gobe; gomoljike; suh fižol in druga suha zelenjava; korenine posušene ci korije; paprika; suhe češplje za prehrano; suhe višnje; grahor (luščenec); hmelj; bolhač (pyretrum); zdravilne rastline; sirkova slama za metle; seno in slama; surov opij ter opij v prahu (proti poprejšnjemu dovoljenju visokega komisariata za zdravstvo); alkohol v začasnem uvozu zaradi predelave; kamen za apno in cement; kremenčev kamen v blokih; silicijev in kremenčev pesek ter pesek za topilnice; magnezit; kromova ruda, tudi koncentrirana; pirit; kovinske rudnine, odpadki in pepeli; boksit; premog; bencol; toluol; surova naftalina; katran iz premoga in drugih naravnih goriv; propan in butan; mazut; alkaloidi; saje naftnega plina; esenčna olja, razen esenc kislega sadja; ekstrakti raznih rastlin; biz-mut in opoterapični proizvodi; surove jančje, kozličje, kozje, koštrunje, svinjske in merjaščeve kože; gradbeni les (U.T.); žagan les iglavcev; žagana hra-stovina, brestovina, jesenovina ter žagan les dragih listavcev; žagana buko-
vina; drva za kurjavo; celulozna bukovina; bukove in hrastove frize; les za izdelavo glasbil; lesno oglje; embalažni les; sulfitna celuloza; odpadki naravne svile; odpadki kokonov; prana in neprana surova volna; odpadki stekla in kristala; opeka z visokim odstotkom magnezita, kromognezita in kromita; grodelj; železo in jeklo v grudah, blokih, lingotih in sl.; cinkov koncentrat; cink; cink v prahu; svinec in odpadki svinca; rafiniran svinec; antimon; su-perrafiniran ferokrom; aluminijevi o-stružki; obrtniški proizvodi; osvetljeni filmi; celulozni les iglavcev; drogovi; jamski les; okrški od žaganja ali rezanja lesa; baker, bakrove zlitine v surovem stanju ter njihovi odpadki; odpadki železa, jekla in grodlja; surov glicerin.
UVOZNO DOVOLJENJE ŠE POTREBNO
Še nadalje ostane za uvoz v Italijo potrebno ministrsko uvozno dovoljenje za naslednje jugoslovansko blago: govedino in teletino; svinjino; prašiče; mesne konzerve; v olju konzervirano ribo; alkohol v dokončnem uvozu; pivo; krompir, škrob, glukozij in dek-strin; vezane plošče; furnir; cement; glinico! aluminijev oksid); nepregoren material; zidno in strešno opeko; ustrojene svinjske kože; drage ustrojene kože; steklo za šipe; kristal; taninski ekstrakt.
POSEBEN DEVIZNI OBRAZEC
Za uvoz vsega drugega jugoslovanskega blaga so sicer pristojne carinarnice, toda proti predložitvi posebnega uvoznega deviznega obrazca (»modulo valutario dlmportazione«), ki ga izda pooblaščena banka, ako ICE (Istituto nazionale per 11 commercio estero, Rim, via Torino 107) uvozu ne ugovarja; prošnjo za ta »nulla osta« mora vložiti na ICE uvoznik sam. »Nulla osta« se ne sme izdati za uvoz cigar, cigaret, soli, presnega masla, sladkorja ter esenc kislega sadja, kakor tudi ne za uvoz blaga, katerega uvoz iz dežele OEEC ni liberaliziran.
Kar zadeva italijanski izvoz v Jugoslavijo, so odločilne določbe »Tabele E-sport«, oddelek B, izdane nazadnje letos 22. julija; ministrski licenci je potemtakem podvržen samo izvoz tistega blaga, ki je v tej tabeli izrecno našteto, dočim gre vse drugo blago »čez carinarnico«.
Določbe za vlaganje prošenj za uvozne in izvozne licence so ostale nespremenjene. Ministrstvo opozarja posebej,
Ob desetletnici	roja**
STa Slovenskem so izdelovali turbine že pred IOO leti
Ljubljana, sept.
Ko so ob gorenjski progi pri remizi v Ljubljani rasla iz tal nova poslopja »Livarne in tovarne strojev«, ki si je skrajšano nadela naziv »Litostroj«, je malokdo pomislil, da je ta nova tovarna samo dedič več kot stoletnih izkušenj na področju strojne proizvodnje in še posebej gradnje vodnih turbin na Slovenskem. Gospodarski zgodovinarji in raziskovalci naše gospodarske preteklosti pa so nam do danes nabrali mnogo gradiva, ki nam zanesljivo potrjuje, da je tudi Litostroj — kakor preneka-tero naše »novo« gospodarsko podjetje — zaoral v stare brazde, da je z novo, modernejšo opremo in ureditvijo, pravzaprav samo nadaljeval stare tradicije in izkoristil bogate izkušnje, ki so si jih v dolgih desetletjih, v tujih ali domačih podjetjih na Slovenskem, pridobili naši domači strokovnjaki.
Litostroj je danes znan tudi že na tujem po svoji raznovrstni proizvodnji, ki ne obsega več samo vodnih turbin. Prav svojo turbinsko proizvodnjo pa je lahko oprl po izkušnjah svojih prvih strokovnih kadrov na zelo staro tradicijo, ki sega že več kot sto let nazaj. Zato je tudi jubilejno publikacijo o svoji proizvodnji posvetil med dragim več kot stoletnemu razvoju turbinske gradnje na Slovenskem. Ne da bi se spušča-
li v vse podrobnosti tega prikaza, naj tu navedemo, da so na Jesenicah odkrili izvirno risbo Fourneyronove turbine iz leta 1848, ki jo je izdelal neki Griibler za železarno na Dvoru pri Žužemberku. To železarno so v letih 1796 do 1797 postavili Turjačani. Od leta 1803 Jalje je imela tudi svojo livarno. Ko je leta 1892 prenehala delovati, se je njeno delavstvo razšlo vsepovsod; na Jesenice, v Ljubljano k Samassi in Tbn-niesu in drugam. Več kot stoletna turbinska tradicija na slovenskih tleh pa je razen z risbami z Dvora potrjena
tudi z zbirko konstrukcijskih načrtov iz Idrijskega rudniškega arhiva, ki so shranjeni v Mestnem muzeju v Idriji. Tamkaj hranijo tudi izvirno risbo iz leta 1845, ki prav tako prikazuje Four-neyronovo turbino in dokazuje, da i gradnji in uporabi turbinskih strojev že pred dobrimi sto leti nismo zaosta jali za tujimi deželami, kakor to upravičeno ugotavlja prof. Albert Struna v enem izmed svojih zgodovinskih pri kazov.
Za strojno tradicijo Ljubljane na splošno je bilo pomembno podjetje družine Samassa, ki je delovalo že od leta 1767 dalje, za turbinsko tradicijo pa še posebej podjetje Tonnies v Ljubljani, ustanovljeno že leta 1847. Prvo domače podjetje pa je bila tovarna Avgusta Žabkarja. Po prvi svetovni vojni so vsa ta podjetja prešla v roke domače delniške družbe »Strojne tovarne in livarne«, ko je vsa dotedanja strojna tradicija prešla na nov rod domačih strokovnjakov. »Strojne tovarne« so sicer zaradi bančnih mahinacij propadle, toda ostali so domači strokovnjaki, ki so z delom nadaljevali. Med neposredne prednike Litostroja je treba šteti še podjetje Schneiter v Škofji Loki, ustanovljeno leta 1922, ki je bilo ob nastanku Litostroja vključeno vanj, in strojno podjetje inž. Borštnarja, ki je prav tako izdelovalo manjše turbine.
OBRATI »LITOSTROJA«
Litostroj se je seveda v novih pogojih in z modernejšo opremo razrasel v veliko podjetje, ki obsega danes tele obrate: livarno sive litine in barvnih kovin, livarno Jeklene litine, obdeloval-nico s pomožnimi obrati, montažno dvorano in delavnico pločevinastih izdelkov. Razen naštetih glavnih obratov pa ima še lastne laboratorije za mehansko in kemično preiskavo materialov ter za rentgenske preglede. Za izpopol-
njevanje kadra vzdržuje lastno (industrijsko) šolo za kvalificirane delavce. Vse nove konstrukcije preizkušajo v posebni delavnici za prototipe, konstrukcijske načrte pa izdeluje lasten konstrukcijski biro. Pri projektiranju hidravličnih naprav, turbin in črpalk ter ostale hidromehanske opreme za elektrarne sodeluje tovarna z Inštitutom za turbo stroje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter z Vodograd-benim laboratorijem pri univerzi v Ljubljani, kakor tudi z ostalimi znanstvenimi ustanovami.
OD TURBIN IN DVIGAL DO ČRPALK VSEH VRST
Današnji proizvodni program Litostroja obsega poleg vodnih turbin vseh vrst še avtomatske regulatorje za vodne turbine, hidromehansko opremo za hidro-centrale, montažne žerjave in mačke in mimo potreb za hidrocentrale še črpalke (centrifugalne, propelerne, vijačne, vodnajške in druge), hidromehansko o-premo za črpalne postaje, melioracijske objekte in plovne kanale, dvigalne naprave vseh vrst in transportne mehanizme, reduktorje za vse namene in velikosti s čelnimi in stožčastimi zobniki ali polži, različne stroje in naprave za opremo rudnikov, metalurških podjetij in kemične industrije, vlitke iz sive, jeklene, manganske in drugih specialnih zlitin itd.
Kakor vidimo, so turbine s hidromehansko opremo za hidrocentrale sicer še vedno znaten del proizvodnje Litostroja, vendar pa -ostali proizvodi po skupni tonaži ne zaostajajo mnogo za njimi. V desetih letih so v Litostroju izdelali med drugim 42 Francisovih turbin v jašku s skupno močjo 2940 KS, 56 Francisovih spiralnih turbin s skupno močjo 464.632 KS, 34 Peltonovih turbin s skupno močjo 276.990 KS in 32 Kaplanovih turbin s skupno močjo 371
tisoč 250 KS. Skupna moč izdelanih turbin presega torej 1 milijon KS, povprečna moč ene turbine pa dosega o-krog 6.800 KS. Za HC Mavrovo sta bili izdelani dve Peltonovi turbini s po 50 tisoč KS ža statični padec 565 m. Za slovensko turbinsko industrijo pa je še posebej pomembno, da je Litostroj poslal svoje turbine tudi že v tujino (Turčijo, Pakistan) in da se v tem pogledu odpirajo zanj še nove možnosti.
VELIKI USPEHI NA TUJEM
Lansko leto je Litostroj uspel tudi s plasiranjem prvih črpalk v tujini, in sicer v Siriji, kamor bo dobavil kompletno opremo za tri večje črpalne postaje. Nič manj pomembni niso uspehi z žerjavi, ki, so se zaradi svoje kakovosti in neštetih prednosti uveljavili zlasti v Indiji. Zaradi upoštevanja najnovejših konstrukcijskih izsledkov so dosegli do 20% znižanja lastne teže v primerjavi s klasičnimi izvedbami. Razen električnih mostnih žerjavov so v podjetju razvili in izdelujejo za potrebe industrije tudi električne žerjave z grabile! in najraznovrstnejše druge žerjave za posebne namene in za vse panoge industrije. Zelo so se uveljavili tudi serijsko izdelani ročni žerjavi in škripci, ki jih je Litostroj precej tudi že izvozil.
V zadnjem času dobiva v proizvodnji Litostroja čedalje večji pomen najrazličnejša industrijska oprema za domače potrebe. Naj tu navedemo izmed dosedanjih uspehov n. pr. opremo za prevoz materiala, električne plavže (predelava), opremo za lužilnico in pocinkovalnico v železarni Nikšič, opremo za cementarne in opekarne, za ladjedelništvo pa izdelavo ladijskih vijakov in krmnih statev, razno opremo za rudnike itd.
Tako se je Litostroj v komaj desetih letih svojega obstoja razvil v velik industrijski kombinat, ki mu pri povsem sodobni proizvodnji pomagajo bogate izkušnje iz naše strojne tradicije in vse bolj in bolj kvalificiran kader domačih strokovnjakov.
Dr. V. B.
Mednarodna trgovina
Tržaški lesni trg
Potem ko je tržaški tranzitni trg nekoliko oživel v mesecu juliju, je v zadnjem času zopet na tem trgu nastopilo mrtvilo. Povpraševanje s strani levant-skih trgovcev kakor tudi trgovcev s Srednjega vzhoda je malenkostno. V glavnem se trenutno na tržaškem trgu izvršujejo le kupčije na podlagi starih pogodb. Zdi se, da je položaj tudi na ostalih trgih enak. Afriški odjemalci, ki kupujejo po večini les neposredno na mestu proizvodnje, ne sklepajo novih kupčij deloma zaradi tega, ker so že izčrpali dovoljene kontingente. To velja posebno za Alžir, ki je ukinil u-voz lesa iz Avstrije, uvaža pa le še jugoslovanski les. Jugoslovanska oblastva podeljujejo dovoljenja za posamezne partije lesa iglavcev. Ponudbe jugoslovanskih proizvajalcev vzbujajo zanimanje lesnih trgovcev posebno, ker so cene nekoliko ugodnejše kakor v preteklosti.
AMERIKA OMEJILA UVOZ PETROLEJA
Posebna vladna komisija je predsedniku Združenih ameriških držav priporočila, naj glavne ameriške petrolejske dražbe na lastno pobudo omejijo uvoz petroleja iz tujine; to zahtevajo koristi ameriškega gospodarstva in ameriška varnost. Predsednik Eisenhower je ta predlog odobril. V smislu tega predloga naj bi uvoz petroleja ne prekoračil sedanjega uvoza, ki znaša 1,051.000 sodov na dan. (1 sod drži 181,74 litra). Ta omejitev naj bi veljala za dobo enega leta, začenši od 1. julija 1957. Minister za notranje zadeve Seaton je odredil, da morajo petrolejske družbe
vsak mesec poročati vladi, koliko petroleja so uvozile v preteklem mesecu. Seaton je dodal, da bo ta omejitev vplivala spodbudno na pridobivanje petroleja v Združenih ameriških državah. S le v petih mesecih bo mogoče videti kakšen bo uspeh teh ukrepov. Iz Venezuele bo Amerika uvozila 50.000 sodov petroleja manj na dan; to predstavlja 2% petrolejske proizvodnje v Venezueli. Uvoz z Bližnjega vzhoda bo znižan za okoli 150.000 sodov na dan, to je za 3% celotne proizvodnje.
MANJŠE POVPRAŠEVANJE PO PETROLEJU
Po najnovejših vesteh iz VVashingto-na je povpraševanje po petroleju meseca junija v Zrduženih ameriških državah nazadovalo za 3,9% v primerjavi z istim časom lanskega leta ter je znašalo 8,397.000 sodov na dan. Povpraševanje notranjih potrošnikov se je skrčilo za 5,4% in je znašalo 7,952.000 sodov na dan. Proizvodnja surovega petroleja je nazadovala za 335.000 sodov na dan v primerjavi z majem, ko je dosegla 7,107.000 sodov dnevno.
Zaloge prečiščenega petroleja so do 30. junija narastle na 490,800.000 sodov, medtem ko so 31. maja znašale 468 milijonov 800.000 sodov. Petrolejske čistilnice so meseca junija proizvedle 7 milijonov 867.000 sodov na dan, to je 125 tisoč sodov manj kakor v mesecu maju.
TERMITU (BELE MRAVLJE) SO NAPADLI BENETKE. Beneška občina je raziskala razne predele mesita in ugotovila, -da na mnogih mesilih kar mirgolj termitov. Največ jih je v kolih, vzdolž kanalov. Mnoge stavbe so ogrožene.
sporazumov
da bodo morale dospeti prošnje za udeležbo pri drugi uvozni kvoti »govedine in teletine«, »prašičev«, »mesnih konzerv«, »v olju konzerviranih rib« in »vezanih plošč« v roku od 1. do 15. oktobra letos.
H. Tržaški sporazum
Sproščen je in gre potemtakem »čez carinarnico« uvoz vsega jugoslovanskega blaga, navedenega v listi A (tudi »raznega blaga«), pod pogojem, da je uvoz takega blaga sproščen tudi po izvršilnih predpisih k splošnemu sporazumu. Ker je n. pr. uvoz piva ali ustrojenih kož po splošnem sporazumu podvržen licenci, se tudi v lokalnem prometu ne more uvoziti na Tržaško ozemlje »čez carinarnico«.
Ugodnosti sprostitve tudi ne uživa blago iz liste C, namreč blago, ki se more uvoziti na Tržaško ozemlje carine prosto, namreč (v oklepaju je naveden kontingent v milijonih lir):	govedo
(190), sveže meso (10), sveže morske ribe (50), sveže mleko (30), sveža zelenjava (50), kislo zelje (10), sveže sadje (15), navadno vino (180), jajca z lupino (15) ter krma, slama in grahor (luščenec) (20).
Izvoz s Tržaškega ozemlja na obmejno jugoslovansko ozemlje po določbah lokalnega sporazuma je dopusten samo proti licenci.
Uvozne in izvozne licence izdaja Generalni vladni komisariat v Trstu, ravnateljstvo za trgovino s tujino, na u-strezno prošnjo.
Izvršilnim predpisom k tržaškemu sporazumu je priložena lista D z navedbo tistega blaga, ki se ne glede na količino lahko izvozi v obmejno ozemlje brez plačila jugoslovanske carine. Seznam obsega: semena, žive rastline in njihove dele; kemične proizvode; bitumen in bituminozne emulzije; sukanec, tkanine in konfekcijo; konopni in julasti sukanec, vrvi in vreče; razne stroje, njih sestavne dele in pritikline, orodje; prevozna sredstva, pritikline in nadomestne dele; Dieslove motorje in pomorske naprave; posebne pomorske opreme; bencin, mazivna olja; preci-zijske, optične in druge instrumente in aparate; pinto in izdelke iz plutovine.
Kontingentni listi A in B je »Gospodarstvo« objavilo v izredni številki »Ita-lija-Jugoslavija« z dne 19. 6. 1955.
III. Goriški sporazum
Goriški sporazum obsega kontingent-na seznama A in B, ki ju je »Gospodarstvo« objavilo v štev. 199 z dne 6. maja 1955. ‘
Po izvršilnih predpisih z dne 5. avgusta t. 1. sta carinarnici v Gorici in Vidmu pooblaščeni, da sami dovolita uvoz jugoslovanskega blaga iz liste A na italijansko obmejno ozemlje, tudi tu seveda pod pogojem, da je uvoz takega blaga sproščen tudi po izvršilnih predpisih k splošnemu trgovinskemu sporazumu. Sicer je potrebna uvozna licenca ,ki jo podeli Pokrajinski urad za industrijo in trgovino v Gorici; prošnje se morajo vložiti na ta urad preko trgovinske zbornice v Gorici ali Vidmu.
Izvoz na jugoslovansko obmejno o-zemlje je, kolikor se opravi po gort-škem, in ne po splošnem sporazumu, podvržen v vsakem primeru licenci, ki jo izda omenjeni Pokrajinski urad. Tudi prošnje za izvozna dovoljenja se morajo vložiti preko pristojne trgovinske zbornice v Gorici ali Vidmu.
IV. Plačila
Plačila v tržaški krajevni blagovni izmenjavi se vršijo v lirah na avtonomnem računu pri tržaški podružnici zavoda Banca dTtalia, ki se vodi na ime Jugoslovanske izvozne in kreditne banke v Beogradu, v goriškem obmejnem prometu pa na avtonomnem računu, ki ga vodi goriška podružnica Italijanske banke na ime Narodne banke FLRJ, centrale za LRS v Ljubljani.
O navodilih italijanskega deviznega urada za izvajanje splošnega plačilnega sporazuma pa je »Gospodarstvo« poročalo v številki z dne 25. 8. t. 1.
JUGOSLAVIJA NA MULTILATERALNEM PODROČJU
V skladu z novim italijansko - jugoslovanskim plačilnim sporazumom je bil v rimskem Uradnem listu z dne 17. avgusta objavljen ministrski odlok z novo razdelitvijo držav v tako imenovano dolarsko, multilateralno in klirinško področje, z uvrstitvijo Jugoslavije v multilateralno področje. Za vplačila, ki jih izvrši n. pr. italijanski uvoznik jugoslovanskega blaga, se odpre v korist jugoslovanskega izvoznika račun v multilateralnih lirah. Jugoslovanski izvoznik more nato z dobroimetjem na tem računu razpolagati bodisi za nabavo valute držav multilateralnega področja (sedaj; danske, norveške ali švedske krone, bol. goldinarja, belg. ali franc, franka, švic. klirinškega franka, angl. funta, zahodnonemške marke ali avstr, šilinga), ali za akreditiranje drugih i-nozemskih računov v multilateralnih ali bilateralnih lirah, ali končno za poravnavo dolga osebam in podjetjem, ki imajo sedež bodisi v Italiji ali v eni izmed držav multi- ali bilateralnega področja. V teh mejah bo mogla Jugoslavija vršiti plačila ne samo za blago, ki ga bo nabavila v Italiji, marveč tudi za blago, nabavljeno v drugih državah multi- ali bilateralnega (klirinškega) področja.
BOHINJ
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi.
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od 509 do 850 din.
Hotel JEZERO
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din.
Hotel BETI,K VTIK
130 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din.
Hotel POD VOGLOM
70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 980 din.
V FR-''! h
zadovolk ^
i so v 4
NOTRANJA NAPETOST
JI. Francoski kmetje niso razvrednotenjem franka in so v J1* krajih organizirali pravi pravcatj kot pariškega trga. V Pariz noče]0 važati najpotrebnejših živil kakor, sa, mleka in žita. Kmetje se uP! blokiranju oen, češ da so te pre1" Povprečno so cene na drobno v stu narastle za 0,9%, medtem ko je šalo povišanje v avgustu 1956 saH1%j£ odst. Nezadovoljstvo v Franciji jo
veliko, da utegne povzročiti vladno
ia
t4, doHUfflio
TRIESTE
Uhtamdj-ma leta 191-
IMPORT-EXPORT
0b°
2aloya Maga %a ietiihe
in mo&ke o&Leke
in pudlof'
o°o
TRST- RIVA TRE NOVEMBRČ' TEL. 24-863
TELEGRAMI) LJONAGGIO
CHIESAGRECI
TRIESTE
Vozni red avtobusu1
za Jugoslavijo
Proga: Trst - Postojna - Ljubija* 11
Od 1. maja do 30. septembra dn( Od 1. oktobra do 30. aprila vsak0 do, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30
(SAP - Ljubif Od 1. maja do 30. septembra dn( Od 1. oktobra do 30. aprila vsak četrtek in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (jžl Proga: Ljubljana - Postojna - G**1 Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SA?1 Vsak četrtek.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIS1
Proga: Trst - Opatija - Reka
Vsak dan.
Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTR*
Proga: Trst - Herpelje - Kozin1
Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00
(AUTOVIE CARSK
S. A. T.
AVTOBUSNA PROGA
TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in ne^1
Odhod
7.30
8.35
8.50
9.25
10.30
pf i)
TRST
SEŽANA
SENOŽEČE
POSTOJNA
LJUBLJANA
Prevažajo se samo potniki, ki P°' jo preko meje. Dnevna proga od 1' ja do 30. septembra 1957. Nadalje'; do Bleda od 16. junija do 15, s°P bra.
»AUTOVIE CARSICHE« — TR$ AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZIN'
7.00 odhod TRST prihod 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odi' Vozi vsako sredo in sobotO’
Proga: Trst — Opčine — Sež>
V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in Cl soboto ob 7. in 15.30 (SAT/Sj — vsak ponedeljek in vsako ne: ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAV'
Odhod iz Sežane vsak petek in * Ž to ob 9.30 in 18.30	(SAT/S^
— vsak ponedeljek in vsako ne‘ ob 14.30	(SLA Vi* *
PROGA TRST — FERNEC® Odhodi s Trga Liberta
Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 1 15, 18.55.
Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.1LJ 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16,
17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45 , 20.30,
Odhodi s Femeč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 15.40, 18.55.
Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50,
16.50,	17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50,
20.50.	21.45, 23.10.
■, z
IMA IN ZLATA* "
l/l/Ukolj Hiaiel - IR ST
Čampo S. Giacomo 3 tel. 95-$'
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vso pr^

VISTA
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-^
Bogata izbira naočnikov, dalj11' gledov, šestil, računal in f‘ trebšiin za višje šole, toplotne^ in fotografskega materiala.
GOSTILNA 1
FURI, AT*
REPENTABOR .
GmaCAllUHINJA IN prist^ 1 VINA — CENE UGODNE!
Za morebitna naročila in rezervadij 1 kličite telefonsko celico Repenta^
SEDEŽ. TRST . ULICA PaRIO PILZI S T. 10/1. • TELEPON Sr. TJ-on

dM
SPOn-\RSKF.GA 7DR117F.N.IA1
PlaCe osebja v gostinskih obratih
ministrstva za delo in so-
oaiok
javi]0 skrbstv0 z dlie 2- iulUa 1957 (ob-
Itai,'
v štev. 1S5 Uradnega lista 0() rep. z dne 26. julija) velja pri (v^unavanju prve plače po objavi.
izP°lnjuje veliko vrzel na pravil bocirobju in je zato zelo dobrodo-ciai *Cer K°ntno ureiuie vprašanje so-‘bili prispevkov za razna socialna S]..^rovanja za nameščence v gostin-obratih Tržaškega ozemlja, ki so Cana na odstotek inkasa. Objavljamo lestvico srednjih pre-■bkov za razne kategorije gostinskih ,, ratov in gostinskih nameščencev, ki
v pomoč pri obračunavanju prispevkov za razna social-
treh mesečni zne-
sit
iljat
dn* »ianj
ak«
^sečnih 3 zavarovanja. lo‘^a gostinske obrate I. kategorije do-
LZa 1. kat. osebja (1. vodilni nata-r, 2. vodilni natakar, 1. barist, vo-' bi natakar v nadstropjih, 1. vratar , 1 edini vratar z znanjem vsaj Jikov) konvencionalni elc L. 52.000.—.
3. a kategorijo določa povprečni Mesečni znesek L. 38.300.—. t.^a 3. B kategorijo (pomožnega ba-!sia, natakarja v dvorani ali v nad-,roPjih od 18-20 let, za uslužbenca pri vigalu z nad 18 let, natakarico v nad-r°Pjih).L. 36.000.—.
^a 3. C kategorijo (pomožnega bari-.i3. Pomožnega natakarja v nadstrop-p natakarja v dvoranah ali v nad-roPjih s pod 18 let, uslužbenc pri av'Salu s pod 18 let) L. 31.300.—.
2a gostinske obrate 3. in 4. katego-be določa:
,	1. kategorijo osebja nič, ker ta
alegorija v teh kategorijah gostin-S|h obratov ne obstoja.
. ^a 2. kategorijo osebja (vodja na-karjev, dnevnega ali edinega vra-3rja z znanjem vsaj 3 tujih jezikov ali linega dnevnega vratarja z znanjem kot 3 tujih jezikov) L. 41.500.—. 3. a kategorijo osebja (barista,
razne natakarje, postreščke itd.) lir
38.000.	—.
Za 3. B kategorijo (pomožnega natakarja, natakarico v nadstropjih itd.) L. 33.850.—.
Za 3. C kategorijo (razne kategorije natakarjev s pod 18 let) L. 31.000.
Gornji mesečni zneski se nanašajo n<>. mesec s 26. dnevi. V te zneske je vračunana tudi hrana in stanovanje, minimalni zagotovljeni prejemki ka-k ir tudi 1 dvanajstina trinajste plače.
Za 2. kat. osebja (edini barist natakar v dvorani, natakar v nadstropjih, natakar za rezanje pri mizi, 2. vratar po dnevu, vratar._ponoči, vodja na postaji z znanjem vsaj treh jezikov) L. 45.000.—.
Za 3. kat. osebja (2. barist, 2. natakar v dvorani, vodja na postaji z znanjem vsaj 2 tujih jezikov, postrešček v veži in v nadstropjih) L. 39.500.—.
Za 3. B kat. osebja (pomožni barist, natakar v dvorani z nad 18 let, uslužbenec pri dvigalu z nad 18 let) nr
37.000.	--.
Za 3. C kat. osebja (pomožni barist izpod 18 let, uslužbenec pri d-ngalu izpod l? let, pomožna natakarica v uadsiiopph > L. 31.500.—.
Za 2. kategorijo gostinskih obratov so določeni sledeči zneski:
Za 1. kat. osebja (vodilnega natakarja, 1. dnevnega ali edinega vratarja z znanjem manj kot 3 tujih jezikov) konvencionalni znesek L. 47.500
Za 2. kat. osebja (edinega barista, natakarja v dvoranah ali v nadstropjih. nočnega vratarja, drugega dnevnega vratarja, vodjo v baru na postaji z znanjem vsaj dveh tujih jezikov) L. 42.000.—.
PRIJAVA OBČINSKIH DAVKOV ZA LETO 1958
Opozarjamo vse člane, da je treba do 20. septembra predložiti svoje davčne prijave, ki se nanašajo na vse predmete občinskih davkov, na IV. oddel-
ku občinske uprave v ul. Rettori 2, III. nadstropje, soba 272, kjer lahko prejmejo tudi brezplačne obrazce. Davčna prijava se nanaša na vse predmete, na katere je določen občinski davek, tako davek na biljarde in klavirje, služinčad, pse, občinske licence in družinski davek.
Davčno prijavo je dolžen izpolniti le- tisti, ki do sedaj sploh ni plačeval občinskega davka, ali če ga je že plačeval in so se njegovi dohodki, ali dohodki njegovih družinskih članov povečali ali pa zmanjšali. Prijavo mora izpolniti tudi tisti, čigar dohodki so prenehali ali pa je preselil svoje stalno bivališče v drugo občino.
Družinskega davka je oproščen (od 1. januarja 1958 dalje) tisti meščan, čigar letni prejemki ne presegajo enega milijona lir. Odbitek je bil povišan na 360 tisoč lir. Računajo, da bo tako oproščenih plačevanja občinskega davka okoli 12 tisoč dosedanjih davkoplačevalcev.
ZA POSPEŠITEV OBMEJNEGA PROMETA
Združenje je skušalo ustreči želji svojega članstva, kakor tudi na splošno prebivalstva, ki si želi raznih iz-boljšanej pri obmejnem prometu, s tem, da je sestavilo razne predloge ter z njimi seznanilo po časopisju širšo javnost, v bližnji bodočnosti bo pa navezalo stike tudi z drugimi sorodnimi ustanovami (gospodarskimi in turističnimi) obeh obmejnih področij, da bi sprejeli skupne predloge in jih tako z večjim uspehom predložili skupni mešani komisiji, ki se sestane ta mesec v Ljubljani.
IZVRŠNI ODBOR TRŽAŠKE DELEGACIJE ITALIJANSKOsIUGOSLO-VANSKE ZBORNICE V MILANU Pred nekaj dnevi sta bila kooptira-na v ta odbor nadaljnja dva naša člana, in sicer inž. Josip Šturm, lastnik tvrdke »RIMEX« (predsednik združenja) ter g. čebulec, glavni ravnatelj tvrdke »ADRIAIMPEX«.
)
ubU
dn( k t‘
=3
VpISOVANJE NA NAŠIH ŠOLAH
r0 itoiah traja vpisovanje do 25. U v, ernbra- Na nekaterih se je začelo septembra. Na industrijskem stro-tečaju v Nabrežini, ki ima od-e|jene razrede v Sv. Križu, se vpiso-.anle prične 7. septembra ter bo tra-0 do 25. tega meseca. V Nabrežini Pisujej0 za nabrežinsko industrijsko v° °, a tudi za šolo v Sv. Križu. Vpiso-abje je vsak dan od 9. do 14. ure.
Slc
s^daj imajo dijaki in profesorji pu-a s popravnimi izpiti. Na trgovski a-
: derniji v Trstu se pouk prične ver-c bo 15. oktobra. Mature se bodo za-18. septembra. V vsakem šolskem n v°du najdeš zadevne šolske podatke a oglasni deski.
,”0Pravni izpiti na dvoletnem trgov-tečaju na Katinari se pričnejo v ,°nedeljek, 9. tega meseca. Tudi na tej 011 traja vpisovanje do 25. septembra.
POPUST ZA POTOVANJE V ZAGREB
Razstavljaj« skeg
in obiskOvajci zagreb-!§a velesejma so- deležni rra jugos)k>-jt Tiskih železnicah in ladjah 50-od-'otnega popusta. Zagrebški velese-hl e,b traj.a od 7. do 22. septembra. s TRST NA TUJIH SEJMIH. Dne • 8. ®Membra bodo odprli jesenski sejem ^ Dunaju. Sejma se bo udeležil tudi rst» ki bo opremil svoj propagandni avRijoin. s podobnim pavilijonom se Tngt udeležil tudi sejma v Gradcu,
se začne 28. t. m.
, TRST-BUJF 0'd L septembra dalje' r° vozil avtobus na progi Trst-Buje ,Sak dan z naslednjim urnikom: od-’ US iz Trsta tTfrg stare mitnice — Ba-l®re) ob 7.15, odhod iz Buj ob 18. uri.
PROFESOR glasbe tone sever
Jr le dni s svojo soprogo zapustil Go-lc°, kjer je na Glasbeni šoli uspešno ločeval več let. Goriška občina mu ni j °Kte,a priznati občinskih pravic, da bi hko uredil vprašanje državljanstva, j/selil se je v Jugoslavijo. Starši in /laki ga bodo ohranili v dobrem spo-^nu.
o TRžaški občinski odbor z žu-
anom Bartolijem je dokončno odsto-1‘- Bilten demokrščanske stranke »A-8enzia Giulia« piše, da so vsi prejšnji
poskusi za sodelovanje s sredinskimi strankami propadli in da jih krščanska demokracija ne mara več obnoviti. Po njenem mnenju ostane edina možnost občinski komisar.
PRISILNI IZGONI IZ STANOVANJ V TRSTU
V	smislu italijanske zakonodaje sodnik lahko odloži v skrajni potrebi izvršitev ‘Sltamovainjskiega izgona za 2 leti. Zdaj se je nabralo veliko število takšnih izgonov, ki bi morali biti po dveh letih izvršeni. Tako bi prišlo na cesto več sto družin. Tržaški občinski svet in druge organizacije so posredovale piri vladnem komisarju, naj bi v tem pogledu kaj ukrenil. Generalni komisar ni posegel pravno v zadevo, pač pa je dal na razpolago več zasilnih prostorov; med temi tudi silos v pristanišču, kjer naj bi nastanili 'izgnance množično. 2e doslej je -stanovalo v takšnih razmerah koli 650 tn žaškjih družin.
V	ulici Coroneo se Tržačani ustavljajo pred hišo št. 5, na katero so hišni stanovalci razobesili napise proti prisilnemu izgonu. (»Proč z izgovori!«, »Kaj so naredili za nas?« itd.).
NASELBINE ZA ISTRSKE BEGUNCE NA BENEŠKEM
»La Rnora«, glasilo [krščanske demokracije, poroča, da s} je tržaški! podžupan R. Visintin v spremstvu predstavnikov istrskih beguncev in dveh zdravnikov ogledal nove naselbine, ki jih gradi za istrske begunce Ente nazionale per le tre Venezie z državnim denarjem 5 milijard lir. Obiskali so naselbine v občini Mania.go, nadalje v pasu Vdllotte in Roveda pri Pordenonu. Naselbine obsegajo 147 posestev. Ob ustju Tagliamenta je naselbina Pineda Destra, kjer Je že dograjenih 40 kmečkih poslopij. Posestvo Vittoria di Fossalom pri Gnade-žu, kjer bodo tudli naselili begunce, obsega nad 80 hektarov zemlje.
Posebno odposlanstvo istrskega odbora (CLM deiUTstria) se je nedavno dogovorilo s predstavniki! oblastev v Ravenni glede naselitve 550 istrskih priseljencev, ki naj Li bili nameščeni v novi tovarni gumija. Stanovanja bo zgradila Ustanova za podporo istrskih
j Značilnosti hmetijstva na Koprshem
^varovanje proti toči - Iz Trsta ni več 3.000 vagonov gnoja
H.
Državni zavarovalni zavod, ki ima vv°io podružnico v Piranu, daje še edno kmetijskim gospodarstvom zelo Sodne pogoje za zavarovanje posev-0i) proti pozebi in proti toči, čeprav hspevki zavarovanih posestev za ta t ''drovanja nikakor ne zadoščajo za iJlotno kritje škode. Tako mora zavod za letom doplačevati iz sredstev, fnu jih dajejo druge zavarovalne l/doge. Največ je še zavarovanih .Otetskih posestev v koprski občini, Jer je doslej bilo tudi največ škode . radi toče, le malo jih je v piranski , še manj v izolski občini. Doslej prl-savljene letošnje škode že daleč pre-Sajo vplačane premije; nanašajo se ., izključno le na vinograde. Mnogo ode, ki jo na tem področju povzro-leto za letom huda neurja s točo, kmetska posestva mogla kriti z žaganjem tudi pri drugih kulturah.
BREZ ŽIVINE NI GNOJA oh^°ŽroSn?a kmetjskih proizvodov na ameni področju nenehoma narašča „.Sabno iz razloga, ker je turističnega
L
;n)e nalaga kmetijskemu gospodar-
Jfl f^dieta vedno več. To naraščanje po-
intenzivnejše gospodarjenje in cializacijo proizvodnje, kar ustvar-j. Zopet nova vprašanja, s katerimi se vDnv° Za to 7jristo)ni činitelji. Važno d^šanje predstavlja pred vsem de-obdelanih zemljišč, t. j. na-v^JBoča izčrpanost zemlje, ki jo po-Rnt a P°maniko,nje hlevskega gnoja. t^hja umetnih gnojil je velika, 1a s samimi umetnimi gnojili se de-Prpri Zacija ne more preprečiti. Se ja d tridesetimi leti, ko je motorizaci-in Prorrieta bila šele v svojih začetkih jja,Se ?e v Trstu za prevoze Se uporab-C vprežna živina, je sedanji Poarski obalni pas uvažal s tržaškega r°*ja letno okrog 3.000 vagonov
hlevskega gnoja. Tega sedaj primanjkuje in posledica je, da se sestava zemlje stalno slabša. Tu bi moglo pomagati le načrtno sodelovanje med obalnim pasom in višinskimi predeli sedanjega koprskega okraja, kjer so podani ugodni pogoji za živinorejo in so travniki s humusom dobro založeni, a razen tega priporočajo za travnike uporabo umetnih gnojil.
Drugo enako važno vprašanje za kmetijsko gospodarstvo obalnega pasa je vprašanje namakanja. Napredujoča Industrializacija in naraščajoči turistični promet v zvezi z močnim prilivom novega prebivalstva na to področje, v zvezi z novimi stanovanjskimi zgradbami in s preurejanjem stanovanjskih hiš iz prejšnjih časov v skladu z zahtevami sodobne stanovanjske kulture, vse to povzroča stalno naraščanje potrošnje vode, a zmogljivost rižanskega vodovoda je omejena. Tako je vode za potrebe kmetijstva vedno manj na razpolago; zlasti v poletnih mesecih je to pomanjkanje posebno občutno. Tudi to vprašanje je predmet stalnega proučevanja. Ko bo izveden načrt hi-drocentrale pri Ospu z napeljavo vo-$je iz škocijanske Reke, bo podana za preskrbo področja z vodo za namakanje in za potrebe kmetijskega gospodarstva sploh najboljša možnost.
ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Pereča so pa seveda tudi razna druga vprašanja, s katerimi je povezan razvoj kmetijskega gospodarstva na obalnem področju, med njimi v prvi vrsti vprašanja, ki zadevajo melioracije, ureditve vodnih tokov in drugih podobnih investicij. Vsa ta vprašanja proučuje Zavod za pospeševanje kmetijstva v Skocijanu pri Kopru; pomagajo mu okrajni in občinski strokovnjaki.	Dr. O.
in dalmatinskih beguncev (Opera as-saistenza profugjhi istrdani e dalmati) v dkv.iru zakona iz 11. 1952, ki predvideva kredit 9 milijard lir; k temu bodo dodali še 5 milijard lir.
NOVO NASELJE ZA ISTRSKE BEGUNCE. Od Cijakov nad Barkovljami do novega zdravilišča za jetične pod Obeliskom (na Opčinah) bodo speljali novo cesto. Ob cesti bodo na obeh straneh zgradili novo naselje za istrske begunce.
LEPO ŠTEVILO DIJAKOV NA SLOVENSKI GIMNAZIJI V CELOVCU. ša preden je bil zaključen rok za vpisovanje na novi slovenski gimnaziji v Celovcu (dne 6. septembra), se je priglasilo okoli 90 slovenskih dijakov. Letos bodo na gimnaziji prvi trije razredi; za vsak razred se je prijavilo okoli 30 dijakov. Gimnazija bo dvojezična. Realni predmeti bodo v nemščini, ostali pa v slovenščini. Dunajska vlada je odobrila ustanovitev gimnazije na podlagi 7. člena državne pogodbe ki govori o pravicah narodnostnih skupnosti. Koroški Nemci so se zelo upirali ustanovitvi gimnazije. Njim se je pridružil tudi generalni vikar dr. Kadras, ki se je pritožil pri ministru za prosveto ter navedel, da je mnogo slovenskih dijakov zapustilo škofijski zavod »Marianum«, v. katerem sta internat in zasebna gimnazija. Ker je ta gimnazija zasebna, morajo dijaki delati izpite na javni državni gimnaziji; slovenska gimnazija pa je javna. Poleg tega so v škofijskem zavodu vzgajali dijake v nemškem duhu. Slovenski dijaki, ki so izstopili iz »Marianuma« in se vpisali v slovensko gimnazijo, imajo na izbiro dva dijaška internata, ki jih vzdržujejo Slovenci. Ravnatelj nove slovenske gimnazije je Slovenec dr. Tischler.
:■ um i- iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimmiiiiitiiitiuiiiii iiimiiiimiiii 1111111111111:11:1 1 u
Tudi letos šalioi/ska prireditev v Portorožu
Okrajna šahovska zveza Koper priredi tudi letos pod geslom »Šah druži narode« v Portorožu šahovski festival mednarodnega značaja. Prireditev bo trajala od 23. do 28. septembra in bo obsegala IV. mednarodni moštveni šahovski turnir, turnir mojstrov in moj strskih kandidatov ter turnir šahistk.
Na moštvenem turnirju bodo lahko sodelovala štiričlanska moštva, člani in članice osnovnih šahovskih organizacij, podjetij, ustanov in družbenih organizacij. Število moštev ni omejeno. Poleg določenih igralcev lahko prijavi vsaka osnovna organizacija tudi dve rezervi, v prijavi je treba navesti kategorijo prijavljenih. Igrali bodo po pravilih PIDE, Za uspeh v finalnem tekmovanju bodo po vrstnem redu razdeljene nagrade iz sklada, ki bo pri udeležbi 45 moštev znašala najmanj 350.000.—, pri večjem številu pa do 400.000 dinarjev. Najuspešnejše moštvo prejme razen denarne nagrade tudi prehodni pokal Hotela Palače.
Na turnirju mojstrov in mojstrskih kandidatov bo prejel zmagovalec, če bo najmanj 15 tekmovalcev, motorno kolo znamke »Colibri« (50 ccm, Tomos Koper), ostale nagrade bodo pa razdeljene iz sklada, ki bo po številu tekmovalcev določen v višini od 100.000 do 140.000 dinarjev. Ce bo udeležba manjša, se motorno kolo ne bo dodelilo, nagradni sklad bo pa določen po številu tekmovalcev. Ce bi bilo samo 10 ali manj prijav, si prireditveni odbor pridržuje odločitev o tem, ali na) se turnir izvede ali opusti.
Nagradni sklad za turnir šahistk bo določen po številu tekmovalk v višini do zneska 50.000 dinarjev. Zmagovalka prejme kot nagrado sesalnik za prah znamke »Erma«, izdelek tovarne Erma, Šmarje pri Kopru.
Vsi udeleženci prireditve bodo na oskrbi v raprezentativnem Hotelu Palače v Portorožu ali v njegovih depen-dansah za ceno dnevnih 780,— dinarjev. Prijavnina znaša za moštveni turnir 600.—, za turnir mojstrov in mojstrskih kandidatov 500.—za turnir šahistk 300.— dinarjev. Prijave je treba poslati na naslov Okrajne šahovske zveze v Kopru za moštveni turnir in za turnir šahistk do 20. septembra, za turnir mojstrov in mojstrskih kandidatov do 15. septembra.
Letos pričakujejo, da se bodo prijavili tudi tržaški Sahisti.	Dr. O.
KULTURA
ifr iiid(en{e
ZDRAVKO OCVIRK JE UMRL. Slovensko kulturno življenje v Trstu je utrpelo hudo izgubo: v ponedeljek, 26. avg. je zadet od kapi izdihnil v Splošni bolnišnici pesnik Zdravko Ocvirk, star komaj 48 let. (Rodil se je v Krmi-nu leta 1909). Truplo so dva dni po smrti prepeljali v Ljubljano, kjer so ga pokopali v družinsko grobnico. Pred minulo vojno je Ocvirk izdal v Ljubljani pesniško zbirko »Daritev mladosti« in postal član slov. PEN kluba. Po vojni ga je življenje zaneslo v Trst. Nazadnje je bil več let v službi na slov. radijski postaji, sprva kot vodja mladinskih oddaj, kasneje pa je delal na glasbenem oddelku. Zdravko Ocvirk je bil živahen, bister in odkrit človek. Četudi so ga mnogi v Trstu poznali kot izvrstnega šahista, pa je bil v svojih tihih urah samote nadarjen pesnik. Iz pesmi, ki so nastale v Trstu in je njih osnovno občutje rahel pesimizem in brezmočna vdanost, je pred leti sestavil zbirko. Ni pa se mogel odločiti, da bi »cvetje svojega srca« izdal v knjigi. To bi mu bilo moč storiti edinole v samozaložbi, zakaj danes, žal, ni več mecenov, ki bi bili pripravljeni pomagati umetnikom. (In vendar bi kak imovit tržaški Slovenec za borih sto tisoč lir utegnil priti v našo kulturno zgodovino!) Upajmo, da bo pesniška zapuščina Zdravka Ocvirka prišla v prave roke in da bomo kmalu dobili njegove pesmi v knjigi. Tako bo slovenski človek imel pred sabo celotno podobo pesnika, čigar pesmi smo brali po raznih tržaških revijah, zadnje leto največ v »Mladiki«.
(v. b.) ,
TRŽAŠKI PESNIK UMBERTO SABA JE UMRL v goriškem zdravilišču San Giusto v visoki starosti. Iz Gorice so ga prepeljali v Trst, kjer je bil na občinske stroške slovesno pokopan. Pokojnik je židovskega porekla. Leta 1945 je znani založnik Einaudi izdal obširno knjigo njegovih pesnitev (600 strani) pod naslovom »Canzoniere«. Prejel je nagrado Lincejske akademije za pesništvo.

KAKO JE MOC PRIHRANKE VARNO NALOŽITI (Come investire i pro-pri risparmi) je naslov 164 strani obsežne knjige žepnega formata, ki je izšla letos v Bologni. To je nekak praktični vodič za varčevalce. Pisec Fran-cesco Alvisi, prof. na bolonjskem institutu »Pier Crescenzi«, je na kratko, poljudno in pregledno prikazal razne možnosti, katere ima varčevalec, ki želi varno naložiti denar in imeti od njega čimveč koristi. Knjiga govori o bankah, borzi, zlatu, zemljiščih, stanovanjskih hišah, podjetjih in raznih oblikah zavarovanja. Ta potrebni priročnik zasluži, da bi prišel v roke mnogim, saj prikupno in razumljivo svetuje človeku, kako naj gospodari z lastnimi prihranki.
(v. b.)
SLOVENSKA KNJIGA O IZNAJDITELJU RESSLU. Tehniški muzej v Ljubljani je založil knjigo dr. Vladimirja Murka o iznajditelju Resslu, ki je znan zlasti kot izumitelj ladij skega vijaka. Iznajditelj je živel delj časa tudi na Dolenjskem kot gozdar. Prve poskuse za svoj izum je delal že na Krki in menda tudi na Ljubljanici. Pozneje je svoj dokončni izum preizkusil v Trstu. Pri Resslovem zborniku, ki bo deloma izšel tudi v angleščini, bosta sodelovala s svojimi prispevki tudi ing. A. Struna in prof. Sevnik.
PODRAŽITEV POŠTE. V smislu sklepa italijanske vlade bo treba dopisnice, razglednice, vizitke itd. fran-Mrati ne več z znamko 10 lir, temveč 15 lir. Pristojbine za navadna pisma ostane neizpremenjena (25 lir), pristojbina za priporočena pisma pa je bila povišana od 45 na 75 lir. Dražje so postale tudi poštne paketne pošiljke. Mesečna pristojbina na poštne predale je bila povišana za odprte od 203 na 300, za zaprte majhne od 300 na 400, za srednje od 4C0 na 600, za večje od 500 na 800 lir. Izpremenjene so bile tudi razne druge postavke.
Kemikalije na italijanskem trgu
Milan. — K^kor hitro je prenehalo počitniško obdobje, so postale kupčije s kemikalijami dokaj živahne. Marsikomu so pošle zaloge in zato mnogi hite z nakupi, da bi prehiteli ‘predvidene skoke cen, katere pač narekuje povečano povpraševanje.
Močno je narastla cena mleka v prahu. Posneto mleko v prahu italijanske proizvodnje, ki je še pred počitnicami kvotirala 170 do 180 lir za kg, je sedaj doseglo ceno 220 do 230 lir za kg. Tudi posneto mleko v prahu, proizvod ZDA, se je od prvotne cene 200 do 210 lir za kg podražilo na 210—220 lir. Močno je narastlo zanimanje za mleko v prahu, dočim je proizvodnja trenutno zelo šibka. Poleg tega pa ni na trgu dovolj ameriškega proizvoda. Ceplav zaidemo s Jiodročja snovi, ki zanimajo tržišča kemikalij, naj omenimo, da so se zelo dvignile cene vseh mlečnih proizvodov (masla in raznih vrst sira). Polnomastno uprašeno mleko teži lahno za podražitvijo. Tudi mlečna kislina je pridobila na ceni. Temna mlečna kislina 40% vol. velja sedaj 60 do 65 lir za kg (pred »ferragostom« 55 do 60 lir).
Tudi pri loju opažamo močno krčenje razpoložljivih zalog prodajalcev in zato ni vedno dosegljiv. Dočim so jjred počitnicami ponujali domači loj po 130 do 133 lir za kg, kvotira seda.) 132 do 138 lir. Vzporedno se je seveda podražil tudi stearin. Dvojnopreša-ni saponifikacijski stearin stane sedaj 200 do 220 lir kg (poprej 190 do 195 lir).
Za zvišanjem težita nadalje laneno in kokosovo olje. Laneno olje se je v zadnjem času podražilo za 10 lir pri kg in tako velja sedaj 270 do 280 lir. Cena kokosovega olja Ceylon se je dvignila od 205—210 na 210—212 lir za kg, kokosovo olje Straits rinf. pa od 190—195 lir na 192—198 lir za kg. Povod tem poviškom niso razmere domačega tržišča, temveč imajo podražitve svoj vzrok na izvoru. Kokosovo olje Cejlon v sodih velja sedaj na izvoru nekaj nad 103 funte šter. za tono (98 funtov šter. pretekli teden). Kokosovo olje Straits pa je od 92 funtov šter. narastlo na 93 funtov šter. za tono.
Tudi naravne smole so pridobile na ceni. Podražila se je esterificirana kolofonija (sedanja cena 270 do 280 lir za kg), kopal L..A.S. (nova cena 330 do 350 lir za kg) ter sandrak. Ta je tako drag, da- ni kupcev. Sem-tertja se pojavi kaka partija sandra-ka, za katerega zahtevajo celo 8000 do 9000 lir za kg!
Nadalje so se še podražili dekstrin •z domačega škroba (od 155 do 165 lir na 165 do 170 lir za kg), škrob (od 130 do 135 lir na 135 do 140 lir za kg) ter butil ftalat (od 320 do 330 lir na 320 do 350 lir za kg). Butilni alkohol pa trdno drži svojo ceno.
Dočim gredo nekateri proizvodi dobro v denar, opažamo tudi padanje cen. To velja za kolofomjo FGH, dvakrat destilirani glicerin 30 Bč P. U,-toluot, parafinirani beli vazelin ter ksilol.
NATRIJEVE IN KALIJEVE SPOJINE
Cene veljajo za 1 kg franko skladišče prodajalca, a kot najmanjša količina je mišljena vreča oziroma sod. Natrijev bikarbonat 55 do 65 , lir. Natrijev bikromat 245 do 255 lir. Natrijev bisulfit kalcin. 63/65 70 do 80 lir. Natrijev ferrocianid 225 do 240 lir. Natrijev hidroksid (kavstična soda) ulit 97/98°/o 60 do 63 lir, natrijev hidroksid tekoč Be 23 do 25 lir, natrijev hidroksid v luskah 75 do 80 lir. Natrijev hi-drosulfit 370 do 390 lir. Natrijev hipo-klorit 18/19% 32 do 35 lir. Natrijev karbonat (soda Solvajr — 33 do 35 lir, natrijev karbonat v zav. 40 do 44 lir. Natrijev perborat 250 do 260 lir. Natrijev pirofosfat nevtr. 175 do 185 lir. Terciarni natrijev fosfat 85 do 88 lir. Natrijev silikat v raztopini 38 — 40 Be 22 do 24 lir. Natrijev sulfat Kalcin. tehnini 22 do 24 lir, natrijev sulfat Kalcin. čisti 40 do 42 lir, natrijev sulfat v mikrokristalih 17 do 21 lir.
SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU
Cene sadja so na tržaškem zelenjad-nem trgu izredno visoke. Potrošniki pričakujejo,' da bo cena grozdja v kratkem padla. Tudi zelenjava je draga. Navajamo cene na debelo (v oklepaju cene na drobno).
Breskve prvovrstne 130—160 (180— 240) lir za kg, druge vrste 60—120 (100—160); hruške vrste Coscia 200 (230), druge vrste 70—120 (120—180); grozdje I. vrste 100—120 (160—180), II. vrste 60—90 (100—140); slive 50—70 (75—100); smokve 70—100 (120—140); jabolka I. vrste 200 (280), II. vrste 30 do 80 (60—120); lubenice 20—35 (35— 60); dinje domače-istrske 40—50 (70 do 100), italijanske 30—50 (60—80); pomaranče 240 (320); limone 160—230 (2C0- 280).
Radič I. rez 360—400 (480—500) lir za kg; II. rez 50—200 (ICO—280); solata »goštanka« 130—160 (180—200); špinača 50—90 ( 90^120); blede 40— 80 (80—120); bučice 70—120 (100 do 180); fižol v stročju (kobariški in gori-ški) 50—60 (80—90); prvovrstni 280 lir na drobno- kumarice 50—80 (100— 120); melancane domače 60—80 (90 do 120), iz Italije 50—60 (70—80); paprike zelene 20 (50—60), rumene 50—70 (80—100); paradižniki domači 20—40 (50—80), iz J.'Italije 40—50 (60—30); zelje 40—55 (00—80)- krompir goriški 22—26 (30—35), iz Italije 30—36 (40 do 45); korenje 70—90 (10C—120); čebula 30 (40) lir za kg.
LONDONSKI SPORAZUM NAJ SE KONČNO UZAKONI
Društvo »Pravnik« v Trstu je naslovilo obema tajništvoma mešanega italijansko-jgoslovanskega odbora pri ministrstvu za zunanje zadeve v Ri mu in Beogradu pismo, v katerem poziva mešani odbor, naj postavi na dnevni red svoje prve seje tudi vprašanje dokončne uzakonitve londonskega sporazuma, v smislu londonske spomenice je mešani odbor poklican, da nadzira izvajanje londonskega spo-
NAPOVEDANE LADJE Proga: Jadransko morje - Sicilija - Malta - Tirensko morje - Španija
Valfiorita prihod 6. sept. Citta di Ca-tania odhod 7. sepl. Citta di Siracusa prihod 10., odhod 13. Marechiaro prihod
19.,	odhod 21. Citta di Mesina prihod
24.,	odhod 27. septembra.
Proga: Grčija - Turčija - Sirija - Malta Libanon - Izrael - Egipt
Otranto prihod 6., odhod 9. sept. Star oi Lujtor odhod 7 .sept. Plotarkis Bles-sas prihod 7., odhod 12. Christina odhod 8. Messapia prihod 8., odhod 11. Loredan prihod 8., odhod 10. Anastasia prihod 8., odhod 14. Barletta prihod 9., odhod 11. Annamina prihod 10., odhod 12. Nikos prihod 10., odhod 15. Enotria prihod 11., odhod 13. Ege prihod 12., odhod 13. Irma prihod 13., odhod 15. Mil via prihod 13., odhod 15. Ardahan pri hod 15., odhod 19. Nakhshon prihod 15., odhod 17. S. Marco. prihod 16., odhod 19. Aristodimos prihod 16., odhod 22. Campidoglio prihod 17., odhod 20. Chiog-gia prihod 17., odhod 21. Taide prihod
20.,	odhod istega dne. Palmach prihod
20.,	odhod 30. Kozani prihod 21., odhod 25. Messapia prihod 22., odhod 25. Barletta prihod 23., odhod 25. Enri prihod
23.,	odhod 25. Christina prihod 25. od hod 30. Ege prihod 26., odhod 27. Citta di Pesaro prihod 28., odhod 30. Plotarkis Blessas prihod 29. S. Marco prihod 30. septembra.
Proga: Afrika - Rdeče morje Mimina S. odhod 6. sept. Concordia odhod 7. Europa prihod 10., odhod 16. Risano odhod 10. Gavilan prihod 12. odhod 15. Sally prihod 16., odhod 18. Te-resa Cosulich prihod 29., odhod 30. sept. Proga: Perzijski zaliv - Indija - Pakistan
Daljni vzhod
Sudan odhod 7. sept. Astra odhod 10. Al Kuwait odhod 10. Timavo prihod 10., odhod 15. Adige odhod 12. Katenturm prihod 20., odhod 24. Star of Alexan-dria prihod 25., odhod 30. Mabruk pri hod 25., odhod 30. septembra.
razuma, v kolikor zadeva narodnostne skupine / |Dn,%tvo »Pravnik« poudarja, da italijansKi uradni list »Gazzetta Ufficiale« še do danes ni objavil londonskega sporazuma, medtem ko je jugoslovanski »Uradni list« to storil takoj, že leta 1954, ko je bil sklenjen sporazum. Dokler se spora zum ne objavi v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale«, ga italijanska sodišča nimajo za uzakonjenega.
5.00K) — 3.200 IN 1.500 KM. Bivši Podpredsednik vlade Molotov, o katerem je zahodni tisk pisal, da je izvršil samomor, je bil imenovan za soivjeifrt skega posli arnika v Mongoliji to j e 5.000 km daleč od Moskve. Drugega svojega nasprotnika, bivšega predsednika vlade Maienkovial je postavili H™r ščev za ravnatelja neke elektrarne v Ust-Kamenogorsku, ki je oddaljen 3.200 km od Moskve. Tretji paUtiiSaii nasprotnik Hruščeva Kaganovlč je Pb“ stal ravnatelj neke cementarne na Uralu; ki je oddaljena od Moskve 1500 km. Iz takšnih razdalj t* sovjetski državniki pač ne bodo mogli- vplivati nai politično življenje v Moskvi.
„GOSPODARSTVO“
izhaja vsak drugi petek. — UREDNI ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, -Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu
Proga: Zahodna in Severna Evropa
Pavia odhod 6. septembra. Phidias prihod 14., odhod istega dne. Cagliari prihod 15., odhod 17. Malmo prihod 26.. odhod istega dne.
Proga: Severna Amerika
Exbrook prihod 8., odhod istega dne. Satumia prihod 14., odhod 19. sept. Ex-porter prihod 20., odhod 20. Exton pri hod 21., odhod 21. Vulcania prihod 29. septembra.
Proga: Srednja Amerika - Sev. Pacifik
A. Pacinotti prihod 14., odhod 25. septembra. Norman Lykes prihod 17., odhod istega dne. Mombaldo prihod 20., odhod istega dne. Tillie Lykes prihod in odhod 20. Hovveli Lykes prihod in odhod 22. septembra.
Proga: Južna Amerika
Rio Belen prihod 14., odhod 16. sepl. Etna prihod 14. sept., odhod 1. oktobra. Stig Gorthon prihod 15., odhod 16. sept.
JUGOLINIJA
Proga JADRAN-LEVANT
»Dinara« odhod 9. septembra, »Ha rajevo« 8. sept., »Zagreb«, 13. sept., »Titograd« 20 sept., »Uljanik« 20. sept.
Proga J ADR AN-IND IJ A-P AKISTAN
»Dinara« odhod 9. sept. »Uljanik« 20. sept., »Učka« 20. sept., »Lovčen« 1. oktobra.
proga J AD R AN-IND O-NEZIJ A-D-A L J -NI VZHOD
»Dinara« odhod 9. sept., »Uljanik« odhod 20. sept., »Učka« 20. sept., »Lov čen« i. oktobra.
Proga JADRA,N-VIET NAM-SEVERNA KITAJSKA
»Uljanik« odhod 20. septembra.
Proga JADRAiN-ZDA
»Slovenija« odhod 20. septembra.
Proga JADRAN-ZAHODNA EVRO PA
»Zadar« odhod 6. septembra, »Slovenija« odhod 20. septembra.
J ADR O LI N IJ A
Proga JADRAN-DALMACIJA-GRČT-JA (redna tedenska) »Lastovo« odhod 10. septembra.
i nf pjiSIcuiJSčiL
Tuidka
SIL. A JOŽEF
uvoz	IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST
Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004
Gondrand"
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRANO - TRIESTf
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proseoco) s hlevi za počitek živih živali
Kmetovalci in vrtnarji!
\
Po ugodnih cenah lahko nabavite semenski grah »Holandski« in vse druge domače in uvožene vrste.
Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedel ske stroje in druge potrebščine.
_____________________I
Marinac Vladimir
JUGOLINIJA
RUEKA - Poštni predeti 370
Telegrami :	Telefoni
JUGULIAlIJa - HIJEHA	28-51, 28-52, 26 53
Teleprinter! JUG0L1NH 02526
VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN PUTNIŠRE PROGE
Z/NA JARRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 13 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 13 DNI
Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: ,.N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l
IM PO RT - E X PO UT
Vseh vrst lesa, trdili goriv in strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/II - Telefon: ni. Cicerone 801414 - Scalo Jbegnauii 90710
POVEČAN PROMET ČEZ SOLUN. Blagovni promet čez jugoslovansko svobodno cono v Solunu je v prvih sedmih mesecih tega leta znašal 103.937 t., medtem ko je Jugoslavija lani v istem razdobju izvozila in u-vozila skozi to cono 82.546 ton blaga.
MORNARICA ZAH. DRŽAV NA SREDOZEMLJU. Eskadra
angleške mornarice, ki je sesta jala iz 8 večjih in srednjih enot, se je mudila teden dm v Trstu. Zvečer so bile ladje močno raz svetljene. Priplula je iz Dubrovnika. Druga eskadra se je ustavila v Splitu. V kratkem bodo na Sredozemlju skupne vaje a meriške in angleške mornarice.
(t/lntiuifv p (jdtiporlnhhtiHt!
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne 'prevoze za tu In inezem-sive. — Postrežba hitra. Cene agadne
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
PREVOZNA IN SPEDICIJSRA TVRDKA
Giorgio
Vitfurelli
GORICA.
DL SLCIIIIU, 17/1 Tele!. 5U04/54U4
TRST DL LAVATIIIII 2 Telefon, 2 i Ulil
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Na mednarodnem trgu s kavo je nastal spor med Brazilijo in državami potrošnicami kave. Brazilija vztraja pri dosedanjih minimalnih izvoznih cenah, dočim se države potrošnice borijo za znižanje teh cen. Zaradi tega se u-vozniki vzdržujejo večjih nakupov, da bi prisilili Brazilijo k znižanju cen. Brazilska vlada upa, da bo prisilila inozemske trgovce na sprejem svojih cen, ko se bodo njihove zaloge izčrpale.
Trenutno uvažajo kavo največ iz Afrike in Indonezije. Srednjeameriške vrste, kave so v krizi.
Na italijanskem trgu s kavo je največje zanimanje za slabše vrste kave. Na tržaškem tranzitnem trgu je omejeno število sklenjenih kupčij zaradi manjšega avstrijskega povpraševanja, ki ja sicer sezonskega .značaja.
Navajamo povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v lirah za kg fob: Rio NY 5 545; Rio NY 3 570; Victoria 5 good to large bean 525; Santos extra prime good to large bean 760; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Bcuador extra Superior naravna 44,25; Haiti naravna XXX 55,56 Salvador 62; Kostarika 66-77; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 335; Moka Hodeidah 1 440; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 275; Malesia AP/1 270, Malesia AP/2 230; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif. ponovno pretehtana: Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 265.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Rio NY 5 1370 ;Rio NY 3 1390; Victoria 5 good to large bean 1360; Santos extra prime good to large bean 1680; Ecuador extra Superior naravna 1500; Haiti naravna XXX 1620; Salvador 1700; Kostarika 1830; Gimma 1450; Moka Hodeidah 1 1650; Uganda oprana in prečiščena 1300; Malesia AP/1 1300, Malesia AP/2 1230; Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 1260.
SLADKOR
TRST. Cene sladkorja težijo navzgor. Kvotacije sladkorja, ki so v prvi polovici preteklega meseca padale in dosegle najnižjo točko s 46/15 funta šterlinga za tono cif Trst, in sicer za angleški rafinirani sladkor, so se pričele zopet dvigati. Zadnje kupčije so bile sklenjene namreč po 52-53 funtov šterlingov za tono cif Trst. Precej visoko kvotira tudi holandski sladkor, ki stane okrog 5S holandskih florintov za stot cif Trst.
Italijanski trg
V	prejšnjem tednu je bilo na italijanskem kmetijskem trgu opaziti zanimanje za vse kmetijske pridelke razen za vino. Cene so splošno visoke.
Cena pšenice se je dvignila v primerjavi s prejšnjim tednom približno za 100 lir pri stotu. Tudi cena koruze se je dvignila, medtem ko so cene ovsa, je mena in rži ostale neizpremenjene.
Živahno je bilo na trgu z živino. Na nekaterih področjih so se teleta podražila za 50 lir pri kg. Na trgu s prašiči prevladuje ponudba. Cene so ostale skoraj neizpremenjene.
Veliko je povpraševanje po maslu in siru. Cene so se nekoliko zvišale.
V	največji krizi je trg z vinom. Proizvajalci ,ki so dolgo vztrajali pri visokih cenah so sedaj prisiljeni popuščati, ker se bliža trgatev. Predvidevajo, da bo Italija pridelala letos okrog 55 milijonov hektolitrov vina; sicer še vedno mnogo odvisi od vremenskih prilik v septembru. Namizno grozdje se dobro prodaja na domačem in tudi na inozemskem trgu.
Manjši pridelek paradižnikov je vplival na podražitev paradižnikove mezge, in sicer za 15 lir pri kg.
Cene boljših vrst olivnega olja so se dvignile.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7250-7350, srednje vrste 6800-6900, navadna 6600-6700; trda pšenica dobra 8800-9000; pšenična moka tipa »00« 10-11.500; krušna moka tipa »0« 9100-0500, tipa »1« 8500-8700; moka za testenine tipa »0« 9400-9600; pšenični zdrob tipa »0« 11.200 do 11.400, tipa »1« 10.800-11.000; pšenični o-trobi 3550-3650; koruza fina 5600-5700, srednje vrste 5000-5400, navadna 4800-4900; inozemska koruza 4900-5000; koruzna moka fina 6900-7100, srednje vrste 5500-5600, navadna 5000-5100; rž 6900 do 7000; inozemska rž 4100-4150; inozemski ječmen 4000-4300; oves 45504800; inozemski oves 42004300; proso 5500-6( inozemsko proso 44004500.
Neoluščeni riž: Arborio 6800-8000; Via-lone 8600-900; krajevna vrsta navaden 5850-6000; krajevna vrsta druge izbire 5500-5750.
Oluščeni riž: Arborio 14.500-15.400; Vialone 17.000-17.800; Carnaroli 17.000 do 17.800; Gigante Vercelli 16-16.500; R. B. 14.900-15.200; Rizzotto 15-15.300; Maratel-
VALUTE V	MILANU	
	26-8-57	4-9-57
Dinar (100)	88,—	89,—
Funt. šter.	6325,—	6425,—
Napoleon	5000.—	5000,—
Dolar	624,50	627,25
Franc, frank	135 —	137,50
Švic. frank	147,75	146,25
Funt šter. papir	1585,—	1607,—
Avstr. šil.	23 3/8	23 5/8
Zlato	714,—	712,—
BANKOVCI V CURIHU		
4. septembra 1957 ZDA		4,28
Anglija		10,97
Francija		0,94
Italija		0,68
Avstrija		16,35
CSR		.9,—
Nemčija		100,95
Belgija		8,44
Nizozemska		109,—
švedska		79,—
Izrael		1,40
Španija		7,97
Argentina		9,50
Egipt		7,65
Jugoslavija		0.69
li 15-15.300; riž krajevne vrste I. 10.300 do 10.700, II. 10.100-10.200.
ŽIVINA
LUGO. živina za rejo: Krave 280 do
460.000	lir par; breje krave 400-500.000 par; krave s teletom 420-650.000 par; voli 400-600.000 par; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 360-390.000 par; krave breje prvesnice 190.000 lir glava; telice 2 stota težke 90-100.000 glava; molzne krave 130-200.000 glava.
Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 310-360 lir kg, II. 240-270; krave 6 stotov težke I. 305-355, II. 230-260; junci 5 stotov težki I. 340400, II. 290-310; telički 1. 500-560, II. 420460. — Prašiči: prašički za rejo 380420; suhi prašiči 340-390; prašiči 100-150 kg 305-315, nad- 150 kg 315-325.
Vprežni konji 200-220 lir kg ali 100-
130.000	lir glava; konji za zakol I. 260-280, II. 200-220; žrebeta za zakol 320-340; vprežni mezgi 90-100 kg ali 70.000 lir glava ;mezgi za zakol I. 190-200 lii kg, II. 150-170; vprežni osli 80-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava, osli za zakol I. 180-200, II. 140-150; ovce 220-260- jagnjeta 450480 lir kg.
KRMA
MILAN. Koruzne pogače 4050-4150 lir stot, lanene pogače 5900-6200; pogače iz tropin 1150-1400 ;pogače iz zemeljskih lešnikov 5100-5200.
VOGHERA. Stlačena slama 500-550 lir stot; seno 2200-2300; detelja 1800-1900.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci extra 750-770, I. 650-700, II. 600-650; zaklani piščanci 850 do 900; inozemski zmrznjeni piščanci: danski 650, madžarski 570; žive kokoši 530-620; inozemske kokoši 380-500; zaklane kokoši 800, inozemske zaklane v Italiji 680-720; inozemske zmrznjene kokoši 500-650; živi kopuni 750; žive pegatke 750; zaklane pegatke 940-950; zaklani golobi 750-900, zaklani golobčki 700, žive pure 580-630, inozemske zmrznjene pure 500-550; živi purani 550-580, inozemski zmrznjeni purani 450-530; žive race 420-500, zaklane 500-600; račke za rejo 300-350; gosi za rejo 700-1200 po teži; živi zajci 340-350, zaklani s kožo 400 do 480, brez kože 400-500.
Sveža jajca I. 30-32,70 ;navadna 29-31; inozemska sveža jajca 22-29.
MLEČNI IZDELKI
LOD1. čajno maslo 770-790; maslo I. 670-680; emilijski sir majske proizv. 1955 680-720; sir grana majske proizv. 1955 650-690; majske proizv. 1956 580-620; grana svež 390400; sbrinz svež 470-500; emmenthal svež 490-510; provolone svež 430-450; italico svež 380400; gorgonzola svež 270-280; taleggio svež 305-315.
OUE
FIRENZE. Cene za kg fco proizvodnja: olivno olje extra do največ l°/o kisline 670-720, do največ 1,50% kisline 650-670, do največ 2,50% kisline 560-650, do 4% kisline 530-560; dvakrat rafinirano tipa »A« 575-580,- tipa »B« 495-505; prvovrstno semensko olje 370-380; olje iz zemeljskih lešnikov 390-400.
VINO
CASALE MONFERRATO. Črno namizno vino 9-10 stop. lanskega pridelka 42304560 lir hi, 10-11 stop. 46504980; belo vino 10-11 stop. 6150-6550; Barbera 12-13 stop. 7650-8600; Freisa sladko 8250-8450; Freisa navadno 7350-7860; beli moškat extra 10.650-11.000; Malvazija črno 9760-10.000.
PADOVA. Črno vino Friutaro 410430 lir stop/stot; Merlot 420-450; Raboso 400 do 440; Clinton 440-460; belo Piave 430 do 470; belo Soave 425450; Valpolicella navadno 430-450.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 140 180; korenje 75-95; ohrovt 25-35; čebula 28-36; žajbelj in rožmarin 180-240; nov fižol Vi-
Mednarodni trg s surovinami ne kaže v zadnjem času znamenj posebnega o-življenja. Cene splošno popuščajo. To velja za baker, cin, volno, deloma tudi za bombaž, nadalje za kavčuk. Cene sladkorja so se nekoliko okrepile. ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici nazadovala od 217 3/4 na 215 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru; tudi koruza je nazadovala, in sicer od 126 7/8 na 122 stotinke dolarja za funt. Cene so popustile, čeprav je poročilo o letošnji letini v ZDA neugodno. Po letu 1943 še ni bilo v ZDA tako slabe žitne letine. Posebno slaba letina je v severnih predelih ZDA. V Kanadi bodo pridelali 325 milijonov bušlov, to je samo 3/5 lanskega pridelka.
VLAKNA
Cene bombažu so splošno šibke, čeprav je cena v.tednu do 30. avgusta v New Yorku napredovala od 35 na 35,05' stotinke dolarja za funt. Na zadnjih dražbah v Avstraliji je volna popustila kar za 5% v primeri s cenami v juniju. Ne kaže, da bi se v bodoče e dvignile. Domnevajo, da bodo cene še padle, še posebno v Južni Afriki. Sezona se bo tu začela s cenami, ki bodo za 5-7% nižje kakor dosedanje. Na zalogah je mnogo blaga. V Franciji (Rou-baix) je cena popustila od 1350 na 1265 frankov za kg. V Londonu je cena padla za vrsto 64's B od 141 na 131-133 penija za funt proti izročitvi v septembru.
gevano 72-92; cikorija 40-6!'; solata endivija 46-60; melancane 60-75; krompir 27-34; paprika 3043; paradižniki 35-80; peteršilj 55-60; zelena navadna 57-65; bučice 100-140; buče 30-50.
Lubenice 2040; smokve 85-110; hruške navadne mešane 60-95; breskve 46-140 po kakovosti; belo grozdje 110-190, črno 100-105; pomaranče 250-290; limone 190-260.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
FERRARA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga nroizv. 1957, v škatlah 10 kg 195-205 fir kg, v škatlah 5 kg 205-215, v škatlah 1 kg 225-235, v škatlah 500 g 245-255, v škatlah 200 g 295-305, v tubah 200 g 330-340. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1957 v sodih 2 stota 185-195, v škatlah 10 kg 210-220, v škatlah 5 kg 220-230, v škatlah 1 kg 240-250, v škatlah 500 g 225-265, v škatlah 200 g 310-320, v tubah 200 g 340450.
KOŽE
MILAN. Surove kože: krave z glavo in parklji do 30 kg 255-265 lir kg; nad 30 kg 240-255; junci z glavo in parklji do 30 kg 310-320, 3040 kg 270-280; voli z glavo in parklji 40-50 kg 230-245, nad 50 kg 220-230; biki nad 40 kg 175-185.
Surove osoljene kože; teleta brez glave in parkljev 4,5 kg 730-750, 3-6 kg 760 do 800, 6-8 kg 690-710, 8-12 kg 550-570, 12-20 kg 420470; žrebeta do 12 kg 360-380; konji 225-235; mezgi 135-145; osli 100-110.
Jagnjeta z belim krznom, suhe kože 50-60 kg za 100 kož 850-900 lir kg, jagnjeta z drugobarvnim krznom 675-725; ovni 150-190 kg za 100 kož 580-600; kozlički 26-31 kg za 100 kož 1950-2050; kozlički nad 31 kg za 100 kož 1950-2050; koze 120-140 kg za 100 kož 825-850.
Italija porabi manj premaga
Načrt komiteja za premog predvide va, da bo potrošnja premoga v Italiji v prihodnjem tromesečju znašala 3 milijone 175.000 ton, ter bo tako za
150.000	ton manjša kakor v prejšnjem
tromesečju. Zmanjšanje potrošnje premoga pripisujejo zastoju vse industrijske proizvodnosti, ki se pojavlja v poletnih mesecih zaradi počitnic. Prav tako vpliva na potrošnjo premoga postopno normaliziranje dobav petroleja. V prvih štirih mesecih je Italija uvozila 4,239.000 ton	premoga proti
3,392.000. ton v istem času leta 1956. Iz Amerike je Italija uvozila v tem času 2.830.000	ton premoga proti
1.943.000	v istem času lanskega leta, to je 47% več. Ker je Italija uvozila takšno količino premoga iz Amerike, so morali potrošniki plačevati višje cene zaradi prevoznih stroškov. Nasprotno je bil uvoz premoga v Italijo iz evropskih držav v prvih štirih mesecih manjši kot lansko leto: dosegel je 1,401.000 ton proti 1,449.000 t v lanskem letu. Zmanjšanje dobav iz evropskih držav je še občutnejše, če se primerja z dobavami v letu 1955, ko so znašale v istem obdobju 1,662.000 ton, in v letu 1954, ko so uvozili 2,206.000 ton premoga.
Potem ko je angleška vlada skrčila količino premoga za izvoz, je Italija uvozila v prvih štirih mesecih tega leta 143.000 ton angleškega premoga, to ja 31% manj kot lansko leto in 72% manj kakor leta 1954.
POTROŠNJA ALUMINIJA V ZAHODNI NEMČIJI se je v obdobju 1954/56 skoraj potrojila; lansko leto so v Z. Nemčiji porabili 268.000 ton aluminija proti 96.000 tonami v letu 1950. Predvidevajo, da se bo potrošnja aluminija letos zopet dvignila, ker ga Nemci vedno več rabijo v svoji industriji.
KAVČUK
Cene kavčuka so šibkejše. V New Yorku je cena nazadovala od 31,75 na 26 dolarjev za funt.
KOVINE
Izvedence vznemirja nadaljnje padanje cene elektrolitičnega bakra, ki je v New Yorku v tednu do 30. avgusta nazadovala od 25,50 na 25,05 stotinke dolarja za funt. V Londonu se je cena približala že ravni 200 funtov šterlingov za tono; cena je namreč nazadovala od 206 1/4 na 202 funta šterlinga za tono. Zaloge v Združenih ameriških državah se kopičijo. Tudi v Evropi je cena padla, tako v Belgiji za 1 frank pri kg, in sicer od 30,50 na 29,50 belgijskih frankov. Nazadoval je tudi cin, in sicer v New Yorku od 93,37 na 92,63 stotinke dolarja za funt. Cink Saint Louis je ostal neizpremenjen pri 10 stotink dolarja za funt, lito železo je napredovalo v New Yorku od 64,40 na 66,40 dolarja za tono. Živo srebro se je nekoliko okrepilo; v tednu do 30. avgusta je cena padla od 252-255 na 251-253 dolarja za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 30. avgusta (Duisburg); cin 872-880 DM za 100 kg; svinec osnova New York 128,81, osnova London 103,50-103,70; cink osnova East Saint Louis 92,72 DM, osnova London 84,81-84,96; elektrolitičen baker 240,55-242,50 DM, svinec 110-111, aluminij 250-265 DM.
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	7.8	22.8.	4.9.
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. .•	214	2187j	217 74
Koruza (stot. dol. za bušel)		. .	131.7*	128-	123-
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		. .	27.25	26.12	26.50
Cin (stot. dol. za funt)		. .	94.87	94.12	93.-
Svinec (stot. dol. za funt)		. .	14,—	14.-	14,—
Cink (stot. dol. za funt)		. .	11.75	11.75	11.75
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 28.10	28.10	28.10
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74,-	74,-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)		35.25	35 -	35.05
Živo srebro (dol. za steklenico) ....	. .	255.—	252,-	251,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4)		. .	55,-	53	52.50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . 210-3/4	2097«,	107.7*
Cin (funt šter. za d. tono)		. .	740-	741	736—
Cink (funt šter. za d. tono)		. .	73.	74.7*	73 —
Svinec (funt šter. za d. tono)		. .	92,-	92.3/4	90.74
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .	. . .	. .	487.90	471.90	470.90
mnik KMEČKE ZVEZE
Pripravimo se pravočasno oa jesensko setev!
Rdeči pajek se čedalje bol) posebno v krajih, kjer Pt
September je tu in z njim tudi čas spravljanja krompirja, koruze pitnika in ajde. čas spravljanja pridelkov lahko prinaiila }/esele ali žalostne urice. Vse je odvisno od pogojev, v katerih so se razvijale [lastljne. Med življenjske pogoje za rast ne sodi le vreme, kot navadno misli marsikateri kmet. Večkrat slišimo pritožbe o suši ali o moči, ugotavljamo pa tudi, da je ob istem vremenu imel sosed le boljši pridelek. Imel je več sreče! Ni tako, sreča nima nobenega vpliva na rast rast. lin. Da bodo rastline uspevale, so potrebni sledeči pogoji: 1. pravilna in pravočasna priprava zemlje; 2. zadostno gnojenje z gnojem in z umetnimi gnojili; 3. izbira najboljšega semena; 4. razkuževanje semen; 5. pravilna in pravočasna setev in 6. oskrbovanje posevkov.
lahko dosegli visoke pridelke.
Izbrano seme je navadno ze raskuženo. O tem nas obvešča karton, ki je navadno privezan na vreči in na katerem je napisano ime sorte, izvor, odstotek kaljivosti itd. Ce seme ni razkuženo, ga bomo razkužili sami. Razkuževanje je nujno, da se zatrejo trosi raznih sneti, ki nabadajo kalček mlade rastline in povzročajo občutno škodo. Za razkuževa-
druga rastlina. Takih primerov je mnogo. Ce pa se za to pri dotičnem trgovcu pritožite, se iz tega celo norčuje, oziroma se vsaj tako izvija, kot da je on pri tem nedolžen.
Dobri gospodarji pravijo, da 'dobro (zdravo, kaljivo, čisto) seme ni nikoli drago. To drži. Takšno seme dvigne pridelek n. pr. žitni do 30%, krompir-
jev celo do 60%. Ker pa se na kupljeno seme ne moremo zanesti, ostane le en izhod: pridelajmo seme doma. Se-menogojci odbirajo za to rast-
nje uporabljamo razne praške, line najboljših lastnosti: zdra-
med katerimi se v sedanjih časih največ uporablja esa-clorbenzolov preparat »Aca-rie«. Za razkuževanje 100 kg semena potrebujemo 200 gramov imenovanega praška. Prašek in seme spravimo v sod ali drugo primerno posodo, posodo premetavamo tako, da se prašek enakomerno razporedi po semenih. Tako pripravljeno seme lahko takoj sejemo.
PRIPRAVA ŽEMLJE ZA JESENSKO SETEV
Pravilno in pravočasno oranje je prvo in eno najvažnejših opravil, s katerimi neposredno vplivamo na pridelke. Da bo zemlja pravočasno pripravljena,, moramo pričeti z oranjem toliko časa pred setvijo, da se bodo brazde uležale do setve. Zemlja potrebuje 10-20 dni, da se sesede. V primeru, da je v kolobarju rastlina, ki zapusti njivo pre-kasno, bomo to njivo najrajši posejali z jarinami. Jesenska brazda naj bo čim globlja. Z jestenskim oranjem poglabljamo ornico. Težje zemlje bomo morali orati bolj zgodaj, ker potrebujejo več časa za ule-žanje. Plug ne sme orati pregloboko da ne spravi na dan mrtve zemlje. Pomni vedno: Obračaj le ornico, rahljaj mrtvico! Rahljanje mrtvice s po-drahljačem je godno le, če je izvršeno dovolj zgodaj, da se zemlja pravilno uleže. Na ne-uležani zemlji rastline zelo rade pozebejo in tudi oskrba rastlin z vodo je na neuleža-ni zemlji zelo slaba. Niti valjar ne more popraviti, pogrešimo s prekasnim njem.
GNOJENJE:
Pravilna odmera gnoja in umetnih gnojil je drugi pogoj za uspeh. Ko gnojimo ozimnim žitom ne smemo pozabiti na lastnosti, ki jih ima sorta, katero nameravamo sejati. Ce rada polega in je močno podvržena napadom glivičnih bolezni, ne smemo pretiravati z dodajanjem dušičnih gnojil. Močno bomo lahko gnojili le one sorte, ki so odporne proti poleganju in proti glivičnim boleznim. Gnojenje z večjimi količinami umetnih gnojil neposredno vpliva na pridelek. Zadostna zaloga gnojil v zemlji zmanjša potrebo po vodi, ker je koncentracija talne raztopine neprimerno večja, kot če so tla revna. Gnojiti ne smemo po kvadratnem metru, ampak po količini pridelka, katerega pričakujemo na vsakem kvadratnem metru. Skoraj v vsaki poljedelski knjigi najdeš podatke, koliko uporabiš dušika, fosforja in kalija za vsak kilogram pridelka.
SEJMO PRAVILNO IN PRAVOČASNO! Od pravočasne setve je
kar
ora-
pravočasne setve je odvisna vrast mladih rastlin in prezimovanje. Ce sejemo pravočasno, bodo imele rastline do prvega , mraza dovolj časa, da si naberejo dovolj hrane za prezimovanje. Cim več hrane (sladkorjev) si naberejo rastline, tem teže pride do pozebe posevkov. Ozimno pšenico lahko sejemo od 20. septembra do 10 novembra, dočim smemo rž sejati po 15. oktobru. Za vsako zamudo moramo povečati količino semena, sicer bi bili posevki preredki. Ozimni ječmen moramo sejati približno 14 dni pred pšenico, in sicer v septembru, ker je kasnejša setev tvegana. Ječmen se mora razrasti že pred zimo, sicer ostane posevek redek zaradi zgodnjega ko-lenčenja.
Na malih posestvih, kjer nimajo sejalnic, sejejo na roko. Najboljši' način setVe je setev v redi, in to ker se vedno več uveljavlja navada, da okopavajo žito, preden rastline pokrijejo prostor med redmi. Ce nimamo sejalnice, lahko napravimo plitve jarke, vržemo vanje seme in ga pokrijemo. Setev s strojem ima sledeče prednosti:
1. vse rastline imajo enak življenjski prostor na razpolago; 2. seme pride v isto globino; 3. spomladi je oskrbovanje posevka mnogo lažje; 4. zatiranje plevelov je mnogo uspešnejše; 5. zračnost in osvetljenost rastlin sta enakomerni in zato mnogo boljši; 6. vmesni posevki uspevajo mnogo bolje.
ve, razvite, rodne i. e. — kratko takšne, kot si jih za dosego povoljnega pridelka želimo. Tako odbirajo za semensko žito naj lepše (najtežje) dozorele klase, za koruzo najlepše glavice, za krompir grme z najlepšimi, t. j. primerno ali ne prevelikimi in najštevilnejšimi gomolji in od teh spet najboljše, n. pr. pri žitu in koruzi naj lepše zrnje iz sredine klasa. Tako bi mogli sami pridelati zelenjadna semena: zelje, solato, radič, peteršilj, zeleno, grah, stročni fižol i. e. To bi bilo najceneje, a tudi — kar je še več vredno — najbolj zajamčeno seme.
Kar si torej brez posebnih prizadevanj lahko sami pripravimo, ne iščimo v trgovinah, zlasti ne v nezanesljivih!
Izberi dobro seme!
IZBIRA
IN RAZKUŽEVANJE SEMENA
Z večletnimi poskusi lahko ugotovimo prednosti ene sorte pred drugo. Preden se odločimo za to ali ono sorto se moramo posvetovati s strokov, njaki ali kmeti, ki že več let sejejo sorto, ki mislimo sejati. Le z izbranim semenom bomo
Glede semena smo, lahko rečemo, leto za letom večji siromaki in to predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker smo iz-vzemši krompirjevo, žitno, koruzno in še kako drugo seme, navezani na trgovino; drugič, ker smo s kupljenim semenom vedno bolj razočarani. Kupimo to ali ono seme, posejemo pravočasno v primerno pripravljeno zemljo, a večkrat zaman čakamo, da bi vzklilo po naši želji. Mogoče ga požene le droben del.
Seme ni bilo kaljivo. Vzrokov za to je lahko več, a največkrat je krivda v starem semenu. Mnogi trgovci niso v tem preveč tenkočutni in vestni. Ce se blago speča, je vse v redu. Ce ne gre v tem, pojde v prihodhjem letu. Izgubo na kaljivosti pa mora kupec drago plačati. Ali pa se celo zgodi, da vzklije namesto ene
Kmet in vrtnar v septembru
IVa rajiDt; Spraviti moramo di pozne sorte krompirja. >molje ne smemo pustiti na ivi čez noč, ker jih sicer iko napade metulj krompir-iega molja, že sedaj ločimo molje za seme od onih ki namenjeni za potrošnjo. >molji, ki so namenjeni za ne morajo izvirati iz po-jm zdravih rastlin. Poseb-moramo paziti, da rastli-niso bile okužene po kakem virusu.
Kosimo pitnik in ga pokla-mo živini ali ga siliramo, da m bo služil kot priboljšek zimski krmi.
/ kolikor mislimo spraviti mno peso, odstranimo liste jih pokladamo živini, sicer mnogo bolje, da pustimo te rastlini, da se bo koren zdebelil.
' vinogradu ni v tem času lebnega dela. Več dela je aj v shrambi kjer imamo avljeno vinsko orodje. Prelati moramo vso posodo, si-bomo šele ob uporabi ugo-ili, da je popustil kakšen oč ali kakšna doga. Trte no vestno pregledovali in namovali tiste, ki kažejo ebno rodnost), dobro izra-e sortne značilnosti, od-nost proti boleznim. Iz teh bomo še jeseni rezali cepi-katere bomo hranili v vlaž-i pesku, dokler bomo zače-5 cepljenjem posajenih di-
ipomnino si, da brez odbi-ni visokega pridelka. Za novati si moramo tudi sla->dne trte, da jih bomo nladi precepili z drugo so sorto.
i sadnem drevju: V tem i, ko se rane hitro začel i-bomo izvršili zeleno obre-.nje sadnih dreves. Veči-strokovnjakov odsvetuje ratno močno obrezovanje
dreves in meni, da je postopno redčenje krone bolj pametno in ne izčrpa drevesa kot močno obrezovanje. Nadaljujemo s cepljenjem, dokler se skorja na podlagi z lahkoto loči od lesa. Cepiče režemo na vrhovih plemenitih dreves in na sončni strani krone, ker se na tej strani osnujejo najmočnejša očesa. Verjetnost, da bo iz takih očes zrasla močna in zdrava mladika, je mnogo večja, kot če jemljemo cepiče na manj osvetljeni strani krone.
Na vrtu,- Se približno 20 dni bomo sejali zelenjadnice za prezimovanje. Čeprav nekatere zelenjadnice lahko sejemo še oktobra, ne odlašajmo preveč s setvijo, ker bodo v toplih dneh, ki nam jih prinese še september, rastline rastle hitro in bomo lahko pričakovali boljše pridelke. Pozna setev ni na mestu, ker se kaljenje zaradi hladnih dni precej zavleče in tako posevek raste slabše, Tak posevek je močno občutljiv za mraz. Sejmo torej čimprej špinačo, motovilček, peteršilj, čebulo, radič in sadimo endivijo, kapusnice in por.
V kleti in shrambi: V kleti in shrambi mora vladati čistoča. Najboljši čas za pripravo kleti, je prav zdaj. Obnovimo omet v kleti in shrambi ter pobelimo vse prostore. Vrelne prostore bomo zaprli nepredušno in močno zažveplali da uničimo škodljive plesni. Po žvep-lanju je treba prostora prezračiti. Zračili jih bomo najrajši v toplih dneh, da ne ohladimo zraku, ker ne bi sicer vrenje mošta v hladnih prostorih potekalo pravilno. Tudi shrambe moramo zapliniti z ogljikovim žveplencem, da uničimo vse škodljivce ki kvarijo skranjena zrnja, gomolje ali korene,.
G. M. GOLOMBIN S FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
PDLUTOVIJirE in IZAEEKOT
Trst, Ulica I. della Croce4
TEL. 84-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
Urar na in zlatarna
TRST LARG0 SANT0R10 4
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica ■ Ul. Croce 4
Telefon
pisarna 34-97 dom 20-78
AUTOnOTOR
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pnmpe, injektorje ter traktorje
TRIESIE-IRST, Via Udine 1
TELEFON 30-1957 -30-198
del, kakšnega spola so posamezne živalce. Ni pač vseeno, koliko je jarčic in koliko je petelinov. Ce gre za priznano, boljšo pasmo, je to še večjega pomena, ša bolj bi si rejci želeli, da bi določali kar sami vnaprej spol piščancev. Ce bi hoteli rediti same peteline ali kapune, bi bilo to odvisno od njih, ne pa od muhaste narave. V Ameriki so dosegli tudi to. Izum pa so seveda patentirali. Uporabljajo neke pripravke, najbrž hormone. Ce hočejo imeti jarčke, uporabljajo eno vrsto pripravka, če peteline, pa drugo. Baje ni treba nič drugega kakor potopiti valil-no jajce za nekaj časa v ta pripravek, med valjenjem v valilnici pa jajcem dodati še nekakšne injekcije.
HUDI ČASI ZA RDEČEGA PAJKA
Rdeči pajek postaja čedalje bolj nevaren škodljivec na sadnem drevju. Sadjarji se ga bojijo še bolj kot ameriškega kaparja. Ta zajedavec napravi veliko škodo tudi na hmelju.
stavi j a sadjarstvo glavno izvodno panogo. Večina piv, ki so drugim škodlji'1 nevarna, rdečemu pajkO more do živega. Zdi se, d* več pravega naravnega r9' težja med žuželkami. Ne> ri strokovnjaki domnevajo; smo s škropivi uničili tudi ravne sovražnike rdečega ka. Vendar napovedujejo1^ za rdečega pajka hude časlj Angliji so namreč odkrili n mično spojino organsko p sforno — ki zelo učin* to uničuje rdečega pajk9 močno razredčena. PoskuS' delali več let. Šele ko so pravek vsestransko preizk11 so ga začeli izdelovati v ',Sl količinah in pošiljati na Ta pripravek uporabljalo* obliki prahu in ga dobim11 trgu pod imenom — Te11 Zelo je strupen tudi za G vendar so možni zanesljivi M nostni ukrepi, tako da d* še ni bilo nobenega prf1 zastrupitve. Dovolj je le kratno prašenje. Pripravek R: čuje tudi tiste živalce, kis 0< niso prišle ob prašenju v 0 sredni stik s praškom; pijo se, ko sesajo rastlO sokove. Tetram pa ne uo* naravnih sovražnikov rd9 pajka.
MILIJON HEKTAROV ZEMLJE ZA DRUGE PRIDELKE
Italijanski profesor Alber-tario je po temeljitem proučevanju razvoja italijanskega kmetijstva prišel do zaključka, da bo morala Italija v bodočih desetih letih približno h milijon hektarov zemlje posvetiti gojenju drugih pridelkov. Pol milijona hektarov zemlje bo prostih tam, kjer so doslej gojili žito. Ostalega pol milijona bodo pridobili na travnikih in na neobdelanih površinah.
PŠENICA V FRANCIJI CENEJŠA
Francoska vlada je znižala odkupno ceno pšenice za 100 frankov. Združenje pridelovalcev je odločno protestiralo proti temu ukrepu.
MIŠI SO PREPLAVILE JUŽNO FRANCIJO Iz Lyona poročajo, da se je posebna vrsta poljskih miši (mus sylvaticus in apodemus sylvaticus) v okolici tako razmnožila, da ogroža (z vrtanjem pod zemljo) celo letališče v Lyonu. Proti mišim uporabljajo poseben strup, ki ga je pripravil Pasteurjev zavod v Lyonu. V primeru potrebe bo vojaštvo uporabilo proti mišim tudi metalce plamena.
NA MORSKI STRANI DOBRA LETINA Splošno lahko rečemo, da je na Tržaškem v vinogradih na morski strani grozdje zelo lepo. To velja seveda za kraje, ki jih ni obiskala toča. V nekaterih prav nizkih legah je pridelek nekoliko pokvarila zmrzal. Posebno lepo se razvijajo nekatere vrste grozdja, kakor grganja in klaverca, medtem ko se je glira osula ter je v razvoju sploh zastala. To se ponavlja že tretje leto. Druge vrste, med temi tudi re-fošk, so se lepo razvile. Tudi breskve in črešnje kakor tudi hruške so dobro obrodile. Položaj na Krasu je povsem drugačen. Tu je zmrzal napravila neprecenljivo škodo, tako v Saležu, Zgoniku, Šempolaju in drugod, v vinogradih, ki jim je pa zmrzal prizanesla, tako deloma v šempolaju in Praprotnem, je grozdje, ki je ostalo, prav lepo. Zadnji dež je mnogo koristil vsem rastlinam. Zemlja je zdaj dovolj namočena za pitnik, repo in travo.
JARCICA ALI PETELINČEK Ko se piščanci izvalijo, bi marsikateri perutninar rad ve-
IMPEXPOR
TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-7^ Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽ
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno kurjavo, gradbeni material in raznovrstne strn’1]
Operira po tržaškem in goriškeni sporazumu
4
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZAC
Podjetje
G. Vatovec Succ
TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste
Se
ifc
Uvaža in izvaža kolonialno blago . prehranjevalne artikle. Podjetje je sp9 4 cializirano za izvoz vseh vrst darilrip pošiljk
___________________________________MI
Kmetijska nabavna
in prodajna zadrugi
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št- 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 - Milje, Ul. Roma k
Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, po^ ^ deistvo in živinorejo!
Sotob Jvo
GORICA -
Trg E. DE AMICIS1 Telefon 21.3 S
Prodaja in IzVaia nair v mestne dete in pritikll,>l Ij; za avtomobile, motorji * kolesa	ti

PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
t A. GORIZIAIVA
f;
r
h
G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - G0Rlt%
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
BlA#1
Posebni pogoji za prevoz blaga v Ju gosi avli11«
S. a r.
JRANS - TRIESTE
TRIESTE-TRST V, Donela 3 - Tel. 38-827,31-906,95-8! „
-	'.. '	-	—... k
.1*11
IZVAŽA
o!
i!
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozd111 industrije
vse proizvode FIATOVE avtomobilske dustrije in rezervne dele. — Vse vrs? gum tvornice CEAT in vse produkte ^ važnejših italijanskih industrij.
_______________________________________-S »c
sploSm plovba
Sedež Piran
Predmet poslovanja: pomorski prevozi doli in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 37,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel.
Telex; 03185
23-147
Brzojavi PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubija'
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGRE0
ZAGREB
Praška, 5 - Telef. 34-250
Dati če Vam sve turlstičke i saobra^ ne informacije za putovanja po Ju-slaviji.
Želite-11 upoznati Jugoslavija?
Za Vas priredjujemo velika kružna f
tovanja po Jugoslaviji sa posjetoffl
greba, Beograda, Skoplja, Ohrida, tograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko ^ starenje duž Dalmacije 1
p ia