115
Kratek pogled
na književnost jugoslavensko.
Naši bratje in sosedje na Hrvaškem srecneji so že od nas Slovencov, ker njih jezik vživa že popolnoma pravice, kterim so se pri nas še le poslednji čas malo po malo začele odpirati vrata. Pri njih se ne tarejo najbolje narodne sile o trudu za narodne pravice, ampak radostno se obdeluje samo polje narodne omike. Po takem jim je literatura tudi praktična; mi Slovenci, ki se nam še tako strašno zamerja, če po čitavnicah in med seboj rabimo le materni jezik, obdelujemo najbolj slovniško polje, kar bi moralo poslednje biti; štokavski bratje pa malo se pečajo s slovnicami, pa pišejo posebno lepoznanstvene knjige, namenjene ne samo za šole, kar mora pri nas Slovencih biti za sedaj posebna naša skrb, ampak za djansko, praktično življenje.
To nam pokazuje njihova literatura lanskega leta. Nismo v Ljubljani na tem , da bi mogli našteti vse ali veči del hrvaških takih knjig; pa kar mi jih je pri roki, potrjuje mi to resnico. Ker so šolske knjige večidel gotove, izhajajo knjige aii za orni kavni, kratek čas, ali pa za d j a tiske potrebe. Od prve vrste so, na pr., „biedna Mara", „Put na plitvička jezera" (v vojniški granici), „Put u Ita-liju", šaljivi spisi g. Jurkoviča — vse krasno pisane knjige, da je veselje prebirati jih. Druge vrste so: odlomci iz državnega prava hrvatskoga od Račkega, ki sega posebno v polovini dosti tudi v povestnico slovenskih krajev;*) kakor prevodi dramatičnih del; da so take dela od praktične potrebe, vidi se iz tega, ker imajo v Zagrebu narodni svoj teater, pa so prisiljeni, da zatega voljo nagrade ali darila podeljujejo za najbolje take dela izvirne in v prevodu. Taki so „Razbojnici" Šilerjevi, ki jih je pohrvatil slavnoznani prevoditelj mnogih Puškinovih del in Šilerjevega Viljelma Telia. Mi to knjigo kakor tudi druge njegove prevode priporočamo, in njegove ^razbojnike" posebno za tega voljo, ker je to na posled omenjeno delo od presojevavcov za najbolje priznano dobilo nagrado ali darilo. **)
Naj še omenimo dve druge knjigi, ki jih prav živo priporočamo slovenskim bravcom; prva je prekrasna, že večkrat pohvaljena Kurelčeva knjiga: ,5Recimo koju", ki se pri gospod Giontini-tu dobi po 75 nov. kr., polna prelepih misel, pisana v jeziku trdo skrčenem, da morebiti krajšega ni. Druga, ki je pred nekimi tedni beli svet zagledala, je „Piamo slovjensko napisano od Račkega; v lepem, gladkem jeziku uči početek pisanja sploh, in posebno v runah, obširno pa razlaga razmero med glagolico in cirilico, in radostni priznavamo, da je prav znanstveno. To knjigo priporočamo posebno tudi vsem knjižnicam, akoravno je cena le en goldinar in 10 novih, tedaj dospevna tudi za druge spoštovavce dobrih slavenskih knjig.                           J. M.
*) Vse te knjige, kakor tudi na koncu omenja od Rackega, dobijo
se pri gosp. G i on ti ni- tu. **J Kdor bi jo želel kupiti, jo dobi po 1 fl. pri uredništvu „Novic".
»Mm