■'v i/*	f . "' > {Sir-3,4,'*!' ' & Spf'' PIKi^BP IRMRPff^JIP^fflP
^	'	.	J »	H	Vrji
^fl H
j vLEVELANDSKA ^rw^l^^ljElf^^M^^.clevelandskaij
** NEMŠKA ARMADA TEPENA OD BELGIJCEV. -
Nemci so zgubili tisoče
mrtvih v bitki.
Osemdesetisoč mož močna nemška armada, ki je oblegala belgijsko trdnjavo Liego, je bila poražena in vržena nazaj. Angleži se pripravljajol da prepeljajo svojo armado Belgijcem na pomoč. Ruski kozaki so udrli na menško ozemlje in se polastili dveh mest. Francoske vojne ladije so ujele in uničile tri nemške bojne ladije, kar le uradno potrjeno. V Severnem morju se vrši silna bitka med nemškimi in angleškimi bojnittii ladijami. Srbi prodirajo proti Bosni.
. __——-■
Mestne novice, j
--.
V nedeljo se^rrii velikanski iprotpstni .shod proti Avstriji v Grays Armory.
SLOVENCI NA SHOD.
—^Slovanska društva v Cle-velanchi so <k>ločila nedeljo, 9. avgusrta za velikanskli' protestni shod proti Avstriji in Nemčiji, ki se "borite z barbarizmom, da zatro slovanske ideje ter ste objednem prve povzročiteljice, da; se je začete tako krvava vojna v Evropi. Vsak Slovan naj Š5 šteje v dolžnost, da pride nw zborovanje. Najeli so Grays Armory, kjer je prostora za 10000 ljudij. Zborovanje se prične točno ob 2. uri popoldne. Govorili bodejo »govorniki vseh narodov, med njimi tudi slovenski. Slovenci v nedeljo na shod. 'Naj ne bodemo zadnji, Id damo svojega duška proti krvavi vojni, proti klanju narodov posebno Slovanov. Tam si ibodHe podaii roke s Cehi, Slovaki, Srbi, Poljaki in Hrvati in .skupno obsodili sramotno in* "barbarsko« avstrijsko vlado, ki je hotelai uničiti mal narod. •Naj svet diši, da je slovanski živel v Oevelandu jalco močan, da se ohladi avstrijska predrznost Jm nemška osabnost. V Grays Armory pridete, če vzamete St. <3ialr karo do 9. ceste, potem pa korakate po 9. cesti do Boh'var Rd. in tam blizu je zboroval na dvorana. Vprašajte iza Grays Armory in vsakdo vam pokaže.
—»Prva konvencija za narodno zgradbo je v nolnem teku. Delegat je, katerih je 114, »o se pofcioštevilno odzvali. Pričeto se je že z resnim delom. Konvencija je prfsHa s svojim delom že tako daleč, da se je odločila za delnice po $10.00. V četrtek zvečer se bo najbrž posvetovalo o pravicah delničarjev in raznih garancijah. Vse delo .se vrši lepim in mirnim bratskim potom. Tupasem kak ■ delegat boJj ž&vahno zastopa svoje ideje, in vsa konvencija z zanimanjem sledi raznim govorom. ®tvar j* v teku, in za-čelol se je dobro, upajmo na jako ugodno rešitev ogromnega dela, ki ga ima konvencija!
—V torek so primarne volitve. (VolitVene koče so odprte od pol šestih zjutraj do ppi šestih zveoer. Satooni morajo biti ob tem času zaprti. Se enkrat prosimo rojake, da volijo pri točkah čarffterja, ki se spremenijo "yes". VoHte tudi za rzda> jo bondov za Šole. Predvsem po volite gotovo, ne sedSte doma na papirjih, izvršite svoje ddftdnost in -pravico 1 Kdor se ni registriran, se mora registrirati v pondeljek od 2. do 9. -zv v volivnih kočah. Kdor ni regi striran, ne sme voiiti.
—Mirs. Augusta Holzman w je v sredo zastrupila na svežit grobih svojih dveh otrok. Z* k»t nad smrtjo otrok fin lasti« bolehavost -so jo privedle dc tega obupnega čina. Samomoi se je pripetil na (Woodland po kopališču.
—»Pristaši mokrote so v dr žavi Ohio nabrali 125.000 vei podpisov kot pa pristaši vod« Kako bodejo jesenske volita izpadle, že lahko vsakdo ve.
--o--
Dunaj. 'Na stotine otrok je h umrlo v tem mestu radi po manjkanja mleka, ker je vlad; zaplenila vsa železnice za vo jaštvo, in kmrtje ne morejo
ilK'StO. »ij	J' ■	•.« a
tNliš, Srbija, 5. avgusta.' Srbi se pripravljajo, da ude rejo v Bosnijo. Srbska vtada je prepovedala vse brzojave, lei poročajo o gibanju sibske armade. Dosedaj so Srbi zavrnili vse poskuse avstrijske airmadie prodreti v Srbijo.
Berolim, 5. avguste. T,ui se je sešel včeraj »nemški državni zbor, na katerega je prišel tudi nemškii. cesar. Govoril je, da morajo zginiti v teh burnih ča-siih vse stranke s političnega pozorišča, in nemški cesar je prosil vse stranke, naj mu sežejo v roke, da bodejo šle za njim skozi drtr in strm v smrt. Grobna tišina je zavladala po teh besedah nemškega cesarja v državnem zboru, konec no pa je zagromel vihar veselja* Vse stranke so sklelmle da podpirajo cesarja, in tudi »ocijalistič-nai stranka je sklenia, da podpira najstrašnejšega sovražnika Slovanov. Po cesarjevem go voru je sledil govor nemškega državnega kanclerja, ki je dejal, dh je bih Nemčija (»živima (!!) in da mara rešiti svojo čast. (Njepoj>isno odobravanje je sledilo temu 'gfc*ortr. Tudi socijalisti so ploskali.
London, 5. avgusta. Podivjana nemška druhal je raabila poslopje' ruskega poslaništva v tem mestu.
. Dunaj, 5. avgusta. Avstrijski cesar je v neprestani brzojavni zveiii z nemškim cesarjem.
»New York, 5. avgusta. Noben parnrk se ne drzne odjadrati v Evropo. V New Yodc-u je nad 40 evropskih poštnih pamikov, ki ne smejo na morje. Dokler traja vojska sploh ne \ bo sme* noben Amerikanec v Evropo. Vse parobrodne črte , so prepovedale svojim patni-. kom se podiati na morje. Fran-t cozi lin Angleži pazijo na vsa-. ko ladijo ma oceanu. Ne ve se 1 usodo parnika "Kaiser Wil-chehn der Grosse, ki bi mora] ' že pred: tremi dnevi priti v : INiew York, pa ga še ni. Bojijc se, da so ga Angleži zapHenili-" 'Noben vojni obvezanec, ki b 5 moral iti k svoji armadi v Ev 1 ropo, ne sme preko morja. \ ' (New Yorkw je nad 12.000 lju * dij, »ki hoče na vojno* toda n< 1 dobijo partnika, ki bfr jih pre " peljal. Ker nihče med njimi ni y ma denarja, delajo mestu ve : like sitnosti.
fLlondon, 5. avgusta. Blizi i HulJa, v Severnem morju a vrši bitka med nemškim lin an gleikim brodovjem. Enaka po s ročila prihajajo iz bližnjih kra 1 jev. Angleška poročila pravijo " da so Angleži potopili dvi 1 nenwldi vojni ladiji, ini da y y ena nemška torpedovka ?let( r v zrak, pri čemur je bilo vtbiu H vse moštvo.
IToulon, Francija, 5. avgusta - Francija je danes dobila prvi c važnejšo bitko na morju. Nem ). ško brodovje v Sredozemsker e morju, ki je na vso moč hstelj proti nemškim pristaniščim, j biHo zasačeno od angleškega' i e (francoskega brodovja. Bife s< h' trt nemške križaike. Fraocoa a so napadli križarko "Panther »- in jo potopih, dočim so drug v dve kri žarke ujelil in odvedli svoja pristamfišča. Najprvo s
zapazile nemško vojno brodovje angleške bojne ladije, pri MaltiAngleške ladije so pognale nemško brodovje proti Al-girju, kjer so jih čakali Francozi, 'ki so uničili nemške ladJije. Poroča se, da so nemške zgube velike, o francoskih pa molče poročila.
Pari«, 5. avg. Francoska vlada je zapovedala, da se polo-vi vse Nemce kot ogle duh e, ki preblivajb v Franciji.
Rim, 5. avg. Nemški cesar je poslal Italiji povelje, da se mora. pridruži t i Nemčiji in Avstriji ter napovedati Francozom vojslko. Francoski poslanik v Riimu se je izjavil, da bodejo smatrali Italijo kot izda-jico, če ne pomaga Avstriji in iNemčiji. Italijanska vlada je absolutno odklonila pomoč Avstriji in INemčiji in^jk enkrat izjavila, da ostane nevtralna.
Londonr, 5. avgusta. Rumun-sfca vlada se je danes izjavila, da če Avstrija1 udari proti Rusom, eta jc pripravljena poma^ gati Rusom. Uradno to še ni potrjeno, toda vrjetna poročila so bila prliobčena tufkaj. ki naznanjajo. da Rumunija zbira svoje čete na awtrijski meji.
Washington, 5. avg. Predsednik 'Wlilson je poslal danes Nemčiji, Franciji, Rusiji im Angliji sledečo brzojavko: Kol prvi uradnik republike, ki se j< podpisala na mirovnem* razsodišču v Hagu, ponujam danes svojo uradno moč, da služlim > korist evropskega miru, in dc bom vesel pri vsaki prilli, ki s< mi ponudi, da se preneha na daljno prelivanje krvi. če st« : zadovoljni z mojim predlogom bom gotovo silno hvaležen Im : srečen. Woodrow Wilson, pred
■	sednrk Z jed. držav.
Washington, 5. avg. Kon
■	gres Z jed. držav je odločil, ds ? se pošlje v Eropo $2.500.000 zi
■	one Amerikance, ki so rad l vojne zadržani, da ne more j < r v Ameriko. Zjed". države, hoče * jo najeti posebne trgovske par . r*?ke, da prepeljejo Amerikan i ce domoV.
-	Bruselj, Belgija, 5. avg. Nem r ške čete, ki so udrle v Belgfrjc
-	so bile ustavljene od Belgijce\ ; Nad 80.000 iNemcev se nahaj
-	na belgijskem' ozemlju, da kc
-	rakajo proti francoski mej
-	Belgijska armada je zadržal <Nlemoe in jih po hudem boju
, obHiju trdnjave Liege vrgl „ naaaj. Belgijski kralj Alber
1	se je postavil na1 ček) fcelgiijsk armade.
iBrusel|j, 6. avgusta. (Najnc V vejše:) Junaški Belgijci so vč< 5 raj krvavo porazili napadajoč
2	netrlško armado. Ves dan s e nemške čete napadale dobro t
3	trjeno belgijsko mesto Lieg< Nad 80.000 iNtemcev je blrlo
1. tej bitki. Proti noči pa so ji
0	Belgijci prisiliti, da so se umal
-	iriH z velikanskimi* ^gubam
1	Nemci so pustili tisočr mrtvi o in ranjenih na bojišču. Vsa e poskus 'Nemcev, da bi prOdr n skozi belgijske vrste, je bil zi o man. Belgijci so poslali Frai :i cozom in Angležem poroči " da so iNemce na vaeb krajih c e bili, in da so belgijske zgut v jako majhne.
o INPemske čete so udrie v Be
t *
gijo pri Vervi trs. Mislili so, da' jih Belgijci jI (stijo mirno na-1 prej, toda ma! teli so na tak od-uor, da je bili vsa nemška premoč zaman. Nemška kavaleri-ja je prekora ila mejo pri Sta-tfelotu, je bja dosedno sese-kana na koseli Sprva so Nemci napadli in z^vsKfi malo mesto Vise, katero mesto so zažgali, toda pozneje *o jili Belgijci pre^-gnali fhdi iz tega mesta. En sam «Vkadto| belgijskih kon-jein|:kov je pregnal dva regimenta nemškfh ullancev. Belgijci so se bojevati previdno. Za železniškimi Okopi, mostovi in stražnicami sb sipalli' smrt nad Nemce. Polaioma so' jih pregnali iz vsak|ga utrjenega kraja, dokler se niSo iz Belgije v velikem neredu umaknili.
Iz okrajev j ViMters la Mon-tagne in iMo^onitaJine prihaja poročilo, dt^so Francozi povsod pregnalij začetno nemško armado. Drugi sodijo, da Nemci sedaj Francoze k ne napadajo, ker zbirajo rta totarkrški meji silno armado, s katero u-t darijo čez mejo, ko se čutijo
•	dovolj močne.
Bniise4j, 5. avg. Tu se je bila velika bitka v zrakw. Neki nem-
■	ški zrakoplovec je rekognosci-r ral belgijsko ozemlje pred Lie-
■	gom, da prinese poročilla o u-t trbah Belgijcev pri Liegu. Op*-s zil ga je belgijski zrakoplovec,
-	ki je takoj planil nad Nemca i presekal njegov zrakoplov \ r dva dela, nakar sta oba zrako 1 plova padla na tla. Ostalo n i druzega' kot nekaj železja. Ob j
-	zrakoplovoa sta bila ubita.
: Beroikn, 6. avignsta, via Ivon
♦	don. "Nemške bojne ladije s< 1 razdejale nekaj francoskil
-	mest v Algeriji.
Ijondon, 5. avgusta. Casopii
-	"Standard" trnova gotovo po k rooa-, da se vrši- velikanska bit 1 ka v Severnem morju me< i nemškim in angleškim brodov 3 jem. Poleg tega pa se še poro
-	ča, da so Angleži ujeli nemšk
-	pami'k "Koenigin Louise", V
-	je polagal mine v nemških vo dah. Dva druga trgovska par
1- nika sta brila zaplenjena od An gležev, in v pristanišče Hull sh r- privedli Anglteži »edem različ a nih iadij. Francija je uradno po k trdHa, da je francosko brodov i. ujelo dve nemški bojni ladij a in eno uničilo. Poročila pravi v jo, da so Rusi ujeli mnogo nem a skih trgovskih ladij v Črner *t morju.
e (New Orleans, La., 6. avgu sta. Dozdeva se kot da bi ItaJi j a prenehala s svojo nevtral nosijo. Tukajšnji italijansV parniki so dobili sporočilo, d 0 naj se drže v nevtralnih pr
0	stanišč in ne gredo na mor j« Ce oetzntjo Labi nevtralni, t(
e' daj njih ladije lahko plovejo p J morju.
c- Washington, 5. avg. Državi i, tajnik Bryan je nocoj brzojav h ameriškemu- poslaniku v Loi k donu naj vzame v Londonu o H ameriških bankirjev $300« a- za one Amerikance, ki bj šli n i- di domov.
o, Washington, 5. avgusta. O ►d nerak* poštar je včeraj odvz >e j ameriško pošrto vsem parnikoi
1	^ A^difco p^toibod?nC
žili ameriški in švedski parniki. i Ottawa, O nt. Canada, 5. avg. Canada priipravija- 20.000 mož za vojno službo v Angliji. Vojni camadski minister se je izja-! vil, da se mu je ponudilo že čez ,100.000 mož za vojsko.
Stockholm, Švedska, 5. avg. Nemški poslanik na ruskem dvoru je dospel sem iz Petro- j grada na pamliiku,ki je nosil ameriško zastavo.
N>ew York, 5 avg. The Western Union Cable Co. je dobila sporočilo, da neznane bojne ladije obstreljujejo brezžično postajo pri Glace, Nova Scotia, Canada.
(Pariz, 5. avgusta. iNemci streljajo kot divji vsakega, katerega: sumijo, da je ogleduh. Posebno v Alzacij!> so en dan obsodili potom vojaške sodnije 37 oseb na smrt. Med usmrčenimi ie tudi župan mesta Saal. Ustreljen je bil radi tega, ker je skušal prinesti na Francosko poročilo, dk je Nemčija razglasa obsedno itanje. -Saiffron-Walden, Anglija, 5. « avg«. Tu je zborovala neodvisna de4%v|j^t>r«nk» za mir in i proti vojni. Žborovalce je napadla divja množica, ki je razbila glavni stan delavske orga-
■	ni zari je, pograbMa rudečo za-
•	stavo in jo na trgu zažgala.
Philadelphia, Pa., 5. avg. r Mesto se bavi z načrtom, da bo , prepovedalo tujeaemskim kon-r zuJom, da ne smejo nabirati
■	vojaiških novincev. Mestna ob-i last pravi, de je odšlo že mno-1 go regrutov, ki so pustiH same
družine z otroci za seboj, in se
-	družine sedaj ne morejo pre-) živeti..Konzulli so sicer izjavili, 1 da bodejo sferbeH za družine,
toda mesto jim ne vrjame. s London, 5. avg. Poveljniki
-	raznih evropskih armad m bro-
-	dovj» so sledeči:
i Grof 'Moltke izapoveduije cel' -| nemški armadi, admiral Tir-
-	pitz pa nemškemu brodovju i general Konrad Hetzendorl j< i poveljnik avstrijskih čet na su
-	hem1, general Joffre je vrhovn
-	poveljnik francoskih čet, admi
-	ral Lapeyrere zapoveduje fran o coskemu brodovju, Sar Johi
-	French je vrhovni poveljnil '- angleške armade, Sir John Jel
-	licoe je vrhovni poveT}rtik an ji gleškefža brodovja, veliki kne; i- -Nikolaj .Nikolajevič je vrhovn 1- poveljlnik rtrskih čet.
n Washington, 5. avg. Polkov nik Duipont, ki je predsednliJ r- največje ameriške izdelovalni i- ce smodnika, se je izjavil, d<
-	Evropa ne more dolgo vodit
ri boja, ker ji bo zmanjkalo smo
a dnfka. Gol. D upon t pravi, d
i- vojna ne bo trajala dalj kot šes
e. mesecev, i.
0 lAmet&ški vojaški krogi Warfimgitonu so mnenja, d čaka Nemce ob belgijski-fran iS ootid meji velik poraz. Skor il vsaka milja mej« med Nemčij«
*	i« Francijo je *silno ntrjena d žetezom, jeklom in ogromnin o skalami. Povsod so velikansV 1- stoaptt. ki se lahko sučejo, i
kjer majhna četa lahko zdržuj t- štirikrat večje število napada el ceT.
tn ilxmtjon, 5. avg. Da bo A^ v striji vnajknajšem času zman
vsi angleški krogi. Iz žitorod-nih krajev se je letošnjo spomlad in poletje izselilo tisoče delavskih močij, poleg tega pa je sedaj vlada pobrala skoro vse kmete z zemljišč in jjih utaknila v vojsko. Ker Avstrija že pred vojsko nr bila dobro založena 'z žitom, in bo tudi letošnja žetev neznatna, se boje velike lakote v Avstriji.
Bruselj, 5. avg. Državnim ministrom je bil imenovan znani socijalrstični pisatelj in vodja Emil Vand'ervelde. On je eden najhujših nasprotnikov I klerikalne stranke v Belgiji.
iLondOn, 5. avg. Po poročilih iiz Varšave, Rusko Poljska, so ruskH kozaki pregnali Nemce iz vseh mejnih okrajev ter prekoračili nemško me jo deset milj daleč. Zasedli so nemška mesta Ijydf in Biafe. Zasedli m zažga-E so nemško mesto Borjemin, kjer so razdrli že4ezn>ško zvezo. Nemci se povsod umikajo in zaftgajo za seboj vse vasi in mesta.
Washington, 5. avgusta. Di-plomatfčna poročila nazanjajo, da se
namerava pridružiti
Švedska Franciji m Angliji, č* ne bo mogla sama ofinaniti svo je nevtralitete.
Pariz, 5. avg. Angleži name navajo v najkrajšem času izkr 1 cati svojo armado v Belgiji, k odhiti na pomoč Belgijcem tPbroča se o pruskih grozovi tostih napram Belgijcem. Ode lek Belgijcev je zasačil nemšk< r patrolo, ki je štela deset čast r nikov in 70 mož. BelgijcS> s<
■	tako dobro merili, da so postre , Ijali vseh deset častnikov in 6 , mož. To je Nemce ta okrazje
•zill,o, da so začeli streljati na ci i vrine ljudi, kjer so Jih videli
-	Francoski predsednik je dane poslal parlamentu sledeče po
i ročilo: Naš natod je oborožei
■	in hrepeni, da olhrani Čast ii , svobodo dežele, kateri gjroa : ošabni sosed. Zvesto podpir
-	Francijo Rusiija, in naši lojalr i sosedi Angleži. In ves civilizi
-	ran svet je obsodil postopanj
-	našega sovražnika ter prizna \ da se borimo za svobodo, prs c vico m pamet. Bodfte junaški
-	iNe obupajte! Dolgo naj žh
-	Francija.
j London, 5. avg. Nevarno j zbolel načelnik srbske armadi _ general Putnik. Njegov sin j c bil v bitki' ranjen. ,
a , Dunaj, 5. avg. Avstrijsk 4 vlada se silovito bori proti stn
-	sni draginji. Mbogo trgovce a je ze morajo v zapor, ker so z; t htrvali silne cene za hran*
Objednem so pa v Avstriji ce
k vene oblasti naznanile, d
v kdor se hoče poročiti, da mu< 1
a treba bitS oklican v cerkvi k<
dosedaj, pač odpadtejo vj
0 oklici, o
z (Berolin, 6. Navg. Nemški c< sar je postal italijanskemu kri ci IjuEj uknnatum, katerega obrc n izteče ^anes ob polnoči. Nen e ški cesar zahteva, da mora It; r- lH*a takoj pomagati Nemtij sker ji nemški cesar napo> r- vojsko. >Ke veruje se, da bi la:
j- pač pa iftane ItaKja nevtrain ^ ^ ^
V Meksiki zopet vre*
E? Paso, 5. avg. General Villa in general Carranza st« mM me^eboj zopet sprla. Eden zato, da se sprejme predtofit« začasnega predsednika Carba- | jala, Carranza pa neČe slišati nif i česar o amnestiji in hoče ka<z- | novati pristaše Huerte. I
-o_
Mrs. Wilson umira. • i
Washington, 6. avg. Stanka predsednikove žene Mrs. W^f-1 son je jako nevarno. Zdravniki so zgubili
vse upanje. Bohncat ^ more dihati le še s pomočjo umetnih aparatov. , j
38 ubitih.
Joplin, Mo., 5. avg. N« prog*| Kansas City Southern železni f ce sta zadela dva potniška vlaka, in posledice so bile strain«. « 38 ljudij je bil<o na mestu tih in 25 ranjenih.
Newyorika borza.
•New York, 5. avgusta. Ne^pfl yorška borza je zaprta. Mum go kompanrj izplačuje divicteeH de v čekih mesto kot dosedaj v gotovem denarju. Cene *1*#9 korju so narasti e za 10c pri stč| funtih. (Podražila se je tudi
4	^ r.	fi'"- -J
Z9It MpifllV
New Yloric, 5. avgusta. Ju| pitana parnika "Lusitania" ji danes zjutraj te	v tem!!
odpeljat iz pristanišč brez hfe čij m popolnoma skrivnostnii Na krovu je kakih 200 pottra kov večinoma americanskih rii porterjev. Kapitan je dobil brezžično brzojavko, da gS pred luko čakajo tri nemšlmrj bojne ladije, m treba mu je bili: skrcujno previdnim, da jifl|
( Koliko je oženjem i h moških, . ki so bili pred poroko vsatofifj ) noč prt. svoji ljubici, in 'koMfl jih je, ki po poroki nikdar nI čer domov ne pridejo. IPted po« roko jih tri Ste mogli pregnati j iz hiše, po poroki pa jih v hišo
ne morete pripraviti, j (Najrevnejši človek na svet« t je oni, ki nima nobene fant||
j Dandanes živ krst ne njfl j me več v hudiča, razven mož, . ki je oženjen.
—<Batn(ke ne plačujejo celih hraoinih vlog. S tem je prišel j marsikdo v zadrego. Banke pla<« £ čajo takoj $50, drugo pa na od poved 60- dnij. Denar, ki ga bo vlada razdelila med banke, da e jim pomaga, bo znašal za Clei j, veland štirinajst milijonov, ifl tf banke bodejo v položaju skupno s svojimi rezervami plačati vsakomur. Povdarjati je pa trei a ba, da ni nobene prave krize M y denarnem trgu, da so baatkf v močne, 4e preprečile bi rade, da se Ijwije ne navale na banke in > tako samim sebi škodujejo, ktn zgube vse obresti. Nedostatek a na denarnem trgu bo kmalu po-pravi jen, in post se bodejo vr-
J j —Povdarjamo, da sedaj n« ■ 1 more nihče več v Evropo. Vsi prekoatlantski parniki so nstfcj i- vili promet preko morja, ker M boje, ds jih na morju zasačijc k nemške, francoske aJi angleška 1- bojne ladije^ Torej twR nobet t- rezervist ne more v Evrojjpq vTukajšni
. ' j l naseljenci v stM^ Itfll
NEVESTA Z MILIJONI
(Na4*U*r*«J« rauu "Grof MmU Crtoto" In m*UlJ«Taaj# romana "Vladar ■▼•U")
Spitol AL Dmtm.	Pnbvnil L J. P.
\ "Oprostite," reče, ko vije ro-||ke,' "Slišala sem, da* vas name-Bpftvftjo pdnoči napasti, nisem Hpela miru«, morala sem hiteti lic vam, da vas svarim."
1 "Gospodična, toda (klečali jlVendar ne boste pred menoj.
Tu je stol, vsedite se in povej-I tCi kar vam je na srcu," reče Edmond vznemirjen. "Ne, ne, pustite me tu, na Ipolenah je moje mesto," vzdih-
Ni kakor ne," reče Edmond Odločno. "Vi vstanite ali pa S|tem prisiljen poklicati častnika, ki bo vzel vaše poročilo naz-
"O moj Bog, torej me ne | ljubite I" kkikne Mlarion in si StHjkrije z rokami obraz.
"Gospodična, v resnici vas Epi* razumem!" reče Edmond |**sno. "Govorili ste o napadu, ifci se pripravlja proti nam. Kje ste dobili to sporočilo?" >."Zvečer sem tavala po na-Ijfetn gozdu. Tu začujem gla-rove — mislim, da so bili kreol-iei —■ in govorili so, da se zvr-ptt napad na San Martino zju-praj okoli tretje ure. Oprostite |mi, ker sem takoj prihitela k ?vam. Mogoče Ima don Louis zopet kaj zraven?" I" "Ne vrjamem," odvrne kapi-ghn kratko. "Vpolitičnih ozirih Ktanesljiv. Sicer pa hvala vam PMorita. Kakor vidite smo tu-liaj poplnoma pripravljeni. In E|r soba častnika ni pripravna P! mlado gospodično, tedaj vas prosim, da me zapustite in si ; poiščete primerno prenočišče | Bi kaki svoji prijateljici v me- ,
l ar ion še vedno kleči ua ko-
ffijf^Siite me tu," reče ona. , pPolj mirna bom, če ste v bližini. Oj, pustite, da grem z va-PP vsaj do Orizabe — doma ne morem prenašati tega trp- <
"Gospodična," odvrne Ed-■pori mehko, toda odločno, { "veliko hvalo sem vara dolžni, pier tako skrbite za mene. Toda kaj bodejo ljudje o meni mislili, če se sam mudim v tej .sobi? Kaj si bo mislil vaš oče o p|eni? Prosim vas, da se od-|j$fanite, predno vzbudite sum-njo pri mojih ljudeh. Pri meni % morete ostati na noben na-
"Torej me ne ljubite, «in torej ljulbite drugo t" zakrikne Marion in divje se ji posveti v
p "Ce že hočete vedeti," odvr-ne Edmond, "tedaj vam rečem da. Moje srce je oddano dru-
1 iMarion se dvigne. V njej je tpivala taka kljubovalnost in inečimernost, da sploh ni mogla misliti, 4a bi katera druga deklica mogla ljubiti Edraonda. Za nekaj trenutkov ji sije jeza iz oči. Potem pa pokrije svoj obraz z rokami in začne pla-
k Edmond pa stopi k vratom, ppi odpre in glasno zakliče: "Saržent Barmoral, ta dama
*	je vsa obupana. Spremite jo v mesto in igle j te, če morete do-
|biti kako primerno stanovanje |aa njo. Jaz sem tzaposljen dru-
*	gje, ker nam grozi napad. Zbogom senorita.'
, In predno mu more Marion Odgovoriti ali mu slediti, je ||l&4mond že zginil na hodniku,1 Ko se čez eno uro vrne,, polije najprvo nekega vojaka v sobo, da se prepriča, če je Marion še v sobi. Da, bila je se tam. Vojak naznani, da sedi v kotu sobe in joka.. Sarsent Barmoral pa sedi v drugem kotil veliki zadregi in ne ve, kako bi spolnil povelje kapitana. Edmond se obrne in zopet odide.
Kak« pol ure pozneje naznani straža nekega moža. Bil je Guarato, ki je tudi dobil sporočilo, da se za tretjo *ro ajn-
• traj pripravlja napad na vojake. Kapitan ga je zelo ositro o-pazoval, in takoj opazil, da Guarato govori resnico, da ga torej ne namerava izdati.
"To novico sem že zvedel pp gospodični Lamothe," reče Edmond. "Ponoči je prišla k meni in me o tem obvestila. Sedaj | pa hoče ostati pri meni, in ne ; vem, kaj naj naredim z njo."
Guarato je bil ves začuden. Potem pa vpraša, kje se seno-jHta nahaja, nakar mu Edmond poka/že vrata. Guarato vstopi. Toda takoj se vrne in reče « zaničljivim izrazonf:
"Senorita ne spregovori no-Ibene besedice. Mogoče jo nameravate vzeti s seboj v Oriza-bo?"
"Nikakor n<j, pa četudi W nameraval, to nikoga nič ne briga," odvrn/e Edmond osor-no.
Bližala se je tretja ura. Vsi vojaki so bili pripravljeni. Straže so se poskrile za raznim grmovjem, skalovjem in zidov-jem. Za slučaj napada je izdal Edmond povelje: Straže naj se umaknejo v hiše, in polagoma streljajo na napadalce.
'Ni trajalo dolgo, ko se ogla- , si prvi klic: "Kdo tukaj?" In , ker ni bilo odgovora, tedaj vo- , jak usfreli. Mehikanci so se < prepričali, da so Franco*! pri- ; pravljeni na naskok. In zgo- t dilo se je, kar je Edmond na -prej slutil. Meksikanci se niso , drznili napasti (Francozov v t zafoarikadiranih hišah, poleg • tega so pa Mleksikanci tudi ve- < d?li, da imajo Francozi v svo- 11 jem varstvu najbolj odlične prebivalce mesta kot 'porofce za mirno obnašanje prebival- i cev.	«
Edmond je oddal povelje, da i odidejo čete iz mesta, ko le j zdani. Poišče si posebno sobo, j da bi še spMl eno uro, kajti po- j čitka je bil silno potreben'. Za Miarkm niti ne vpraša ne. Ko i ga zbudijo, je bila še tema. Vo-jaki so bili že vsi pripravljeni. (
Pred odhodom je čutil Ed- | mond dolžnost, da pogleda, kaj ] dela Marion. Don Luis stoji v j bližini
vrat, ki vodijo v njeno J < sobo, toda to ga ni brigalo. , Nalahno odpre vrata, in kar je ; pričakoval se je zgodilo: Mari- | on je polagoma zaspala. Ravno j tako lahno zopet zapre vrsta , — potem pa odda povelje za | odhod.	<
Po cestah San Martina je pa- < dlo nekaj strelov na vojake, ki pa niso zadeli. Streljali so skriti prebivalci po raznih hišah. , Po dveh napornih dnevih ne- , prestanega jahanja z le kratki- j mi počitki je dospel Edmond s svojimi četami v Orizabo. Šele tu je on in njegovo moštvo , lahko spočilo.
Edmond je dolgo spal. Dogodki zadnjih dnij so ga sitno utrudili. Ko se pa prebudi, «a- 1 pazi na oknu svoje sobe sedeti mladega moža. V svoje veselje • se kmalu prepriča, da je to njegov zvesti prijatelj Alfonzo.
"Prisrčno pozdravljen," za-klice Edmond. "Salamensko si moral hitro jezditi, da sij)ri-j šel sem skoro ob istem času kot mi. Toda kaj ti je? Tako nekako otožno zgledas ?" '., "Žalostno poročilo sem dobil," odvrne Allonzo. "V čert ure se moram podati na pot. Zato sem te hotel Še enkrat videti. Tu beri pismo,"
. f
"•Moj ljubi sin," je pisal don Lotario de Toledo, svojemu 1 sinu, "takoj po prejemu teh vrstic moraš zapustiti Mirador, kajti v hudem strahu smo za Inez. Kakor nam je pisala, bi morala priti že zdavnej k nam iz Londona. Mesto da bi po-' tovala iz New Orleans«, kakdr sem ji naročil, naravnost k1 nam, je predrzna deklica skle- i nila, ds se pelje po reki Rio
del Norte kolikor mogoče daleč v deželo. Morala bi biti že zdavnej tu. Zclaj se pa bojimo, da je bila spotoma kje ujeta od kakih roparjev ali pa zajeta od divjih Komančev, ki vznemirjajo tamošnjo okolico. Danes sem se napotil z več zanesljivimi možmi proti Rio Grande, da ka-j poizvem. Ti se ustavi v Mlatamoras in stori isto. V Vera Cruz dobil bodeš toliko denarja, kolikor ga potrebuješ za pot. Vzemi s sdboj kolikor mogoče veliko oboroženih ljudij. •Ne boj se nobenih stroškov. V /Presidio del Norte dobiš mene in moje ljudi ali pa poročilo, I kam sem šel. Torej hitro na i pot. Preskrbljen si z denarjem dobro, glej da dobiš oborožen-ce. Vsa prerija je polna rudeč-»karjev. Bodi previden in po- ( išči vsako sled natančno. Ladi-ja, s katero se je Inez peljala iz New Orleansa do Matamo-res se imenuje "Liana".
Edmond niti govoriti ni mogel, ko je skončal to pismo.
"Proč!" zakliče konečno. "Jaz grem s teboj. Dopust dobim, moram ga dobiti. Pred zimo itak ne dobimo nobenih ojačenj za vojsko, in kaj naj tu " delam! In če me iz armade spo- | dijo, kaj me briga, če imdm|, važnejšo nalogo;da rešim (j Inez. 'Počakaj me. V nekaj mi- j nutah sem zopet pri tebi."
Edmond zbeži proč. četrt • ure pozneje se vrne in v žepu , nosi odlog, da se sme posloviti ] sa en mesec. Pol ure pozneje xljahata oba prijatelja proti 1 Vera Cruz
......Med ApafiL	,
1 Pred jezdecem na preriji se | razprostira silna vročina. Pe- ■ sek in tupasem mal hrib, pe- | ičeirina in zopet pesek. Obraz jezdeca je bled, otožen in na- ^ Bil je sam na neskončni ^ Deščeni ravnini,	,
Jezdec, katerega konj je bil i imrtno utrujen, je oblečen v j iavadno meksikansko poletno j obleko s širokikm meksfkans- j <im slamnikom. Toda odeje, j katere je imel zadaj na konju , pripete, so kazale, da je na .j iolgem potovanj«. Tudi obo- , rožen je bil od nog do glave. , Preko ramen mu visi dvocev- , ka, drugo ima privezano ob ledlu. Izza pasa gledata dva ] revolverja in lepo okrašen me- . csikanski nož. 'Poleg tega pa je j Dpasan z mečem. Samotni jez- , lec je bil naš znanec, kapitan j Edmond de Treport.
Toda kako je prišel Edmond t sam v to samotno prerijo, kjer . se mora tujec zgubiti ali poginiti lakote?	]
•Ko sta prišla z Alfonzom v j Vera Cruiz sta tam dvignila ( denar, katerega je poslal tja ( oče Alfonza. Poleg tega sta pa } vzela menice za Matamoras. , Kupila sta cel zaboj orožja, puške, revolverje in nože ter sta « vse to prenesla na majhen par-'^ nik, katerega sta najela za po- \ tovanje,	J<
Po srečnem potovanju po \ vodi sta dospela do Matamo-^ res, ob zalivu reke Rio Grande i del Norte. Tam sta začela ta- ] koj poizvedovati po Inez. Da, res je„ Inez je dospela v me-., sto, ostala v mestu en dan pri , nekemu prijatelju njenega oče- , ta, potem pa nadaljevala svojo , pot z dobrim čolnom po reki ( nazgor. Ker se pa AWonzo in j Edmond nista hotela voziti po1 vodi, sta kupila vsak iskrega \ konja, in tako sta potovala na- ({ prej in v vsaki naselbini poiz- j vedovala po Inet. Opazili so jo , povsod. Edmond in Alfonzo si ; nista privoščila nikjer počitka.j; Njiju cilj je foil Presidio del} Norte, kjer bi morala dobiti^ očeta in Inea.	I j
Reka- Rio Grande deli Me* ( ksrko m Zjesdrajene države. < Ob dolenjem teku te reke je ^
ku, kjer sc podijo divji rodovi
jasniti. V meksikanski nasell-bini San Vincente nista zvedela ničesar, ravno tako tud< v ^ort San Carlos. Oba moža sta ufpala edino še na Presidio del • Norte, kjer bi morala dobiti očeta Alfonza.
Popolnoma zmučena sta dospela do Presidio del Norte, kjer pa nista dobila starega don Lotarija. Bil je dcer tam pred tremi tedni, toda odjahal proti jugu, ne da bi pustil kaj poročil za svojega sina. Kako je bilo mogoče, da se niso spotoma srečali? V pismu je bilo vendar natančno pisano, da se dobijo v Presidio del Norte alfi i pa dobijo poročilo i am od sta-ret^a don Toleda. Eedaj pa ni bilo ne enega ne druzega. i;
0;ba sta konečno sklenila, da ostaneta tu dalj časa, :n pora- i bita ta čas objedneni, da zbere- l ta skupaj večjo četo pogumnih mož. Dovolj ljudij je bilo v j mestu, ki so bili takoj priprav- (i ljeni za bleščeče dolarje in : ameriške bankovce se podati j na nevarno pot. Km?lu se jc < zbralo dvanajst mož.	|l
Toda brez svojega očeta ni:; mogel Alfonzo ničesar pričeti.j« iMnogokrat se je pogovarjal z i nekim starim indijanskim glavarjem, imenim Keikau, ki je a prebival v Presidio. Dobro je i poznal vse razmere med Indi- i janci. On je menil, da je bila 1 Inez najbrž ujeta po indijans- s kem glavarju imenom Vilha- < menu, ki je pred kratkim po- 7 stal glavar Apačev. Vilhamenu 1 je gotovo mislil, da (bo za Inez i dobil mnogo denarja ali pa da t bo zamenjal svojo ujetnico za II svojega1 očeta, ki je bil tedaj t ujet v glavnem mestu meksi- i kanske države Chiharahua. Sta- t ri Indijanec je obljubil, da pošlje svojega sina na poizvedo- t vanje. Dotedaj pa morata oba <t mladeniča počakati.	<
Alfonzo in Edmond sta se [ Jtaiborila v prostorni hiši v me- c »tu skupaj z dvanajstimi obo- z roženci, katere sta najela. Tako je minul dan za dnevom, j Vsako uro sta pričakovala ka- 1 kega poslanca od don I^otario. 1 )Nekega dopoldneva pa pride 2 poveljnik presidia v njih stan ž n prosi Edmonda naj ga spremlja nekoliko na sprehod. V tr- 1 dnjavi se je nahajal neki star \ Prancoz, ki se je svoje dni ude- t ežil ekspedicije grofa Rusel- r Butbona. Sedaj je bil v meksi- a kanski službi. Mož je znal le r ilabo francosko in je vedno is- j tal človeka, ki bi znal dobro pi- t sati francosko, da bi pisal zad- j ije pismo svojim sorodnikom 1 v domovino.	k
Cele ure se je moral muditi t Edimond pri staremu Franco-^ su, ki je le s težavo govoril,^ predno g aje Edmond mogel v azumeti. Takoj ko mu je napisal, kar je želel, je pa zdah- f lil. Edmond se Še prepriča o z ijegovi smrti, potem pa hiti na- s taj v svoj stan.	*
.Tam ga že pričakuje stari \ Keikau, in sicer v popolni indi- c anski bojni opravi. Zdelo se je, 1 ia je -že dolgo čakal nanj. <Po- I 1a mu kos papirja, na katere- r je Alfonzo napisal sledeče s vrstice:	*
"Takoj potem, ko si ti odšel, 1 >e je vrnil sin Keikau — poro- H rila od Inez — takoj sem se po- i ial na pot v smeri proti X,ago Santa Maria, stari Keiktuu te t lio vodil, da me lahko dobiš, r pri poveljniku sporočilo od me-j\ le za mojega očeta. I^ahko me (s kmalu dohitiš."	^
Edmonda je neprijetno dir- I riola ta novica, čutil je takoj, r ia se Alfonzo ne bi smel od^ njega ločiti. Sicer pa je dobil jv v starem indijanskem glavarju .fi dobrega vodnika. Edmond je| torej pustil pismo za don Lo-jt tario de Toledo pri poveljni-,1 ku mesta ter se izročil vodstvu s Keikau. Poveljnik trdnjave mu jc je izročil list papirja, na kate- r rega je zapisal nekaj indijans- j kih besed. Slučajno Če pride c Edmond med Indijanci v ne- s varnost, tedaj bi govoril bese- J de, ki so bile pisane na listku. 2 Glasile so se: Siti sem velike- V era belega glavarja onstran vo- s ie In seen pod posebnim varst- l vom glavarja v Presidio, ki bo t
dnjavol Edmond se ni mnogo zmenil zaa okolico, pač pa je neprestano priganjal k večji naglici. Toda hiteti nista mogla preveč. >Presušena in hrapava tla so konje kmalu utrudila. Tudi sta srečala večkrat cele črede prerijskih volkov in nevarnih kač klopotač je bilo povsod v obilici. Edmond se je moral torej potrpežljivo zanesti na vodstvo starega Indijanca.
Mnogo tudi govoriti ni mogel z njim, kajti Indijanci na potovanju sploh ne govorijo radi. Jahala sta skozi celo noč. Ta samotna ježa, bojazen za Inez in nemir v njegovem srčni za u-sodo dkelice, vse to je jako upljivalo na Edmonda. Poleg tega pa je pripekalo silno solnce, da so tla pod njim kar žarela. Stari Indijanec jc. vzel s selboj dve posodi pitne vode. Zadostovala- je za živali in za ljudi. Seveda sta imela s seboj tudi nekaj živil. Tako je minul drugi dan. iProti večeru poišče iKeikau pripraven prostor za prenočišče. "Nave-žeta konje ob grmovje, potem se pa utrujena podasta k počitku,
Ko se Edmond z/budi, se je že danilo. Prestrašen skoči kvi-ško. (Nameravala sta spati samo do polnoči. -Najbrž je bil Indijanec preutrujen, da bi aft zbudil. Edmond ga pokliče, to-eta Indijanec se fie premakne. Ves vznemirjen se sklone preko njega in ga strese. Indijanec se ne zgane. Njegovi udje mu vise nepremično navzdol. K)o se dotakne roke, je bila mrzla kot let. Edmond se prepriča,' da je stari Keikau mrtev.
To je bila velika nesreča 'za mladega kapitana, kajti jako eško bi mu bilo ^samemu nau daljevatj pot skozi velikansko >uščavo. Zaman je pričakoval, 1a se Indijanec znova zbudi k Življenju, 'ker je znano, da mnogi stari Indijanci napen-iajo svoje moči do zadnjega, roda nesreča se je zgodila, in Eidmond ni motgel storiti dru-Eega kot pustiti nekaj vode in iivil pri nepremičnem truplu.
iKapitam ni vedel druzega cot to, da mora jahati proti se-fero-zapadu. Teško mu je bilo :ako samotno jahati po preriji. , roda imislil je na Inez, in ko ie poslovi od mrtveca se poda ia pot v določeni smeri. Tako|, aha en dan in še eden, ne da j »i si privoščil počitka. Živil mu e zmanjkalo ali so se pokvari-a, in vode ni mogel dobiti ni- j cjer. Tudi njegov konj se je ] itrudil. iZ njim deli svoj kruh, colikor mu ga' je še ostalo. Po ljegovem računu ni mogel biti < reč daleč od Santa Maria. |i
Bil je peti dan, odkar je za-' mstil Presidio del Norte. Naj tapadu opazi modre griče gor- j: ;ke skupine. Toda ko pride do vznožja gorovja, vidi, da je tra- .
izsušena in nolbene vegeta- ■ :ije nikjer. Obrne proti severu, roda konj ni mogel naprej. Proti večeru šestega dne pade ia tla. K sreči najde nekaj onih j sočnatih rastlin, katere konji < ia preriji uživajo. Tudi sam ■ tžije nekaj teh grenkih rastlin. Potem pa se vleže poleg konja1 n zaspi.
Ko se zbudi, opazi okoli se- 1 >e čudno okolico. Vse naokoli < mrgoli Indijancev, in trije ga 1 režejo na rokah in nogah. Bili io pravi Apači. Edmond se ni-cakor ni mogel braniti, kajti , [ndijancev je moralo biti naj-|i manj petdeset. Puste ga ležati j ia tleh, dokler mu niso pobrali i ^sega orožja in preiskali njegovih žepov.
Emond kmalu sprevidi, da je ■ )olj>še ujetništvo kot smrt od J akote lin ' žeje, zato se uda v »vojo usodo. Povedali so mu, la Indijanci le redko kdaj urno- « e kakega ujetnika, naaven it l e njih sovražnik. Najraje so ; »ropali take ljudi, potem so pa l ikušali za nje dobiti odkupnino. 1 SCer je vedel indijanske besede :a vodo Hi kruh, zakliče -in cmalw mu prineso vodo in po- 1 tebnega indijanskega kruha Iz j coruze. Potem pa ga priv^žejo(i ia konja, in vsa Četa ae poda M
liti ialrn nanriTnHii Vat
j V»«I J"1VU IIC^KjCLCIl. A "Uia Mj
videl druzega kot indijance. cez nekaj ur pa, ko so jahali po neki gorski soteski, opazi, da imata dva izmed jezdecev obleko Evropejcev. Ko jahajo mimo nekega ovinka opazi tri. postave, globoko zastrte, obdane od Indijancev. 1P0 njih obleki je sodil, da so to ženlke. Nehote se strese. Mogoče ga je usoda tako nenadoma združila z Inez? Mogoče so jo ravno ti Indijanci ujeli ?
Okolica se je spremenila. Pojavijo sfe drevesa. 'Njegov konj mahoma obstan^. Prišli so do potoka, kjer se je živina napajala. Toda Obstali niso dolgo. »Vedno naprej proti severu je vodila pot. Konečno pa se ustavijo. Edmonda dvignejo s konja, posade na tla in odve-žejo vezi okoli ramen. Od bolečin zaječi, kajti vezi so se globoko zadrle v meso, in silna vročina je še povečala bolečine. Kijub temu pa poišče najprvo one ženske, katere je opazil že na potu. Tdda videti jih ne more nikjer.
Zdajci mu prineso kruha, vode in kos žilavega trdega mesa. Z veliko slastjo povžije^se, in čuti, da se mu vrača prejšnja moč. (Domisli se, da sedaj lahko j porabi papir, katerega mu je dal na pot poveljnik trdnjave. Z glasnimi besedami bere, k&r je na papirju zapisano. Indijanec, ki čuje poleg njega, se začudi, toda ne reče ničesar. Ko PjdTnond drugič prebere pisane vrstice, pokliče prvi Indijanec druzega' k sebi. Hitro se nekaj pogovorita, nakar odide eden k skupini Indijancev sredi taboriščaL odkoder se pa kmalu , vrne z nekim mlajšim Indijancem, ki pa je moral biti kak glavar, sodeč po okraskih na glavi. Stopi k Edmondu in spregovori nekoliko besed, ka^ terih pa slednji seveda ni mogel razumeth Edmond pa še enkrat prebere zapisane besede. Potem pa hoče glavar mu vzeti iz rok papir, toda Edmond ne pusti in mu le pokaže pisane vrstice. Na papirju je bil pečat poveljnika- Glavar spregovori še nekaj t^esed, potem pa zaničljivo olbrne Francozu hrbet in se odstrani odkoder je prišel.
(Počitek je trajal dve uri. Ed-mondu se je zdelo, da je slišal tupasem v pogovoru z Indijanci ime Vilhamenu, irpe onega indijanskega glavarja, o kateremu je Alfonzo pripovedoval, da je najbrž prijel Inez in je odpeljal v ujetništvo. IZato je sklenil, da se hitro prepriča Če je to res.
■ "Vilhamenu!" zakliče in pokaže proti smeri, v kateri se je glavar oddaljil.
Indijanci ga začudeno pogledajo, toda odgovore mu ne, da si je Edmond še večkrat ponovil isto besedo. In pri tem tudi
ostane. Indijanci se nikakor ne zmenijo za Edmonda. Ko je počitek pri kraju, ga zopet dvignejo in pri vežejo na konja, z glavo navzdol, dasi je Edmond protestiral, kazal na listek in dal razumeti, da bi rad jahal kot drugi. V hitrem tra-bu gredo naprej. Okolica je po-, stajala vedno bolj prijazna, sve-j ža in gorata. Bilo je že pozno popoldne, ko se četa mahoma ustavi. -Crreda psov pribiti do Indijancev. (Mogoče je bila tu njSh naselbina? iNajbrž, ker Indijanci so se pripravljali, da jahajo zmagoslavno v vas.
(Mladi glavar jaha večkrat ob vrsti svojih tovarišev goji in doli. Tudi je EicFmond opazil, da so pripeljali bele može 'bolj v njegovo bližino. Toda govoriti se ni drznil z njimi, ker se je. bal» da ga bodejo Indijanci potem strožje nadzirali. Zdajci opazi tudi ženske. Zavite so bile v velike bele odeje, ki so jih zakrivale od nog do g4a-ve.lPri tej priliki Ekbnond tudi opazi, da se ena med žen mahoma začudi in potegne odejo z obraza. Takoj spozna obraz, katerega poteze je nosil globoko v svojem srcu — 'bila je Inez, ki ga je spozmteda.
"Alfonzo in oče sta v bližini t" -zakliče Edmond naglas. Bil i je ravno še prav« čas, ker že pridrvi nekaj Indijancev, ki potegnejo deklici odejo preko
Mi v A ■ -M.	,
vas. Ob straneh stoje indijans-ske žene, ki z glasnimi kriki sprejmejo vračajoče se vojni-ke. Otroci pa se vržejo nad Edmonda in bijejo po njem. Sredi vasi se četa ustavi. Indijanci se razidejo po ra'znih šotorih in kočah. Edmonda pa odpeljejo v neko večjo leseno poslopje, kamor ga zapro. Sprva ni skušal zaspati. Boleli so ga vsi udje Toda to je bila malelnkost, ker misel na Inez mu ni dala počitka-. Kaj je nameraval glal-var z belo deklico?
Konečno ga pa le premaga spanec. Ko se zbudi, je solnce pravkar posvetilo. Toda v njgovi koči je bila še tema, ker so (bila vsa okna izaprta. iNe-voljen nad tem, se splazi Edmond k vratom in večkrat hw-do potrka. Konečno pa opazi neko odprtino, ki je bila z mahom zatlačena. Mah odstrani, in lahko je gledal sedaj, kaj se ^ igodi na prostem.
Toda tu je !bilo še vse mirno. Indijanci so bili najbrž utrujeni od dolge ekspedicije. Le tupasem koraka kak otrok ali ženska. Edmond spozna tudi kočo, kamor so zaprli Inez. Zdajci opazi glavarja, ki prikoraka iz šotora. Poleg njega koraka star Indijanec, kateremu se je pridružilo nekaj vojni-kov, in ki gredo naravnost proti njegovi koči. Vrata se od-pro in z znamenji pokažejo Indijanci Edmondu naj gre ven.
Zdelo se je, da mu Villhame-nu ni posebno naklonjen. V njegovem pogledu je bilo iie-volja in nezaupanje. Edmond se je pa trudil, da je kolikor mogoče miren.
Stari Indijanec spregovori nekaj besed z Edm6ndom, ki je seveda razumel, da hočejo govoriti z njim, toda njih govorica mu je bila tuja. Konečno se mu pa posveti, da je govorica Indijancev slaba španščina. Napeto posluša in zdi se mu, da razume sledeče besede:
"Kdo si? Kiaim hočeš? Kako si prišel v prerijo ?M
Edmond se pa obotavlja in se dela kot bi ničesar ne razumel. 'Konečno pa le odvrne, ds je trgovski potnik in je namenjen v Colorado CMy ob izlivu reke Gila.
Zakaj si jahal sam po preriji?" vpraša- stari Indijanec.
"M|oj spremljevalec je spotoma umrl;" reče Edmond odkritosrčno.
Todia takoj spozna, da je s tem odgovorom naredil veliko napako, kajti Vilhamenu ga temno pogleda.
uAji te je spi'iemljal rudeč mož?" vpraša izopet stari Indijanec.
Edmond je moral priznati.
"Ali se je imenoval Keikau ?"
iMladi kapitan odvrne, da ni vedel, kako se je imenoval njegov spremljevalec.
"Prišel si od onstran velike vode?" vpraša nadalje Indijanec. "Torej si Španec?"
Edmond1 odvrne, da ni Spa- • nec, pač pa- je prijel s svojimi četami, da se bojuje z Meksikanci, ki so ^njegovemu glavarju stoarili krivico. Toda ker so sklenili premirje, je sklenil potovati v Colorado City k prijatelju.
"Torej tsi eden izmed onih bledoličnlikov, ki so pri Puebli pred Mbkcikanci in rudečimi možmi pokazali hit>et?" vpraša Indijanec in Vilhamenu se zaničljivo smeje.
"Ijneli sr»° nesrečo, ker nas ni bik) dovolj," odvrne Edmond ponosno. "Todia kmalu pridemo v velikem številu."
"Toda kako je pa to, da si dobil kot sovražnik Meksikan-cev od meksikanskega glavarja v Presidio vampum (čarovno sredstvo, pismo.)"
*Ker je sklenjeno premirje in ker nisem na bojnem potu, pač pa ofciščesm Je prijatelja v Colorado City," orfvrtie Eidmond. "JWi možje se borijo na bojnem polju, toda ne ob času miru. In sedaj vas vprašam: Zakaj ste me vjeli in mi pobrali orožje? Ali mislite, da sem brez varstva? Glavar moje <te-Dslje na stdml ftnni.
_	Šfl''* ' '*'* m '"''"" ' 'i:'
Clev. Amerika, Avgust 7 20x4*
II lil 1; -----u-,
Pravica.
—	V'« : ' ''^..j'"' ' ''-V'.1'''	S& :,
Milan Dolinar.
Pred1 nedavnim sem obiskal strica, lei ubija zadnja leta svojega življenja v zakotnem slovenskem gnezdu; svoje dni je bil uradnik, zdaj pa ii-vi pa it par let od mak pokojnine. Po dbedu je listal v časopisih, a nenadoma vstane, ter mi pokaže kratko notico v dnevniku. Todia komaj sem pogledal v časnik, ko mi ga spet vzame, prižge smodko ter pove sledečo zgodbo:
"V našem trgu je živel pred leti bogat gostilničar z imenom Jurij Močnik. Bil je priljubljen in zvečer smo se redno shajali uradniki in kar je bilo sicer še inteligence v kraju v njegovi gostilni, kjer smo večerjali in obino malo pokvartali. Na stara leta jehotel imeti tale gospod kakšno oporo v hiši, ker pa ni bil oženjen in ni imel otrok, je pofočeril mlado dekle iz okolice — Ivanko Rušarjevo
—	siroto brez očeta in matere. Dekle je bilo prijazno, pridno in vsi so jo imeli radi; vendar je dosledno vsakega odbila, vsled česar si je nakopala polagoma dokaj neprijateljev.
iNaš sedajni sodnik Dr. Anton Majer je bil Močnikov nečak ter je večkrat dbi&kal svojega strica. 'Študiral je takrat še na Dunaju, vendar je bilo splošno znano, da se ta dva poročita, čim dovrši Majer visoko šolo, in da jima prepusti premoženja. Tudi ono leto, ko je napravil Majer doktorsko izkušnjo, ga je povabil stric k sebi; zvečer, ko smo sedeli skupaj v gostilni, .vzame gospodar petdesetak iz listnice ter ga podari v pohvalo mlademu doktorju. šalili smo se in kvartali, medtem je šel Močnik v svojo sobo — bila. je na koncu hodnika nasproti kuhinje — vrnil se pa hitro, ker so ga klicali gostje. Koj nato nas zapusti Majer; rekel je, da obišče prijatelja in da gre k urarju po uro, ki jo je bil dal popoldne popraviti.
Njegova soba je bila tikoma /poleg gospodar j evje, skočfil je trenutek tja ter se je. kmalu povrnil s klobukom in palicO in, izginil skozi gostilniška vrata! na cesto. (Kake četrt ure »po| njegovem odhodu gre Močnik spet v svojo sobo, v par minutah pa prihiti razburjen nazaj:
'^Petdeset kron mi je izginilo! Prej, ko sem bil v sobi, sem vzel listnico iz žepa, da spravim in zaklenem denar, ki sem ga danes prejel pri sklepanju večje vinske kupčije — bilo^je v vsega skupaj tisoč kron
—	sami bankovci. Baš ko sem vsb svoto preštel, ste me klicali sem; pustil sem vse skupaj na mizi, ko se pa vrnem zdaj v sdbo, mi manjka petdeset-kronski papir."
V naši družbi je bil slučajno pokojni sodnik, ki je takoj vstal in šel z gostilničarjem v njegovo sobo, da mu pojmore takoj vse natančno preiskati. Sobna okna so bila zaprta, veter torej ni mogel odnesti papirja z mize, ležali so tudi vsi ostali še tam, kakor jih je pustil Mločnik. Iskala sta pol ure in prevrgla vse, a manjkajočega bankovca ni bilo nikjer, tako da sta bila oba prepričana, da s»e je izvršila tu tatvina. Gospodar poklilče zdaj Ivanko in jo vpraša, če ni bil morda malo prej kdo v njegovi sobi. Ona se je močno začudila ter ponovno zatrdila, -da ne, zakaj slišala bi bila sicer odpreti vrata, kar se pa ni zgodilo.
iMočnik se je strašno razsrdil, ne toliko radi izgubljenega bankovca, kakor iz jeze, da mu je sploh mcigel izginiti in iz radovednosti, kam je prišel.
IKo so Anki razložili, da se je izgubil denar, se je močno prestrašila in povedala, da je pač bila par trenutkov v sobi, ko je pripravila posteljo, in da je videla bankovce na mizi; začu-<±ila se je sicer, da ležijo kar tako na mizi, ni se pa nobenega dotaknila in tudi ne ve, koliko j>h je bilo.
iMed ugibanjem, kaj storiti, je Močnik zaklenil sobo ter se
-----
njfč nam pa pride na misel, da je morda Majer vzel denar, kajti kak tujec bi si prilastil vse in ne le majhen del. Dacar je šel ponj, našel ga je na cesti in se vrnil skupno ž njim. Majer je zanikal; bilo je tudi vTjetno, zakaj imel je v žepu še stričev | dar — več kakor je rabil za prvo silo. Mislili smo spet to in onof ko nenadoma vstane dacar ter zine ušodno besedo: i "Gotovo ga je vzela Ivanka, razen nje ni bil vendar nihče drugi v sobi."
Vsi smo bili prepričani, da je to nemogoče in da govori iz dacarja le maščevanje, ker je bilo znano, da ga je dekle ja-ko nemilostno zavračala. Toda beseda je padla in ni je bilo mogoče več vzeti nazaj. Močnik sam se je najbolj razsrdil nad to trditvijo in zakričal je dacarju v obraz:
"Ne, to že ni res in de se sami prepričate, preiščemo takoj njeno kamro.
Majer j e medtem tiho stal pri mizi, ko je bila pa Ivanka obdolžena, je glasno oporekal, da to ni mogoče, čim je pa njegov stric sklenil, preiskati njeno kamro, se mu je obraz nekoliko zjasnil.
Gospodar, sodnik, dacar in jaz smo šli skupaj v njeno kamro, za nami je prišel še Majer; ona je bila medtem v kuhinji in še slutila ni, kaj se ji očita. •
Komaj smo vstopili, se obrne Močnik k dacarju ter ga vpraša:
"No, gospod, kje boste pa začeli iskati? Mislim, da se bo vaše neutemeljeno prepričanje /kaj kmalu omajalo."
"Dacarju je postalo vroče, poskušal se je izogniti ter se je nek(a»j izgovarjal, gospodar pa zakriči nanj:
"Obdolžili ste jo, zdaj se sami prepričajte 1" Možakar se je obotavljal, stopil proti omari ten jo je previdno odprl. V njej so visele obleke, spodaj so bile zložene drobnarije, med njimi velika škatlja.
"Na poglej, sem ga je skrila," pravi posmehljivo gospodar ter odpre škatljo. Notri so bila pisma, molitvene bukvice, par spominov in denarnica. Močnik jo odpre in pomoli dacarju pod nos: f „_ t "Na tukaj je tvoj bankove," v tem trenotku je pa cfbledel, zakaj iz nje je padel skrbno zloweni papir za petdeset kron.
Vsi sm0 umolknili in ta tre-notek je pogledal Majerju v obraz. Videlo se mu je, da je silno presenečen in s težko sapo je vzdihnil:
"Oh, moja Ivanka — gospodje, to je zmota, strašna zmota, vse se bo še pojasnilo."
Dacarju so se zmagovalno »zasvetile oči in poznati mu je bilo, da ga nepričakovano brezmejno veseli. Ko je videl gospodar, da se Majer ves trese razburjenja, ga je potolažil:
"Ne vzemi si tega preveč k srcu, nevrednico si si izbral. Bila mi je, kakor lastna hči, zdaj pa vidim, kako vrača moje dobrote." Majer je stopil k njemu > "Stric, to ni^ mogoče, da bi Ivanka kradla — prepoštena je za to— pokličite jo sem, vse se bo še pojasnilo." pločnik ga zavrne: "Nfe bodi žalosten m pozabi jo, zdaj vidiš, kakšna je. Pred par dnevi me je prosila za tri' krone, da plača čevljarju popravilo. Vprašal sem jo, če nima nič denarja, pa je zanikala." Jaz1 sem bil čisto prepričan, .da je nedolžna, ter sem natihoma smuknil v kulhinjo, kjer se mi je nasmejala in me vprašala, če smo že našli denar.
S težkim srcem sem ji povedal, kaj se je zgodilo. Sla je z menoj, bila je jako prestrašena in je govorila nekoliko zmede- > no. Razložila je, da si je ta denar polagoma prihranila; Močnik ji je dal včasih za obleko ali čevlje ali perilo, z* god ji j je dal včasih petaflc in ža rojstni dan tudi od tega denarja je spravila vsakikrat par krone na stran; s tem prihrankim je nameravala narediti svojemu drugemu očetu ob priliki kakšno veselje:	j Jaz sem gledal Majerja, ki je
T * ■, 7» If	"i v ■ ■ ■
njič pravi Močnik:
"Jaz odstopim vso stvar so-diiiji. če je Ivanka nedolžna, ji bo moral dati gospod dacar za javno žalitev javno zadoščenje, če je kriva naj jo zadene zaslužena kazen."
Že drugi dan je sedela v preiskovalnem zaporu in bili srtio vsi po vrsti zaslišani. Majer je bil tiste tfni strašno žalosten in posebno dacar se je vrtel neprestano okrog njega ter ga je tolažil. Njegovo potrtost smo si lahko razlagali, zakaj vsem nam je bilo ^hano, kako zaljubljen je v Ivanko. Zatrjeval je v enomer, da je dekle nedolžno in da se bo to prej ali slej dognalo.
Glavna obravnava se je vršila kmalu; v dvorani je bilo vse polno občinstva, ki je napeto čakalo izida.
. Močnik je pod prisego izpovedal, koliko denarja je imel preje in koliko je zmanjkalo; izjavil se je, da je bila Ivanka dozidaj vseskozi poštena in pridna pblnega zaupanja in še nikdar varala. Rar dnij pred usod-n'm dnevom ga je prosila v (prisotnosti dacarja in učitelja za tri krone, ki jih mora plačati čevljarju in je omenila, da nima nič denarja. Učitelj in dacar sta potrdila Močnikovo izpoved o onih treh kronah. Vsi kar nas je bilo sv gostilni, smo jednako izpovedali, da ni v usodnih trenutkih nihče izmed nas zapustil gostilniške sobe, razen Majerja, ki se je pa takoj povrnil s klobukom in palico. Obnašal se ni sumljivo.
Ivanka je odločno zanikala vso krivdo. Bila je v kuhinji, potem je pripravila posteljo, videla je ležati denar na mizi, a se ga ni dotaknila, niti ne ve, koliko ga je bilo. V sobi ni bil nihče, sicer bi ga biLa slišala. Denar, ki se je našel pri njej, si je prihranila iz Močnikovih darov tekom zadnjih ipesecev, računov pa ni pisala, zatorej jih tudi ne more predložiti — sicer pa ne zna razlagati, kam je izginil denar.
'Medtem, ko so se sodniki posvetovali, je napetost dosegla svoj vrhunec, le Ivanka je bila prepričana, da jo oproste.
Toda varala se je ona in varali smo se vsi drugi, zakaj bije obsojena.
»Komaj pa prečita sodnik obsodbo, že stopi Majer \ smrtno bled pred njega in pove v raztrganjih besedah, da je on ukradel denar. To je bilo vsem nepričakovano, spogledali smo se, Majer je nadaljeval:
"Ko sem odšel iz gostilniške v svojo, se pogledam v zrcalu, če je vse v redu. Imel sem v žepih polno papirjev in pisem, kar je slabo izgledalo; zato vržem vse skupaj na mizo in ker so bile samo brezpomembne stvari, jih potlačim v peč ter zažgem; že ko je bilo vse v plamenu, se spomnim, da je tudi ibankovec vmes — vtaknil sem ga bil v naglici kar v žep, a bilo je že prepozno. Razrsdil sem se sam na sebe, stopal z velikimi koraki gor in dol po sobi, pogledal skozi odprta vrata v stričevo sobo in zapazil na njegovi mizi bankovec. Na posledice nisem mislil, vzel sem brez pre-miselka petdeset kron ter odšel.
Velikansko presenečenje in zmajevanje z glavami. Vsi so mislili, da se hoče Majer iz ljubezni žrtvovati za Ivanko in nihče mu ni vrjel. Sledil je pa nov, še bolj nepričakovan prizor: Ivanka objame Majerja in zaihti:
"Ne pogubi se radi mene! Priznam tatvino. Zdaj vidim, kako me ljubili"
Par minut prej ni bilo še nobenega krivca-, zdaj sta bila že dva tu. V splošhi zmedenosti vpraša sodnik Majerja, če ostane pri svdji trditvi, kar je ta ponovil. Zdaj pa zakriči Ivanka : "On laže!"
»Po kratkem, burnem besedovanju med Ivanko in Majer* jem pa ji zakriči mladi doktor: "če se ne daš rešiti, pa pusti!"
'Med poslušalci je bilo slišati posamezne besede: — velikodušen človek, tatica, ljubezen, Majer — nevrednica — in
vsi so občudovali Majerja, k| , , , . f
trjfena, Miajer je pa postal slaven radi svoje požrtvovalnosti; Zdaj je on sodnik v našem trgu in njegova obvelja povsod."
Stric je skortčal svojo zgodbo ih šele zdaj sem pogledal v časopis, da prečitam notico, ki mi jo je že prej pokazal:
"Znana izgubljenka Ivanka Rušarjeva je bila včeraj kaznovana pred- našo sodnijo radi ponovne tatvine, vlačugarfctva, razžqljenja časti in prepovedane^ povraitka. Naš pravični sodnik Dr. Anton Majer ji je prisodil zasluženo kazen: dobila je osemnajst mesecev, po prestani kazni pa bo izgnana."
Gledal sem na cesto: mimo je drdralla kočija, v njej je sedel rejen, vsega spoštovanja vreden gospod, ki je zaničljivo pljuval na cesto, kadar je zagledal ljudi "najnižjih slojev" in prijateljski pokazal plešo sebi enakim.
-——o-
Zapomnite si;
Za prosilce državljanskih papirjev.
V sledečem navajamo na občno prošnjo imena uradnikov, katerih imena morate vedeti, kadar pridete k izpraševanju za državljanski papir: Žuipan (mayor) iNewton D. Baker, conucilman 23. varde Adam Damm, councilman 26. varde (Collinwood) William Rolf, guverner James Cox, podgiu-verner (liutenant governor) F. Greenlund, poslanec (congres-man) 21. okraja Robt. Bulkley, poslanec 20. okraja Wil. Gordon, posebni poslanec (congressman at large) R. Grosser. Predsednik Zjed. držav Wood-row Wilson, podpredsednik (vice-president) Thomas R. Marshall, senatorja iz države Ohio Atlee Pomerene in Theo. Burton.
Ta imena si izrežite in se jih naučite na pamet, 1n ni treba (hoditi v nas urad, ker je absolutno netnogai«, da bi vsakemu posebej pisali. Tu imate vse, kar potrebujete.
—'Rojaki, naj pomnijo, da konzul ne sme nobenega siliti, da odide v Avstrija Nekateri govore, da jih bodejo s policaji lovili po mestu. To delo opravljajo biriči v starem kraju, ne pa ameriški policisti.
—Rojake opozarjamo, k i še niso naročeni na list, da se na-roče sedaj. Iz našega lista dobite vedno točna poročila vseh najbolj važnih dogodkih. ^Poročila, ki se vsak dan ponavljajo enako niso dosti vredna, za to pa dobite iz našega lista vedno točna in resnična poročila. Dasi tiskamo 300 izvodov več kot po navadi, vendar smo te izvode vsake številke popolnoma razprodali, in več rojakov ni moglo dobiti lista. Kdor bi rad čital, naj se naroči, sedaj je najlepša prilika. Listi, ki prihajajo od drugod, itak prinašajo 3 do 4 dnij stara poročila.
—'Ne pozabite, da so v torek, 11. avgusta primarne volitve. V pondeljek od 2. popold. do 9. zvečer pa je registracija ea vse one, ki niso registrirani ali so letos postali državljani. V petek, 7. avgusta je v Grdinovi dvorani ob 8. zvečer šola za 76 Slovencev^ ki gredo 8. avgusta na sodai^^po državljanske papirje. Pridite vsi.
—dPazifre se, kaj pišete v staro domovino. Tam odpirajo vsa pisma, in bi mogoče lahko s svojo preveliko gorečnostjo spravili v zadrego svoje v stari domovini. Ne devajte denarja v pisma, ker ste lahko prepričani, da ne bo nikdar prišel pravemu v roke.
' ' . i
—-Naša tiskarna ima v zalogi natančna vprašanja in odgovore, katere mora znati vsak, ki hoče postati ditžavljan Zje-dln}en*h držav. Vprašanja so tiskana tako, kakor se v resnici pišejč in tudi tako kakor se izgovarjajo, kar it velika olajšava rojafcom, ki ne zh*jo dobro čitati ingfc&o. Cena enemn izrisu je »centov za izven me-
Zadnji klic na
RAZPRODAJO,
Bankrotna z«log»
L. KORENA, 3956 St Clair I
ssaeaecgT" "n	umri if i ti. m.. i iu ■ ■; m., .m n1. i 11 i ii m mu—. hiY. mi...... m. . ni, 11 ,i 1111 1 1. , "r 1 mi riTiTnrrTBBH
Se začne v petek, 7. avgusta in traja »amti S dnij. Konča v sredo, 12. avgusta, nakar se ta trgovina zapre zavedno.
. ■ 'V^T;!'/]'; , <jf >.•,'• afj', .' ,. • y ' .,	■ !	vj,1 'n^-vU' .'.itak > . % ■ .v. '.	#
Vse, bur jc y zalogi, se mora prodati, vsa moška oprava, deska obleka, j čevlje klobuki, kape itd.	j
Vse skoro napol zastonj. Potrebovali bi več kol celo stran, če K f hoteli omeniti ta vse blago, ki je naprodaj.
Sedaj je čas, da pridete m kupite za en dolar toliko kot sicer za pet Prodaja ne po vasi lastni ceni. Ako pri-
s
dete, vam ne bo žal.
Pomnite, da je sreda 12. avg. zadnji dan.
Pridite torej in nakupite si dobro blago po skrajno znižanih cenaL Blago I je v resnici vredno. Vi imate dobiček.	J
Pomnite prostor.	I
LKvJs K( iKKIM. I
3956 ST. CLAIR AVE -—""— q —5EH—VIDIMO VEČ- J
EDINO SLOVENSKO PODJETJE
' i Jp. * i'3 • 'JI.*	't'.-.r J.SI V''" t • '.'.' t'1 mi
KI PRODAJA NAJBOLJE LIKERNE | PIJAČE NA DEBELO.
NASA POSEBNOST?!	NASA POSEBNOST?"]
i TA
- 8gp - flHpJi
Pravi čisti, kranjski bri-	1 Izvrstno, staro uležano
njerec, delan is pristnih sta-	^J žganje, enako najbojjiiuf ki
rokrajskih jagod. Posebno	Ut| 4 ga morete dobiti kje. Ima
priljubljena pijača Sloven-	^ fin okus, in kozarec tega
cem, ima dober učinek sa	žgAnja Tal poživi in okrep-
želodčne neprilike in daje	ča. Zahtevajte ga povsod \J|
dober apetit.	v r slovenskih gostilnah.
. ■ ' -H
Poleg tega se priporoča	slavnemu občinstvu zA obilen nakup naj-
raznovrstnejših opojnih pijač,	katere prodajemo po najnižjih cenah in vedno čiste in sveže.
PRVO SLOVENSKO PODJETJE TČ! VR8TE!
The Ohio Brandy Distilling Company,
6102-04 St. Clair Ave.
IZHAJA V TORClftlN PETKU.
................................."M®®
^MbU fcrct pod p i In mihwitl m m hih|iiw|<i
t Vm pisma, d<^ji»i in denar naj m
BbM^ELANDSKA AMERIKA,
,./ BDWARD KALJ8NI. Publisher
Pi|pCBD TUESDAYS AND FRIDAYS.
Ifltaul by 18 000 BtowaUna (Kr«lB«ra) ta HfeCitj of CWr«Und and elaewhere. Ad-cr-■pi|| t>tc* on requMt.
TBL, CUV. PWINCKTON 119
Bnterad a« MCOflO-clMa matter January Pili 1900, at the pott office at Ckvalaad, O. I «od«r the Act of March 3, 1870.__
No. 63. Friday, August 7 1914.
...............t

Isabite kaj se & doma.
mmmmmm^mmmmm
nc govori o ničemur 3t o vojski. Blaz-►skfh držav, v prvti nemškega cesar->cilaf da se bo klalo ilijone, Vsa Evropa i silnemu bojišču, olja dobite na vsak L' vzprioo teh dogod-Evropfi, ne bi bilo , da popolnoma pora zmere, ki se go-v Ameriki, posebmo fcndu, največji slo-ilbini. dni rboruje prva za narodno zgrad-slovenskih podpor-je poslalo svoje re-na to zborovanje, se rojaki eden dru-lalisose medseboj, ivedla skupaj brat-Weja, da mora na-iti, kar bo absolut-) prava laatitoa ck-tlovenskih delavcev J očijgled silnih do-ari domovin«, kate-ijveČjo marljivostjo no pričakovali, da j sen je za' Narodni ik>. Toda ibiK smo Ravno narobe. Slo-tva po svojih resnih delegatih še niao k toliko vaajamno-sne volj« do narod-cslkor ravno v tem > naša stara mače-kolje Slovane in na debelo- Sloven-In narodni trgovci, vt konvenciji v Ck->je skupaj in drže konečno uresničijo ejo slovenske vza->ge in bratstva naj-;nske naselbine <v (trdno so odločeni, in« pustijo vec od 1 se za njo žrtvuje-svojrmi močmi. To znamenje, da smo medsebojnega boja r smo konečno pri-i Atopic zajedno na ino slovensko stvar, kaj je, kar ne sme-i. Volitve se bližajo u, in sicer jako važ-Oni Slovenci, ki ste državljani, ste pridete dobri državlja-r ni. Vaša' pravica leži v dolžno-StHi, ki jih morate izpolnjevati volitvah. Dne 11. avgusta, t. j. prihodnji torek se vrše va-nltte volitve v Clevelandu. Vršijo se primarne voKtve vseh {jjcrajnrh in državnih uradnikov pSreba je spremeniti dve točki mestnega carterja.
Nas vse, kr živimo v Clevelandu, v okraju Cuyahoga in v državi Ohfio zanimajo te volitve. Saj bo treba mašim lja*-dem odločiti zopet, koga naj fostavijo na najvišja mesta, da iuakrbe za njHi blagor in napredek. To to vprašanja, ki se tičejo vašega doma. Vi -semorate ^udeležiti volitev, da ne bodete pozneje zabavljali čez slabo Ifriado, ker v vas lezi dolžnost kin pravica, da si postavke kandidate. o katerih ste prepričani, da bodejo skrčili v splošno Ijud-
V vsakem kongresnemu di-
*	striktu je trelba voliti kandida-„ ta vsake stranke. Katerega bodete volili? Ali ste se že kaj *a-
5 n mali, ali ste bili pri zadnji se-J ji , političnega kluba, kjer se je I j razlagalo?
> Prviic v zgodovini države » Ohiio je treba voliti 1 senatorja
*	za kongres. AH ste slišali njih imena, alt ste si izbrali kandidata, o katerem mislite, da je najbolj zmožen ?
Dva ^hio važna predloga za clevelanidskr mestni čarter sta . pni volitvah. Sprememba mest-; nili volitev, sprememba delav-» skeiga zaslužka in defla pri me-
*	stni oblasti. Ali ste se že po-; učili v tem, ali' še tavate v temi
ter ne veste, kaj volili? Prilike rte imeli dovolj, če ste verno čitali naš Tist, kjer je bilo vse razlolžetno, in na/ list lahko 1 . zaupate, ker vam v resnici ne 1h> nikdaT kaj slabega nas veto- ' val.
Mesto nadalje potrebuje de- 1 nar za javne stavbe za šote, za
mostove. Ali ste razmlišljaili že * o tem, veste, zakaj bodete vo- 1 lili, da se denar izda, katerega plačujete v dbliki dlavkov? če ste brli pri seji političnega klu- l ha, veste, če se niste zanima« fn niste braJi našega lista, teško I vam bo vedeti.
To so vpraša/n-ja, ki se tičejo s našega mesta pri volitvah. Ne pustite, da vzame vaše mišljen- r je samo evropska vojska. Mi- c s lite v teh tešklnh časih tudi na svojo novo domolvino, mi silite ji na svoje interese, katere najbolj lahko razširite, če se zave- v data ameriškega državljanstva in storite svojo dolžnost pri vo- ii litvah.	H
ii
-o--v
Zapisnik konvencije p
. j_______":■. _ j<
;tMBLi& . ,/ '	.• 1 V;-.;.-,
IPRVA SEJA	S
prve konvencije za narodni n dom v Clevelandu, 3. avg. '14. i,j
Delegatje kot polmomočni	'' zastopniki društev se snidejo oib pol osmi uri zvevčer dne 3. avg. v John Ordinov! dvorani. Predsednik pripravljalnega odbora FV. Cerne otvori konvencijo s pozdravom navzočih, vspodbujajoč jih k vztrajnemu delovalnjiw, da se uresničijo želje nas vseh. Tajnik začasnega	. odbora (ita h'mena delegatov in	&\ uradnikov. Zapisnikar Peterlin	č; prečita zapisnik prvih dveh	rj zborovanj, kateri se sprejmejo	|c enoglasno. Po kratkem razmo-	fJ trivanju glede pmvice prrprav-	j •Ijaltne^a odbora se sklene, da	^ imajo čhnii 'istega isto pravico	s ,kot delegatje z oziram, da je	k odbor to zaslužil za svoje več-	n mesečno delovanje.	<1 Vname se živahna debata;	o kako se voK konvenčrii odbor,	b Konečno je odobreno, da se po-	n stavi pet kandidatov in volitev	ji je potem tajna. Nominacijo za	ri predsednika sprejme Jos. Ka-	n lan, Avg. 'Kužnik, R. Pefdan, L. J. Pire iin J. tPekolj. Izid gla-	z; sov nominiranih Kalan 27, Pire	n 50, Pekol(j 5 Kužnik 19, Peirdan	t( 9. Sledi ožja volitev med Kala-	p nom tov Pirce-m, rezultat iste:	7A K al at) 61, Pire 44. Na sprejeti predlog se voli dva podpredsed-	rj nika. Po javmi. nominaciji in vo-	z, litvi sta zvoljena Nežka Zalo-	j. kar in Lours J, Pire. Javno no-	n minirana in' izvoljena zapisni-	^ karjem sta I. Smuk, pomožni	y zapisnikar A. (Petelin.	r< Radi "zafmude časa se poobla-	k stib delegatov ne pregleda	SJ v sled splošnega 'mnenja navzo-	v čih, da se je vsakdo skazal	b pri čitanjuiii$en. Konvenčnii od	k bor izavzame, svoje mesto,	p Predsed. KaPan pozdravi dele-	ti gadijo.	A F. Cerne kot predsednik pri-	p parvljahiega odborfc poroča o	n delovanju tega odbora, ki je	ti imel v resnici težavno nalogo izvršiti delo, ki mu ga je naro-	j, čilo javpio zbolrovanje. Tarazi	g mnenje kako in kje bi se zvr-	j. šila narodna zgradba z ttajj-manjšimi teškočami. Tajnik	\ J are poda sledeče poročilo: Iz-	z vršil je vse delo, ki mu ga je od-	v ločil priprav, odbor. Odbor je	$ imel sku-paj stroškov $9.30 za	0 znamke in znake, kar je por a v-	ti nano privatnim potom.	t Cas zborovanja se odloči od	d pol osme ure zv, do desete,	v
Predsednik vzame na znanje
poročila društev po delegatih: . Dr. sv. Alojzija priporoča podjetje potom delnic ter da jc društvo pripravljeno gmotno
podpirati.
iSl. iN. Čitalnica je pripravljena kot kulturen zavod prispevali za izgradbo. Priporoča delnice, toda ne višjih od' $25 in število listih naj se omeji.
Dr. Slovan. Vsak član plača 15c mes. kateri sklad se obdrži v posebni dr. blagajni, dokler se definitivno ne prične z de- 1 lom.	1
iDr. Vfxlnikov Venec poroča, da prispeva k zgradbi $100 in 1 po potrebi' še pozneje
Dr. Slove»nnja poroča, da prispeva $100 in pozneje po po-tTebii'.	1
Dr. Doslužencev poroča delnice ne višje "kot $10.
Dr. Kras se strinja s sklepom konvencije.
Dr. Srca Jezusovega se pod-vrže sklepom konvencije.	|
Dr. Napredni Slovenci poro- 1 :a, d'a se pobirajo pesebni ^o- ] leski.
Dr. Naprej vzaime takoj za 1 »50 delnic. 'Ne priporoča viso-rth delnic.
(Dr. Jutranja Zveza pozdraiv- s ja idejo zgradbe.	š
Dr. Slovenec priporoča pro- t -tovoljne doneske.	^
Dr. Mlod. Maccabees, da se i. le izdajo delnice posameznim c >sebam.	w
Dr. Lunder-Adamič se strin- 2 a s s'klepii konvencije.	j
Dr. Lipa se strinja s prosto-oljnimi doneski.	v
Dr. Sokol priporoča, da s majo le društva pravico do £ elnic in ne posamezniki, in da r najo ista tudi boljše ugodnosti dbmu.	j
Dr. iNovi Dom poroča, da dr. s rispeva z delnicami in da lima- ? ) vsa društva enake pravice, k JDk. Tolstoj poroča, da je k motno pripravljeno k zgradbi, s Predsednik Kalan zaključi n a to zborovanje o»b 10. uri z v. h 1 poživlja navzoče k drugemu k a sedanju.	,	11
A. (Peterlin, I. Smuk, zapis, v
(Dalje prihodnjič.) 1 j,
r
-o- . . t
Zamurc se pere. ^
. i:
Avstrijski poskunik v Wa- v lilntonu m za njim vsa pla- g ana lAvstro-mažarska v obliki h aznih konzulov in podkonzu- b )v se prizadeva z vso silo po v aizinih mesfih iZj edin j enih dr- n sav, da zapeljejo nevedne č imerikance ini pokažejo Av- f hrijo Amerikancem tako, ka- s oršnja v pesnici ni. Ti nesram- v i avstrijski konzuli pravijo, k a je Avstrija zaščitnica pravi- z p in revežev, da je bila od Sr- k i je naščuvana, da je prijela za ^ leč, da so Srbi tirani ini izda- ij ulci, ki< 90 Avstrijo baje smrtno d azžalili, tako, da je Avstrija j, vorala prijeti za meč. In ker pa Avstrija in z njo s ajedno konzuli in podkonzuli k e morejo dbkaizati, da je res, v idaj si pa zmišljajo laži in sle- j< arije, katerih bi se sramoval g adnji mažarski cigan. In da laglje lažejo in slepa-
P
ijo v svet, je avstrijska vlada h aplenila vse pošte, vse brzo-ive in telefone, tako da ne m o- s e niihče pbati, telefonirati alii z rzojavSti, kako ogromne kri- P ice dela Avstrija svojim' na- 5 □dom, kako grdo in nečloveš- j'
0	kolje Srbe. (Niti enega gla^ k a ni iz Avstrije, ki bi nam po- n edal resnico. Zato pa morajo P iti naši Čitatelji jako previdni, & adar berejo kaj od Avstrije, & osebno kadar se jo hvali, ker c a hvala prihaja iz virov, ki so * ivstriji prijaizni, ker Avstrija « lačuje svoje sluge, da lažejo o c jej kot da bi bila najbolj kul- ^ urna in svobodna država.
Po v«eh krajih, posebno na ^ jgu monarhije, kjer prebivajo .lovenoi, Hrvati in Srbi, je vze- s a vsa oblast civilnim oblastem
1	vojaštvo ima edino beseido. d rsak smrkavi porotnik' lahko z apre vsakega poštenega drža- s Ijana, kadar se mu zljubi. Po- s tavljena je vojaška sodnrija, >1 bstoječa iz par častnikov, in s i sodijo nad življenjem in smr- k jo avstrijskih podanikov. So-nikov ni, porotnikov ni, za)go- t) oruškov rii. Razmere v Avstri- f
r«l«Uo(nh A t "L." |n X atoK
še. In to seVpravi( da je najbolj krščanska m najbolj pravična vlada na svetu. Vzpričo te vladne naredbe se godijo v Avstriji najhujše grozote, in kdor bi se drznili kaj ziniti zoper to, ga čaka otsra kazen. Časopisi morajo pisati tako kakor jim za-povve vlada, *icer vlada časopis z^tre, urednike pa pomeče-jo v ječo.	,
'Vsa pisma, kli jih bodete dobili iz stare domovine, bodejo odprta itn le redkokdo dobi zaprto pi«mo, m ona pisma, katera bodfbte v poslali domov svojim dragim, ibodejo brali najprvo avstro-mažarski šp»ijo-ni, ki so se raztegnili kot jata požrešnih jlaistrebov nad na;k> domovino, in ko bodejo preči-tali pisma, jih vržejo proč, kar je denarja v njih, pospravijo v svoje žepe m mirna Bosna. Kaznovani ibodejo oni, katerim ste pisali, ker vas ne morejo kaznovati, ker ste na< varnem in predaleč.
Ono beračijo, katero ni od-lesla suša, toča in druge pošasti, pa bode pogazila vojska, >esna' in krviželjna Avstrijska loldateska. In mnogi izmed na-;ih fbraitov 'Slovencev bodejo norali s solzami v očeh in z f.njevom v dušah tlačiti in uničevati to, kar so s trudom pri-lelali, na povelje Mažarov 'in , Memcev bodejo ropali lastno :em!jo, klalli bodejo one, ki so j im po krvi in srcu bratje. (
Strašna je naša usoda slovanska, intSlovan se mora v re-nici teš-ko pokoriti iza svoje jrehe, katerih eden glavnih je " lesloga.
Vzemimo slučaj, da bi Srbi-a podlegla v hudem boju z Av- 1 trijo, ker je močnejša, toda 1 araditega vseeno ne smemo * riviti naših slovenskih voja- 1 ov ali sploh slovanskih, ker oni :
0	bili prisiljeni dvigniti meč ; iad svojega brata, ker sicer Ibi ' iJj sami ubiti. Toliko pa lah-:o storimo, dla svarrmo naše 1 ojake, naj se nHkar ne podajo 1
Avstrijo, kjer jih čaka smrt. Je hitite pod kmvc zastave J zdajalskih Nentq)^ in Maža-ov, ne hodite riiorit našilh bra-ov, ki ne želijo druzejga, kot j a v miru užlivajo sad dol-oletnega truda, pa j'im cigani z Avstrije^tega ne dopustijo. iSrbi niso sovraižniki, Srbi am niso storili ničesar hudega, narobe, Srbi ^o se vedno oril, da tudi vam kdaj zašije olj svobodno solnce, fn sedaj 1 ais plačane kukavice ovstro- j nažarske vlade hočejo prepri-ati, da je Srb vaš sovražnik. *navi vaši sovražniki so av- j trijski 'Nemci in Mažari, fi so 1 am opustošili domovino, po- l radlli vse, kar ste imeli in vas apodili ,po svetu, da si "iščete ruha, da tukaj po silnih tovar-iaih izgubljate zdravje in živ* j jenje, da pošiljate domov ni k- j ar sitim oderuhom za davke \
1	neizmerne vojaške potreb- ( čine. In kako so veselli ti av- ( trijski in mažarski zatiria:llci, I
0	vidijo, kako se preliva slo-amska kri, kako se vesfele svo- ( ; lopovščine, svojega krvave-
a dela.
Ko smo čitali pretekK teden oročila po raznih listih, kako ite btvši avstro-mazarski po-aniki pred konzulate, kjer pro-iijo naj se jih pošlje domov, da orožjem branijo "vzvisen'i restol božanskega vladarja", »mo se hoteli prepričati, če t res tako. Sli smo v zgradbo, jer se nahaja plačani sluga j ase Avstrije. Bali smo se, da ] ridemo teško skozi goste rede j eh navdušenih branitefljev ce- j arstvai, toda nemalo smo se za- j udili, ko smo opazMi pred kon- j u lat o m le nekaj krivonosnih j ifutov in nekaj nadutih Nem- i ev. Opaziti pa je bilo tam tu- j
1	ene^a naših ljudij. Zgrbljen, j meren z globokim1! .brazdami j a cehi in po obrazu.
"Kaj pa ti, ali čakaš na voj- j ko?'' se ga vpraša. "Da,' čakam, da me pošljejo j omov, da pustim tam svoje j mučene kosti, ni mi do voj- ] ke, pač pa se mi smilijo moje j notice v stari domovini', mo- ] a beračija, kajti glejte komaj j e premikam od revmatizma, j ? sem ga dobil v rudniku. Delati ne morem, iiena in o- j roci zahtevajo kruha, katerega I
im ne morem dati. Grem do- j
«.:* ^V:,! ,, ..	-M
\ /j it ■
•	i *>'. *' * TMilM'tii J& 3U Am
mOV. . da vsi ilrtinat taJrAf^
w	UB v 01 on. upaj iMvuic
poginemo.
In glelj, ti nehvaležna in izdajalska Avstrija, takih brani-teyev ti potrebuješ, ljudij, katerim si ukradla: kruh in zaslužek, katere si pognala na tuje, da so se smrtno pohabili. Kru-Ijevee naj ti pošlje Amerika, oni ti bodejo branili prestol, ti naj hodijo k tebi kot žive priče tvoje izdajalske politike, da jih vtidi ves svet, kake podanike I imaš. Sedaj dvigaš roko nad Slovane, ki so bili nekdaj tvoj zid, tvoja obramba, ki so edini pomagadl in- se borili stoletja, da <ni Avstrija razpadla v prah in pepeL To je naša vera!
—-o-
Ko solnce sije, veseli se solnčnih žiarkov, in če solnce ne sije, veseli se onega dneva, ko bo solnce zopet prisijalo. •' Vsi ljudje so rojeni svobodni, toda ko postanejo stari, se1 oženijo ali omožijo.
ZAHVALA.
Tem potom se naj topleje zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so ob času bolezni prel'jubeznjivega moža, očeta, brata in sorodnika
John Skulj
obiskovali in tolažili na smrtni E>ostelji. Dalje tudi vsem tfstiim, ki so skazaln svoje sočutje za ran-jkim in nam s tem oloijšali tu'go, v kateri smo se nahajali >b njegovi smrtni postelji Srčna hvala vsem onim, ki so ga iprenriil'i na zadnje počivališče.' ^e enkrat srčna zahvala vsem in Bog povrni skazano nam dobroto. Marija Skulj, roj. Rozman, Anton, John, Viktor, si-lovi, Frančiška, Marija«, hčerki. Prank, brat, Marija Skulj omo-sena Zakrajšek, sestra.
■ Ta hiia jc naprodaj po jako niski ceni. Na stop 126 Shore Line ali Ar^whead ! i Ave. S minute do kare. En^jtt-sob, prodajalna, velike kleti hlevi in šape. ] Cena aamo $2ggQ
Prodaja PRANK PYLICK, 732 EAST 200rd ST.
■''•v".' ' ^VvC; "'. 15. •	...i, ■■ ''V ' ; 'fy'-f'-'^
...............................——————	—■———m
Govori fe	VS) CJ^Sl M 4NM\MSlovenski odde-
alovensko p0 celi RKJ	lek v drugem
^ mSnstSSr^^^ ^^
.	I	■ I	II
Avgustna prodaja pohištva vam prihrani 35 ds 50 odstotkov Enake razprodaje pohištva nimate nikjer drugje v Clevelandu. Kupili imo celo zalogo pohištva odGlickman Furniture Company Posebno znižane cene.
Vsak kos pohištva, prodan na tej razprodaji je dober, garantiran od Bailey Co. Imamo okoli 3000 komadov pohiitva. Tu podajemo samo nekaj cen. ^
Fine hr a st o ve libiaiy niz« • pri (^4 4 ^C I	pravo za knjige, prej $22.50 V | | • IV
J i ill/lMini I $90 Mohogany mize.......................$45.00
V W IM-——JfflSV	hrnstovc mize..........................$45.00
^Hiiill^^S	$95 c rkaše njize iz orehovine.........$47.50
—•	$37 50 Mahogany mize.................$24.50
ffl^y	i	$30 00 early english mize.............. $18.50
r, „	ŽELEZNE POSTEUE.
' K If III II	V»e iz Glickmanove zaloge
^ $13.50 bele železne postelje.......*..................................$7.95
i mil yy^gil $25.00 bele Železne postelje......................................$16.25
Ir^pMLffrtlllf $27 50 bele železne pc atelje..................................$16^5
Jfcf^ Jfttlffl $3° 00 bele žel"De PostelJe .......................................$18.75
ffillffftf JHB^W Posebno fina postelj, jako moderna in kvaso »^4 4 OfS ^^(m^^fflppi^ delana, Qickmanova cena $27.50, naia cena ^ | |
^^^^^^^ .L.I.	i	■ ^ ............■—11 '""j'111 1 1 1	' "*........1	■
POSTEUE IZ MEDENINE:
$13.50 postelje iz medenine..............$6.25 $27.50 posteče i« medenine............$18 00
$ 17.50 postelje i« medenine............$10.75 $37.00 postelje iz medenine...........$22.60
$25.Q0 poitelje iz medenine............$16.50 $65.00 postelje is medenine...........$40 00
Mi vam zaupamo na lahka odpla-	Odjemalci Glickmana naj plačuje
čila oddajemo blago vsaki poiteai	jo svoje dolgove ▼ naii prodajalni. | y
osebi Pri nas lafcko kupite vse po-	Plačila se sprejemajo v Šestem nad-
hištvo na odplačilo.	ftropju.
JjAUlfU f IZIFzjVJEJIX I
— i
ROD
' iCRlU
je da njen v pekarni tako čist, kakor od raBe matere, draga . gospa. Okusen kruh, vsak I hlebec zarit ▼ papir. Vsigro-| cerji.
Ik
Jacob Laub Baking
Csapaij
4919 LORAIN AVE.
NAROCUJTE "AMERIKO."
^ i? m »pni Liiitifinti m m iiittmmmuDtiiiiitimmiipiiiii?^
i A W. j
Emerich
j? ——————— *
======================== j
I	i!
i i Izdelovalec naravnih
II	t»
vin in distiler i	tropinjevca
it	H
11 16205 St Oair Arene. |
CLEVELAND, O. H	i i
j! 19- Oba telefona. HM
II	i!
f * ii i iaiain)ti»iHnmttigiaiitigmigniiiii!i;qiiiiaiiniiiiiiiiiu?
IZURJEN! ZOBOZDRAVNIK,
mmmmrnHmtmrnmrnmrnmammmmmmmmmm^mmmmmmm^mmm
lDr.A.1 '
/ ' • . . ..■',••' 'tj
Kalbfleisch,
. 6426 Stdair Ave.
Govori te slovensko in hrvat-	;
sko. Točna postrežba, časo*	| piai na razpoUgo. Ženske ' '
strežnice. Edini zobozdravnic	! ! > ki urad v mestu, kjer se govori ! slovensko in hrvatsko.
Uradne are:	|
I Od 9<30 do IliSO dop.
Od 1:30 do 5:00 pop.	\
Od 6:00 do 8:00tve2er '
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon stanovanja: i >
Eddy 1856 M.
FRANK BRICEL ' Slovenski expresman.
Prevažam vsakovrstne stvari, postrežba točna in zanesljiva. Oglasite se na 6026 St. Clair afe. ali telefonirajte Princeton 1274 R.	(100)

I ct ___i _	7«ta»«
I viAir/M|Pi7«k i lAiirniiAifi^i i vPfji i
] Ustanovljena 13. /jp?u\ Glavni sedež: j novembra 1910. ^ tafUT Cleveland, O.
I m ^ iiiii< ŽŽ, ^n. gfflTi^y^gj1 iipiji^ y lu" '!
Inkorporlran* v djlavi Ohio iste M14.
Predsednik; JOHN GORNIK, 8105 St. Calr Avenue. Podpredsednik: PRIMOS KOGOJ, 1053 But 61 Street. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1*43 Bast «0 Street. t Blagajnik: JBRNBJ KNAUS. 61J9 St. Clslr Avenue, i	Zdravnik: JAMES M. SBLI6KAR, 8127 8t Clair Avenue. v.,
I ODBORNIKI: Frank Jnkftlfi. 392« St. Clair Ave. Josip Ruas. 1306 B. 55 8t. I Frank Zori«, 136B E. 55 St Frank Cerne, 6034 8t. Clalr Ave. Anton Grdlna «127 St. CJalr Are. Ignac Smuk, 11J2 Norwood Rd. Anton Oitlr 1188 B. 61 St. Z?exlno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" i- Vsi dopisi, druge uradne stvari In denarne nakaznice naj se pošiljajo 4 oi glavnega tajnika
Pisarna glavnega urada se nahaja na 6120 St Clair Avenue. L €uy. telefon Princeton 3037 R.
SKUŠNJE IZ ŽIVLJENJA.
•Razlika med devico in staro devico je kakih 15 let.
iKako dolgočasni morajo biti ljudje, ki v življenju niso naredili še nobene napake.
'Marsikdo se je že iz; ljubezni ožcftiil, ko je bil poročen, pa je brio ljubezni konec.
iKesamje — to so kisli spomini preteklosti.
Včasih j« kaka ženska res tako lepa kot ona misli. ' .
""MSaščevanje je sladko" — toda le za male duše, za nizke značaje, ki <niso nikdar poznali »višjih idealov.
Če norec molči, ne bo noben človdc mu rekel, da je norec.
Kdor Hoče biti resnično srečen in zadovoljen, mora znati — pozalbiti.
Mož, kitnima nobemih sovražnikov, mora doživeti sfabe čase, potem bo pa že videl, da nima tudi nobenih prijateljev.
Gorje C če si uuiuk" in se hočeš preživeti s slavo tvojega starega ofleita, kajti nitli tvatf oče ni brl sit z njo.	-
Kdor ima preveč železja v #>gnju, ta si večkrat prste opa-
li.r ' Z&k
f ■	W_
f IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
......... 111 ..... 11 "
R F. PRIHODA
eem v vezavo vsakovrstnih knjig, poetih no pripoffltftnilt in mainUi. Lično delo, nizke cene.
Naročila apcsfsma
CLEV. AMERIKA,
fill ST. CLAIR ATI.
1	i1
\ Malijglasi.
Naprodaj je pohištvo za eno drušiifo. Proda se skupno ate posamezno. 1090 E. 66th St.
—--'- (65)
Rodovitne farme v Louisiana.
40 akrov očiščene zemlje z novo hišo, drugimi poslopjH1, 2 konja, kravo, 0 -svinje, kokoši, ptirmani, vozovi, pljug in druge poljske patsebščine. »Proda se sami o za $5000. Plačate samo $1500 takoj, drugo plalčate iz dobička, čas imate deceit left. Te farme so 45 mil|j Od New Ovlesin&a,1 velikanskega mesta. Jako zdravo podnebje, dobre šole. Razne "cerkve. Država Lousiana daje novim nasdjen-oem vsa potrebna sporočila in pojasnila. Mi vas osebno 8pre-mrmo do farm. Farmers Colonization Bureau, Frank Jackson, 2680 E. 79th St. (65)
Soba se odda v najem za enega fanta. 1140 E. 60th St.
Pozor!
Slovenski tigovci, posebno groceristt in mesarji, naprodaj imam popolnoma v dobrem stanu fin računski stroj (adding machine) po jako nizki cdrf. Dobi se pri Frank Cerne,
6034 St. Clair ave. (65) --—
Slovenka dobi <fek> za fuina pprarvila. Jos. Kile, 6006 St.
a. .	»
Želodčne bolečine.
"Cenjeni: Bil sem nadlego-
van z želodčnimi, bolečinami, napihovanjem, bolečinami pod prsih, težkim dihanjem, nečistim jezikom in zapeko. Ako-ravno sem rabil razna zdravila in zdravnikove predpise, nič mi ni pomagalo, dokler nisem poskusil Severov želodčni gren-čec, Ena sama steklenica je zadostovala za odpravo moje ne-prilike. Prosim objavite to v prid drugih trpečih." Jos. Va-lenčič, Box 536 Crabtree, Pa. — Cena Severovega Želodčne-ga^grenčeca je 50c in $1.00 steklenica. Zahtevajte Severa's Stomach Bitters v vseh lekarnah. Ako Vas lekarnar ne more založiti, naročite ga od nas. W. F. Severa., Cedar Rapods, Iowa.	(Fr-62)
NAZNANILO.
'NaznaJnjarm sestram dr. sv. Ane, št. 4. SlDlZ da se vrši red^-rta mesečna seja 12. avgusta v navadnih prostorih. Čital se bo pol letn'i račun, na dnevnem redu je več važnih točk, abjed-nem pa voKtev druitv^Je predsednice. Prosim, da pridejo sestre polnoštevilno. Pozdrav Ana -Lenče, predsednica.
MARESH PIANO CO.
•Se pjriporočia Slovencem zfe/ nakup vsakovrstnih glasovir-jev, viktrol in godbenih inštrumentov. Nič rentia, poštena vrednost, najnližje cene, gotov denar ali kredit. Prodajata resfo in L Renk, dobro znana Slovana vsem Slovencem. 3303 E. 55th iSt. blizu Broadway®.
Naprodaj site dve mladji kobili, konjska oprava' in patentiran voz. Jako nizka cena. 1435 E. 49th St. diy. Central 6110 R.
NAZNANILO.
Opoaarjam člane dr. Kras, št. 8. SpZ da se nekoliko bolj zanimajo za dnuiŠtvo. Nihče k» ni brl na seji, se ne more potem pritoževati, da mu ta ali on» stvar ni všeč. Opornim j am pa tudii, da je asesment odobren od države Ohio, torej se ni bati nobenega propWa, to si naj zapomni vsak. IProsim t ud* za slogo med brati, rti se trebta.1 vmešavati v glavni odbor, da bodi po gostilnah, ,kdor tako govori, nič ne ve. Društvo Kras je bik) vselej in vsakemu v pomoč v bolezni in je pošteno plačalo vsakemu- bolniško podporo, ter s tem storilo svojo (dolžnost napram svojim članom. Bratski pozdtauv vsem dobrim in slabim* članom. Ignac iMfedved, tajnik, 705 E. 160 St.
mvliUfftw- _ /''j';***.' ■ ,
Ipocor.
iNaprodaj rmam iz stare domovine avtomatični govorilni stroj (gramofon), ki se lahko na poljubno napravi, da.igra za en cent, dva-, tri, štiri, ali pet centov, Lepa prilika za gostilničarje, kavairnarje in restavra-terje, po jako nteki ceni. Dobi se pri Frank Čeme, 6034 St. Clair ave.	(65)
Sprejmeta se dva poštena fanta ma Ihnawo in stanovanje. 1153 E. 6oth iSt.	(65)
Pozor!
'Naprodaj hnam FotografičnH fcvparat, jako rfobto ohranjen, vreden med brati $75-00, dobi se za $25. Frank Cerne, 6043
St. Gair arve.	(65)
■■ * ■ 1 ■»■ " 1 1" ""'1
Dobra vinska prefat se proda k proste toke prav po nizki ceni. Vprašajte pri Jos. Btrk, 6006
Pripiročam cenj. rojakom dobro turško kavo, čaj, limonado, dobroznani Tellings Ice Cream ter razne druge pijače.
V	zabavo sta na razpolago dva biljarda in lep prostor za ba-linc, kamor posebno vabim rojake s Krasa. Imam vse boljše starokrajske in ameriške časopise. V sobotih odprto celo noč
V	obilen obisk se priporočam V. Pristov.	(Fri-73)
POZOR!
If s
i	amN
Naznanjam slabemu občinstvu, da sem se preselil ■ svojo trgovino Iz i 6408 St. Clalr ave. na 6806 St. Clalr ave., blizu 58! ceste. Objednem se prlporofiam vsem mojim starim odjemalcem kakor tudi drugim, ta na-daljni nakup v moji trgovini. Na libera imam najboljfte šivalne stroje, katere prodajam po najnlkjl ceni ln sicer od 119.60 naprej. Popravljam tudi vsakovrstne šivalne stroje, točno in smerno po nlskl ceni.
Bnisilnica
v kateri brualm raznovrstne britve/ Škarje, nože ter sploh vse drugo rešilno orodje. Poleg tega dobite pri meni najboljie vrsto britve, ikarja. nofte ter vsako drugo brivno ln rešilno pripravo, po najnlftjih cenah kakor se more dobiti. Za vsako stvar ln sa izvrstno delo vam jamčim. ' ^
Popravljam tudi samokrese, puške, eldktrlfine ali pllnove Ukalalke ln druge raznovrstne stvari, popravila točna ln zanesljiva.
Se priporočam
Karol Bauzoii,
5806 St. Clair Ave.
blizu 55. caste.
Svarilo in priporočilo.
Rojaki, zapomnite si, da kadar kupujete hišo ali drugo posestvo, da ne dajete vašega te-Jko zasluženega denarja samo na obljube agenta ali pa lastnika posestva, ampak glejte, da imate vedno črno na belem zapisano. Ne delajte kupnih pogodb in se preveč naslanjate na svojo sltfžbo, ker službo lahko zgubite ali pa zbolite. Torej kadar ste namenjeni kupiti hišo in imate malo svoto denarja, oglasite se pri meni, imam vedno biše naprodaj, da se plača mala svota takoj, potem pa samo toliko kolikor hiša zasluži. Kupno pogodbo naredimo pisano do črke, kakor se pogodimo. Se priporočam Jos. Zajec, 1378 E. 49th St. Tel. Central 6494 R-	(67)
Dve dobri hiši ste naprodaj. Lot 40x140. Jako poceni. 1377-
Na E. 67th St. 6 sob, peč za gorkoto, bana, velik porch, sko-ro nova, $3200. Takoj $500.00, drugo na lahke dbroke. Na E.
61. St. 8. sob, 2 dnuž. v dobrein stanu, $3000. Na E. 6t» St. 7 sob, velik lot, cena $2650. Na E. 61 st St. 7 sob, 2 druž. hlev, kokošnjak, -2550, t&koj $500, drugo na lahke o"broke. Hiša za 2 druž. z velikim lotom na Norwood Rd. $3000, hiša za 3 druž. Carl ave. velik lot, ceria $3600, hisa na 77, cesti, 7 sob,v cena $2400, hiša za 3 družine 'Prosser ave. lep lot, $4000, takoj $500, drugo na lahke obroke. Hiša v Coltinwoodu na Darwin ave. 8 sob, cena $3200, takoj $300 drugo na lahke obroke. Tudi imam 8 velikih lotov vsak po $400. Takoj plar čate $50, drugo po $50 na leto. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri John Zulich, 6120 St. Clair avenue, stanovanje 1165 Norwood Rd.	(64)
V najem se oddajo jako pripravni in prijetni prodajalni prostori. Pripravni za vsako obrt. Izvrstna lega. Poizvejte pri Fr. Butala, 6410 St. Clair ave.	(63)
Slovenka dobi takoj dobro delo, da pomaga pri gospodinjstvu, je pet otrok, najstarejši 11 let, najmlajši 2 leti. Plača po dogovoru. 3913 St. Clair ave.	(63)
(£9) m oSS£ 4pp3 [pa VI PH	10^91 BU jsBjSz
as ao 'rfoŠod ituiKjop pod 01 -»poučiš jqop eflfAft guatjnzj
Odvisno je od vas da se prepričate, ako nam ne 1 verujete, daje
JL
BHB
Fare Rye Whiskey ——
.. čisto naravno « let stara Iffaaje prvo vrat« in garantirano od ZJed driav. Serial it. 649».
Zahtevajte "66" igsnje. Vsn logi po vseh boljših gostilnah,
steklenica $1.00 THE
OHIO BRANDY DISTILLING COT.
6102 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, 0. ...........................
PRIPOROČILO. Vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam se najiopleje priporočam v nakup vsakovrstne ženske kak<tf tudi otročje gotove obleke. Kakor vam je znano, imam v zalogi vedno čisto, sveže in moderno blago, in ker se držim Starega pregovora, da boljši so mali in gosti dobički, kakor veliki in redk*. zatorej dobite vsako vlagi po vedno nižji ceni kot drugje.
Za neveste imam vedno najlepšo izbero finih in modernih poročnih oblek, vencev, šlajar-jev in vse drugo po vedno nižji ceni kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega poduzetja se najtoplejc priporo-čam in vam bom tudi vedno hvaležen.
BENO B. LEUSTIG. 5424 St Clair ave. bUsu Ad-
viAovll AvitU.
■ ' V . ■ - * ' 1
Naprodaj v CoUinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,15217 Luknov ave. N. E. bl«n šole.
(37-i4'36-i5)
J^p;'':
SgjA
National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. im 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v nAjiboljši lekarni.	(45)
Pozor 1
Proda se iz proste roke v veliki slovenski naselbini groce-rijska trgovina. Prostor je tudi jako pripraven za mesnico. Več se poizve pri L. Butsher, 701 Holmes ave. Indianapolis, Ind.	(64)
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek iij soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
Ali
poznate I te ljudi?
Qe vam vai prijatelj ali vaš sosed pove. da Je bil več let bolan, da le obupal nad id ravniki ln nad sdravlll, da le patent osdravel v nekaj tednih ln : j sicer radi onSlna natega sdrav IJenJa, ln da sedaj dobro spi in Ima slast, da Je popolnoma sdrav in s veseljem dela.,
AU BI MU VRJELI ?
! Vprašajte:'
! M. Antonfil« 102« B. 61st St.
A. Arndorff, 1171 Bt Clair avs. ! A AkJalic, 8817 Pulaski ave. Louis Cat. 1048 B. Slst St Geo. BoC, lfassllon, Oblo.
I Ti so samo nekateri Ismed stotin, katera smo osdravell. Stotine pisem od onih, katere smo osdravell. Je na vpogled ; v naših uradih od lJmUJ. ki so | prlill v to mesto kot
ZADNJE ZAVETIŠČE i da OZDRAVIJO
1	"	'i »
Ml vsak dan odpošiljamo ls našega urada ljudi, ki so se osdravell. Da, ozdraveli, da ostanejo sdravl, močni in sdra-vi moije ln Ionske.
V naših uradih ne vprašujemo samo, pač pa preiščemo oe-lo vaše telo. Ml pogledamo v notranjost vašega telesa s X larU, preiščemo vašo kri s mikroskopom. MI ne ugibamo, pač pa takoj povemo. Če mo rate ozdraveti ali ne.
Frank Glavic, 8133 Bragg Rd. pravi, da je veselje osdravltl I prt nas, ker nI nota ln nič časa zgubljenega pri delu.
Naši uradi 10 najbolj pripravni sa idravitve vseh kroničnih bolezni J, revmatisma, nervos nostl ln krvnih boleznih, kakor bolečin v grlu, plJuCah, želodcu, Jetrah in mehurju. Zdravi > se tako kot v velikih aanatorl« Jih T Evropi. To zdravljenje dobite samo v uradu
DR. L E. SIEGELSTE1N
SflAM ASIBUV (II Kifr
PcRMANrNT BlIKi. 74* EUCUD AVE. BUZU * CESTE.
CLEVELAND, OHIO
' ' "■■■ 1 1
Pohištvo za deset fantov in rent se odda takoj. Jako prijeten prostor, dovolj kolcošij, golobov in drugih ugodnostij. Ja-
Naprodaj je šest in en
četrti
akra zemlje, jako dobre za polje, nadalje pet in tri'četrt akra sveta s hišo vred in hlevom in še druge farme. JPtet minut do kare. Vprašaj-te pri L. Recher,, Euclid, O.	(64)
kega in angleškega^zika^želi
I i mlad Slovenec stopiti v službo k kakemu slikarju ali fotografu. Prosim, da se pisma na- * slovijo na J. V. R. Nol. Box 106, Cherokee, Kans. (67)
JOSIP r
** w M	^grebni zavod, zaloga
r^fvv n	pohištva, pečij in barv.
/ b Ih	Kočije in avtomobili za
EJMJMJMJy	poroke, krste in druge
^SS^^^SS	prilike.
I 6108 SL Chkl	86
| vavv »u vni	a naklonjenost m podporo! Po-
Avenue.	strežba vedno točna in poitena.
Anton Kolar Jr.
CAFE CARNIOLA. - SLOVEN. GOSTILNA. 3222 Lakeside Ave.
DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN SMODKAMI.
Čisteije in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Moške obleke.................$1.00 Ženske kikjje.....................SOc
Molke sokqje................41^0 Ženske dolge suknje .......$1.00
Jopi«...'.............................SOc Ženske obleke...............,.$Ij00
The DIMM DRY CLEANING Co.
c—t,7»-w 1574 E. 55th ST. E-LiHf
A. J. DAMM, poslorodja.
■ J. S. Jablonski.
^ Sl0™™^ fotograf
m St Clalr Ivi.	m Brsalwaj
i [
Isdeltgc slike sa icnltbe to drafimke slike, otroiks slike, po n^j noreli modi In po niskih cenah. Z* $340 rrednoetnih slik (en docat), naredimo eno veliko sliko r osrstnl relikoeti sastonj. ' j
MT VSE DELO JE GARANTIRANO.
A. KIRTZ,
IZDELOVALEC CIGAR, PUHANA IN VSEH KAD1LS-* ■	KiH POTREBŠČIN.
2330 ONTARIO STREET
¥ST Slovencf jsko radi kupujejo naie isdelke.
JACOB VIDMAR,
KASTO PNIK
h Slovensko Podjetje.
ZaTante trsti snii b Iririi scžisiasL
I	SVSS v ai mgWmma VM VS SS| ■ SSS SB J B^UB ■VS^SWN
1 ------1-----------^^^^^^
■^Htr111
h OSEBNOST 1 Varnostni bondl sa društvene urad-K) 25c od $100.00 na leto. — Javni notar. — nila in nasveti sastonj.
kUGUST HAFFNER,
1209 Norwood Read.
" FRAJJK ČERNE, ,
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
60S4 ST. CLAIR AVE.

"Kulturna povest",
napisal D. Trstenjak.
L tod je v prada.ni stari dobi so se firanili s surovo hrano. } Ljudje rti s o niti orali niti sejah, pač pa jim je narava daja'a v izobilju vsega, da so živeli. Mlnogi so sc Uveli s sadjem, f kot je kokosov oreh, di»cl;ni in drugo. Posebno mnogo i Jdij je hranil znani kruševec. >D»vajset sadov tega sadja lahko preživi do i5<Jjudij skori osem mesecev. iPa človek ie je hranil tudi z drugimi divjimi ploldovi, katere je dobil na ravnem in na hribih, z raznimi zc-r lnšči, jagodami, ribami, školjka^ mi, poh?i. Stanovalci juine Bra- ( zilije ob morju niso tisočletja i drugqga umivali kot morske , školjlke. Lupine so metali na j posebne kraje in lahko si opa- , zil ode gore teto lupin. Cela tisočletja niso ti ljudje niti za en 1 korak napredovali v kulturi.
Dokler človek ni imel or od- ; ja, rtotedaj je moral loviti z ro- | ko najbolj primitivne stvari, ki jih je mogel doseči. Močmi- zobje in čeljusti pričajo, da se je , človek prehranjeval s svežo hrano, m da je tudi kosti lah- j kos zobmi popdliroma zdrobil, i Posneje pa so začeli peči meso in druga jedila.	j
Sprva je bil torej človek lo-	j
vec in ribar, kakor je še danes	|
vsa zverina. Da 4>i bilo vedno	j
dovolj plodov in drugih svežih	]
hrami 1, bi ostal človek vedno	t
divji lovec in me bi nikda«r ma-	j
predoval v kulturi. Toda člo-	j
veski rod se je mmožfl, narav-	j
nih pridelkov je brio vedno	1
manj, in človek je moral začeti	<
redkti živino^ da je imel dovolj	1
jesti. Trdba je biio začeti zem-	1
Ijo obdelovati. Zemlja- mu je	i rodila žit o,dobil je moko, kruh,
živima pa mu je dajala mleko,	1
maslo in sir. Žito so mleli na	1
navadnem fcamnu. Pozneje so	i
znašli mline.1 Mline «a veter pa	j
je človek pronašel šele v sred-	(
njem veku. Meio io pekli na	J
R kamemjih ali na ražnjih. Skriti j
k .....
----—-
in drugi narodi so kuhali meso v koži zaklane živine, kuhali pa so tudi v lesenih posodah, tako da se je voda grela od razbeljenih (kamnov.
•MW najstarejšo zdenjavo, kar jih človek pozna; štejemo leoo, ki ima svoj iavor na južnih obronkih Himailaje. Proso so že v najstarejših časih sejali rasni rodovi. Že stari Lac©demone i so se 'imenovali ljubitelji prosa. Proso je bilo nekdaj glavmo slovansko žito.
Iz prednje Azije so dospele razne čebule. fPrvotna domovina čebule je Indija, potem je prišla preko Ejgipta v Evropo, m njo pa grah in različne repe. Redkev raste divja v Arabiji, in v Egiptu jo posebno ceirijo radi semena, iz katerega se prideluje dobro olje. Limone so prišle po križarskih vojskah iz Imdije v Evropo. Ravno tako pride pomaranča iz vztoč-ne Indije. 'Prve pomaranče so prinesli v Lizbono na »Portugalsko leta 1548.
Za dobo rimskih cesarjev se je fivdo veliko bolj fino kot danes. Pa budi so negovali naj-trolj raznovrstno sadje, katerega so vselej imeli v izdbilici.
(Kdo bi mislil, da pred dobrimi dvesto leti se krompirja .rfiso poznali. In danes je krompir glavna hrana vsem ljudem. Krompir je prišel iz Amerike v Evropo v drugi po-ovici 18. stoletja. Ravno tako je prišla iz Amerike koruza, paprika in tobak. Prv*i tobak se le pričel kaditi v Evropi 1560. Današnjo pipo ali "fajfo" je izumil avstrijski zdravnik En-jels leta 165a, in prvtf monopol na tobak je uvedla Portugalska leta 1664. Duhan ali to->alk 'je dame« »za marsikatero svropsko. državo znaten vir do-lodkov. Samo Fnancija ima od abaka na leto do 430 milijo-iov dohodkov.
-Kava se je pila ie pred 1500 eti v Abesiniji in Arabiji, Tur-di pa so jo upeljali tudi po Ev-■opi. Leta 1645 pa je bila otvor-erm
v Evropi prva kavarna, h ^aj so prinesli iz Kitajskega m ! faponskega leta 1636. Uživan-e čaja je narodni običaj na Ni-
zozemskem, Rusiji in v Angliji.
Stedkor je prišel iz vzhodne
Indije. Do 13. stoletja so v Evropi rabili samo med za slad-kobo. šele od leta 1800 se je zaod sladkor rabiti v večji mnogimi v Evropi. Danes pride v Evropi na > vsakega človeka po 30 funtov slalkorja na leto ali dvajset tisoč milijonov funtov na leto.
Opojna pijača je poznana ljudem že od prastarih časov. Najstarejša opojna pijača je kumint ali kefir, ki se dela z mleka domačih živali j, posebno v Arabiji iz kamdjega mleka. Nadalje so delali pijačo iz brez in jbvorov. Prastara opojna pijača j« medica. V južni Ameriki so delali pivo iz koruze, in sicer na sledeč način: Cela družina se je vsedla okoli velike sklede«. Vsak je žvečil koruzna znna v ustih, im ko je dobro premlel z zofomi je pljunil vse skupaj v skledo, kjer so pustili cEa je zavrelo, prideli vode in imeli so "izvrstno" pivo. Ho-tentoti delajo opojno pijačo iz meda i vode. V iztočni Azij"i delajo opojno pijačo iz banam, v Sibiriji pa iz divjih strupenih gob. (Najbolj žlahna opojna p/i-jača pa je bib že od nekdaj od vinske trte, Tla pijača, namreč vino je poznano na svetu že ne- j kaj tisoč let. Feničani so posa-; dili vinsko trto po Grčiji, po-' zneje pa so se z vinsko trto tu-1 di Egipčani mnogo pečali. 700 let p#red iKristom je prišla1 vrn-j ska trta tudi na Francosko in, Spamsko. 'Rimljani so razširili vinsko trto tja do reke Rene.
Zjganje je arabska pijača, iz-najdena 700 let po Kristu, Prvotno so rabili žganje saxno za zdravilo. Mongoli delajo žganje ia; mleka. V Italiji se je pričelo izdelovati žganje v 14. stoletju in so ga na debelo izva- ; žali. V 15, stoletju so začeli žgamje delati iz žita, od 17. sto- 1 letja naprej pa tud*i iz krom- 1 pirja.	1
Zmerna im čista hrana im i zmerno uživanje pijač krepi 1 človeka, mu daje veselje do de- 1 la im življenja. Le treba je pa- 1 metno vsako stvar uživati, ker : nezmernost povsod škoduje.
Z .Diunaja poročajo: Pred^ včerajšnjim so zaprli v Badnu igralni klub kazine. To je za-četdc oblastvene akcije proti igralnicam, ki obstojajo v mnogih krajih. V kratkem nameravajo zapreti vse igralnice. Take igralnice obstojajo v Opatiji, Išlu, Marijinih Varih, Karlovih Varih, Meranti* Por-torose in drugrh krajih. Notranje ministrstvo hoče predvsem preprečiti, da bi bil tuj kapital udeležen pri avstrijskih igralnicah. Baje tudi dvorni krogi vplivajo na to akcijo.
/ Slelparski Ženin.
Z Dunaja poročajo: V nedeljo so aretirali v Pančevi rojenega Milana Bugarskega, ki je izvabil neki dami 800.00 K. Po-l:cija je dognala, da je Bugar-sky izvabil lani neki hišni po-sestnici v Hietzingu s tem, da ji je obljubil zakon, 137.000 K. Ta žena se je potem zastrupila z veronalom. Skoro gotovo je Bugarsky še več drugih žensk na ta način osleparil.
NAŠIM ROJAKOM.
Naš potovalni zastopnik Mr. Anton šabec je sedaj na potu po državah Indiana, Illinois* Wisconsin, Michigan, Minnesota in Kansas. Obiskal bo vse Btare naročnike ter objednem skušal pridobiti nove naročnike. Rojake po raznih naselbinah prosimo, ds mu gredo na roko. On je opravičen pobirati naročnino, sprejemati naročila ca oglasa in tiskovine.
Uprava Clev. Amerike.
J. S. JABLONSKI,
J
Slovenski fotograf
gPHSH^BHHHMMJMBiggjJ^	i
1	; .	•''.'*	.'it	''-'A f
Se priporoča slavnim slovenskim društvom v izdelavo najlepših in najcenejših društvenih slik.
Nadalje izdeluje fine poročne in krstne slike, kakor kdo želi. Vedno točna, poštena postrežba, cene vedno najnižje.
Velika naklonjenost, ki jo mi Slovenci skazujejo, je najboljši dokaz, da so pri meni vedno dobro in po ceni postrežem.
Mi garantiramo, da dobite pri nas v resnici najbolj fino izdelane slike po najnižjih cenah.
J. S. JABLONSKI
SLOVENSKI FOTOGRAF
6122 St. Clair Ave.
Velika in izvrstna zaloga pohištva, kakor je dobite malo v Clevelandu. Pohištvo, peči, preproge, linolej, igrače, usnjeni gugalniki, gugalniki za otroke* omare za obleke, pisalne mize, pohištvo za parlor, železne postelje, postelje iz medenine, davenports, shrambe za porcolan, otroške postelje kurilne peci za plin, peči za premog, garantirane peči za plin, preproge vsake mere, dreserji, podobe velike, veliki gugalniki, namizna posoda, bufeji s zrcalom se prodajejo po najnižji ceni, ki je mogoča. Za gotov denar ali kredit. Če se prepričate o tem si prihranite denar.
Lahko pridete v vsako našo trgovino in pregledate
blago in cene. Ne pozabite
THE CLEVELAND FURNITURE CO.
5824 ST. CLAIR AVE	708 EAST 152nd ST.
blizu 55. ceste	GOTOV DENAR ALI KREDIT POŠTENIM UUDEM.	CoUinwood, O.
,.v~ •	_ ............J' ' S	-'J	V v'-'' v ii	^

• - W »iT
| zeie raia vec vojnikov, kot jih > morete vi v enem tednu naite-f ti, moji bratje me bodejo iskali, ker vedo, kam sem šel."
Vilhamenu iti stari Indijanec se potem nekaj časa pogo-
[varjfcta sama.
"Vilihamrertu je gospodar v tej deželi," odwrne starec. "On naredi kar hoče in želi. On te lahko ubije, on te lahko spusti, I kakor želi t"
"Toda le raditega, ker ima okoli sebe sto mož, jaz sem pa ,sam," odvrne Edmond. "Tudi tni gospodar v tej deželi, pač pa deli svojo vlado z belimi."
"Vilhamenu ne pripozna vlade belih. On te je vjel, ker ne , ljubi ogleduhov po preriji. Tudi tvojim besedam ne vrjame, , £ ker ve, da' si prišel sem, da iščeš bledolionike.'*
"Če Vilhamenu vse ve, zakaj me potem sprašuje?" reče Edmond.
"Ali so ti znani bledoličniki, ki se nahajajo v tej vasi?" ; vpraša starec.
'mr
"Toda zalklical si nekaj besed, k0 si opazil deklico."
"Začudil sem se, da vidim , bele obraze med rudečkarji."
"Ali si zadovoljen, da ti da- | mo na pot dva naša rudeča, ki te spremljata v Colorado \ City?"	|<
fTo je bilo hudo vprašanje. , Odkar je Edmond vedel, da se j v vasi nahaja Inez, ne bi bik> ,] zanj nič bolj groznega kot lo- j čiti se od tega kraja brez nje. ] Da dobi čas ®a misliti, se naredi, kot bi vprašanja ne razumel, da ga večkrat vprašajo.	<
0
"Glotovo," reče konečno, f "silno bi bil zadovoljen, oe bi -j * mogel naprej. Toda vodstva mi j ni potreba. Pot že najdem j sam.'' tyiHuunenu sumljivo in \ zvito pogleda Edmonda.	j
"Dobro, dovolimo ti, da sam t potuješ naprej," reče stari In- j dijanec, ki je bil ves ta čas za s tolmača. ^	c
"Toda brez orožja in konja ( vendar ne more miti."	t
ne."	s
11 "Tod" k^bTS, če te v spanju lahko vsakdo v jame?'' vpraša stari Indijanec.
"Proti premoči, kot ste jo imeli vi, je vsaka bramba zaman," odvrne Edmond.
(Klic od druge strani prekine nadaljni govor. Vilhamenu se začudi in odhiti proč. Le stari Indijanec ostane in hoče zapreti vrata.
Edmond je mislil, da od starca lahko kaj zve o ujetnikih in ga vpraša po slednjih. Toda starec se naredi mutastqga in ne reče ničesar več. Pač pa p<£ rine Edmonda v notranjost koče in zapre vrata za njim.
Takoj se splazi kapitan zopet k odprtini. Tu vidi, da hiti četa indijancev proti neki točki. Tudi ženske se prikažejo in vse gledajo v eno smer.
"Mogoče se je Alfonzo pokazal s svojo četo? Ali je oče Inez v bližini? se vprašuje Edmond1.
Edmond je moral potrpežljivo čakati. Da si je bila koča precej močna, pa je upal, da lahko uide, kadar se mu prilika ponudi. Pustili so mu v notranjem žepu oter »in neupogljiv nož, s katerim bi lahko zrezal deske iz stene. (Spravi se za trsak slučaj na delo, objednem [>a ne pozabi odprtine, da vidi caj se godi zunaj. Les je bil me-lak, in do večera bi lahko to-iko zrezal, da bii se splazil ven.
Čez četrt ure vidi, da se vra-ra glavar s svojimi vojmiki. Kmalu potem se prikažejo ko-iji, in Indijanci pridejo oboroženi iz šotorov. 'Ko se zvrsti-o, zapuste vas. Pol ure pozne- i e se začujejo streli. Mbrala je i »iti vroča bitka, ker srtreli so < >adal'i jako pogosto, čez pol i ire pa boj preneha. Edmond « e čakal s silno nepotrpežljivo-tjo. Zdajci se vrnejo Indijan-:i, njimu na čelu Vilhamenu. < }lavo ima sklonjeno, roke upr- i e ob konja. Sicer ni bil ranjen, j
(osem mrličev. Tudi mnogo ranjencev je bilo nwd njimi. Moralo jih je biti najmanj petnajst. Tu se ga poloti taka radovednost, da z vso silo potrica na vrata. Morali so ga slišati, kajti čez četrt ure pride stari Indijanec, katerega Edmond takoj vpraša:
"Kaj so pomenili streli, katere sem slišal ? Ali so se rudeči možje borili?"
Dalje prihodnjič.
-—o--
RAZNO.
Umor. Iz Klosterneuburga poročajo: 23letna dekla Marija Harkanvp iz Arnoža na Štajerskem, ki je bila uslužbena pri nekem tukajšnjem zlatarju, je imela razmerje z dunaj slftm postiljonom Viljem Schiroky-jem. Imela sta dveletnega otroka. Dekle je bilo zopet noseče. V soboto je prišel Schiroky k svoji ljubici v Klostemeuburg, ki je bila sama v stanovanju. Predvčerajšnjim je nagloma odšel z otrokom iz stanovanja. Mlarijo Harkamp je kmalu našla hišnica zadavljeno v stanovanju. Schiroky se je odpeljal k svoji sestri na Dunaj ter ji izročil otroka ip pa zaprto pismo, na kar je odšel. V pismu je napisal sledeče: "Zadavil sem Harkampovo v Kloster-neuburgu in grem zdaj k poli- < ciji, da se ovadim." Sestra je ; napravila pri policiji ovadbo. 1 Schiroky je pobegnil.
1
Prvi greh ni zakrivil Adam, marveč Noe.
j
Doktor Stephen Langdon, 1 učenjak, asiriolog oksfordske i univerze, trdi, da je razrešil del ieščice iz dobe babilonske, pre- ■ »emetiške. Na deščici je popi-;a vesoljna povodenj, ki je baje t temelj in vir knjige Genesis. J Najzanimivejši* del popisa je lokument, ki se tiče padca, ozi- l •orna prvega greha človekove- | >a. Prvega greha ni napravil
^ Adsnij	^loc* cisli so
0	še nekaj delov deščice in do-i- k tor Langdon jih bode študi-)- ral. Toda že zdaj je konštatiral, t. da se je prvi greh v resnici zgo-l- dil in da ga je napravil Noe, a kar pa na vsej stvari pra niče-ti sar ne izpremeni. Noeta je pod t- drevo življenja izvabila žena, >j da je okusil njegov sad. Seveda je tudi tu-kaj figuriral kot
i- "agent provokater" gad, ki seri veda mora igrati v tej legendi svojo vlogo.
—Našim naročnikom bi priporočali, da si pred svojimi stanovanji ali pa pred vratmi nabavijo posebne omarice za |)isma in časopise. Iz vsake a skatlje cigar se da narediti ta-a ka omarica. Na prednjo stran
•	se prilepi ime dotičnega, ki
1	tam stanuje. S tem prihranite e pisnjonošom in našemu razna-1 šalcu obilo hoje. Mnogokrat se
-	mora dolgo na vrata trkati, da
-	kdo odpre, če se pa list potem pusti za kljuko, pa navadno
k zgine ali ga pa otroci strgajo.
To je potem večen vzrok pri-i. tožbam, da stranke ne dobi-i vajo lista. Če bi naši naročniki . hoteli tako narediti, bi našemu
-	raznašalcu precej olajšali nje-u govo delo in tudi pospešili, da
-	se razdelitev lista, ki znaša se-r daj v Clevelandu že noo na-> ročnikov, hitreje vrši.
1	Priporočilo.
Rojakom v San Francisco,
-	Cal. naznanjamo, da je naš : : zastopnik za to mesto in oko-
. lko Mr. Jakdb Laušin 2110 19. cesta. San Francisco, Cal.. j ki je splošno anan in spoštovan v tej naselbini. Rojakom ga priporočamo, da se v vseh po-slih, ki se tiče našle tiskarne in , lista z zaupanjem obrnejo na njega : . •
Upravništvo "Clev. Amerike" :
—^———«——»———mmm ,
NAŠI ZASTOPNIKI.
SledeCl rojaki ao pooblaičenl po-
•	blratl naroCnlno, naročati tla kovin« ln pobirati oglase v svojih našel-
' blnah.	>	1
COLORADO.	j
•	Rockvalle,	' Ant Bole, Box 18 Pueblo, John Grm 412 Spring St. , Colorado City, Loula Lausbln, (
S14 80. 6th St. , Trinidad, J. Novak, SIS W. Main St
CALIFORNIA, •an Franciaco, * daiob Lauiin, SHO — 19th St < ILLINOIS,	i
Springfield,	Anton Kuinik. :
1S01 So. 19th St JolleL John JevUs ISO« Cora St 1 La «111«, in Okolico. A. Štrukelj i 1S0S Main St I South Chicago,	John Goloto,
8545 — 95th St.
INDIANA. Indlanapolle,	L. Rudman, 1
737 Holm«a ave. | Clinton, Fr. Bregar, L. Box 767 | KANSAS,
E. Mineral, Ig. Bohinc« Box 47 ! Kansas City,	Peter Sohneller,
•IS North 4th St. 1 Breezy Hill. John Lapajne, Box «1 Radley, Kana. L. Mlinar, P.O.Box 94 Mulberry,	Fr. Oreplnlek
MICHIGAN. Iron wood	Joa. P. Marvin
132 Luxmore St Mohawk ln okolloo, J. Kocjan Box SS , MINNESOTA.	(
Ely,	Jo«. J. Peehell Box 1«6 J
ChWiolm,	John Arko, Box 8S«. .
MONTANA. Qr«at Falla,	Math Urslo.
3326 No. 6th ave. Anaconda,	M. J. Kracker, ]
«18 Srd 8t. a Klein,	Mik« Burger, Box 32
Roundup, Prank Koren, Box 489. v M.'Wim, P. Bonnchar, 80 Plum St 2 Red Lodge, Louis Jailer, Box 47. 6 OHIO.
•arberton. In okolico. Al. Balant 118 Sterling »v«. OREGON.
Oregon City, M. Vldlc. Box 841 8 PENNSYLVANIA.	6
Forest City, John Osolln, Box 488 Moon Run, Fr. 8trmljan. Box 888. v Manor. Frank DemHar. Box 863. 6 Baaasmer, Pa. J. Selemlkar Box 112 n Sharon, Pf. Frank Kramar Box 5 Crab Tree, John Tom«, Box 94. H Meadow Landa In CannemNrg,
L. Lenaat. Meadov T^anda. Box 68. Droughjton, Pa. In okolico L. Ber'lch »
i	118 r
Johnstown, Fr. Preetave« R-B. no 8 c Cnnemaugh, Ft Preatav^o. Box 174. Steelton, A Hren. 299 So. Front St £ Luzerne, A. Vocelj, 839 B«nn«t Se. ° ClaHdgo In ekellco A. Pratchek. F Box 861 ClaridiBB Pa. -Wlllock, Fri Doltnar L. Box 118 UTAH,
Hiawatha. Etack Hawk In Moreland, fl F. Malovttoh, Box 18 Hiawatha, Utah, a WYOMING.	&
Rock Springs, A. Justin. Boot 73« Superior,	Ant Vehar, Box 162. m
O lam o ndv 11 le, J. GloboCnlk Box 18. J
WASHINGTON. Enum Claw,	Joa. Mahiarltch. -
laeaquah,	Paul Kos, Box 128
■I«*	O. Porenta, BOX 701.
yrisq^NsijN. Milwaukee In W«at Allls, Ant Hr«n, 31 488 Park St Milwaukee, vi Sheboygan,	John Orand^
1119 Nortli 9th St m
__si
n
DRUŠTVA S. D' Z.
"Slovenec" it 1. Cleveland, O. (Pr«taod^k Jojjn Avaec^^l^ c
VOJSKA!
^ii.1!..	M I II	I ,	I »UTI.^n I III ........-n m
f4 t
Namenjen sem bil podati se v staro domovino 10. avgusta, toda radi vojske v Evropi ni mogoče dobiti prostorov na par-nikih, ki plovejo v Evropo.
VOJSKA
je torej zadržala tudi mene v Clevelandu, da ne morem .odpotovati kot sem se namenil, zato pa naznaitfam, da me dobite ie vedno v starih prostorih, pripravljenega vam postreči z mrzlo, pristno svežo pijačo vsake vrste.
Dan odhoda pozneje pravočasne naznanjam.
• ' ';> jf.V 1 s i '"t * '	"j fl, -V f/Jj / •••"; f i.	•>!'•'•>•
v Val stari znanec
1 * . • z« ; j .VHrtf	r	»
5501 ST. CLAIR AVE.
▼0gal 55. CQfte.
V^JrikiJfir	m \f .'i	, /
——^ -------- -——
Zdravnik J. M. SeHikar, «127 St
Clalr ave.
...... "■ .........
"Svobodomiselne Slovenke" it 2
Cleveland, Ohio. Predsednica Helena Perdan, 5802 Proaaer ave., tajnica Josiplna Raaln-ger, 11118 B. 63rd St. blagajnlca Fany Blanfi, 6802 Proaaer ave.
Seje se vrte vsako drugo nedeljo v mali Knauaovl dvorani 6131 St Clalr ave. ob 2 url popoldne. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St Clalr av«.
"Slovan" it 3. Cleveland, Ohio. /Predsednik John Meden 1332 E. &5rth St. tajnik Adolf Petri6, 1095 Addison Rd.. blagajnik Rudolf Perdan, 5802 Prosser vre.
Seje se vrie vaako četrto nedeljo v mesecu v Birkovi dvorani 6006 St. Clalr ave. ob 9 zutraj. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clalr ave.
'*v. Ana" it 4 Cleveland, Ohio. Predsednica Ana LenČe, 1159 B. 68th St, tajnica Genoveta'Sujian, 5422 8tanard ave., blagajnlca Angela Albert, 6124 Glass Ave.
Seje se vrie vsako drugo sredo v mesecu v John Ordlnovl dvorani 6021 St. Clalr ave. ob 8 uri zvečer. Zdravnik J. M. Seliikar, 6127 St. Clalr ave.
"Napredni 8lovencl" it 5 Cleveland.
Predsednik Frank LenCe, Id59 B. 6ftth St., tajnik Frank Cvar, 3857 Lakeside ave., blagajnik Joelp Prime 5714 Bonna Ave.
Seje se vrie vsako drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovl dvorani 6131 St. Clalr Ave. ob 2 popoldne. Zdravnik J. A. Neuberger, 6428 8t. Clalr ave.
"Slovenski Dom" it 8 Nottingham O.
Predsednik Alois Rehar, R.F.D. 1. Euclid, O., tajnik Frank Lopatlč, 15706 Waterloo Rd. Cleveland, O., blagajnik John Fabec, 766 B. 200 St. Cleveland, O.
Seje se vrfte vaako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugovlč ob 9 ijutraj. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 31. Clair ave.
"Novi Dom" it. 7 Cleveland, O. Predsednik Ant. Cugelj, R.F.D. 1. Euclid, O., tajnik Alois Safran 4803 3t. Clalr ave., blagajnik Jos. Berko-?ec, 1090 B. 66th St.
Seje se vrie, vsako prvo nedeljo f mesecu v Birkovi dvorani 6006 St. Dlalr ave ob 9.30 zjutraj. Zdravnik rr. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
"Krae kt. 8. Cleveland, O. Predsednik Alois Levar 1018 Ivan-loe Rd., tajnik Ignac Medved, 705 B. 160th St., blagajnik Luka Terček, 15617 Holmes ave. /
Seje se vrie veako prvo nedeljo v ;erkvenl dvorani na fjolmea ave. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clalr ive.
'Glas Clevelandaklh Delavcev'* it. 9 Cleveland, Ohio. Predsednik Frank Bltenc, 1042 Bast lat Street tajnik John Brodnik 897 Vddleon Rd., blagajnik Fr. Luiln. i95 Addison Rd.
Seje se vrie, vsako tretjo nedeljo ' mesecu v mali Knausovl dvorani 1-131 St. Clair ave ob 9 zjutraj. Zdrav-ilk J. M. Seliikar, 6127 St. Clalr ave.
"M)r" it 10 Cleveland, Ohio. Predsednik Alois VrC6k, 8684 B. p8th St., tajnik Frank Stavec, 8117 Letna Rd., blalgajnik Florljan Cesar, 1559 B. 82ad St.
Seje se vrie vsako Četrto nedeljo r Jos. Bmrekarjevl dvorani 3627 B. (2nd St. ob 2 popoldne. Zdravnik Kuta, 7326 Broadway S. E.
——4—»^ ■ .r< 1 ■'" t
"Danica** it 11 Cleveland. Ohio. Predsednica Agnes Zalokar, 89» Addison Rd., tajnica Jenny Jer&an, >87 Bast 76th St. blagajnlca Ana llatnfk, 6304 St. Clalr ave.
Seja se vrie vsak drugi torek v aeeecu v John Ordlnovl dvorani 6021 It Clalr ave ob 8 sveder. Zdravnik rr. J. Kern, 6202 St Clair ave.
"Ribnjoa" it 12 Cleveland, O. Predsednik Louie J. Pire. 6119 St Mair ave., tajnik John Tomalič 6026 It Clalr ave., blagajnik N Ik Vidmar 145 B. 60th St
Seje se vrie vsak drugi Četrtek , r John Ordlnovl dvorani 6021 St ! !lair ave ob 8 zvečer. Zdravnik Fr. j . Kern, 8202 St. Clair ave.
■1 ■■'- .......... 1,1 ' i
"Dobrodelne Slovenke" it 18
Nottingham, Ohio. Predsednica Mary Nosae, tajnica fatllda Drugovlč, 19508 Keewanee ve., blagajnlca Antonija Kauiek. Seje se vrie vsako zadnjo nedeljo mesecu pri br. Jos. Drugovlču ob i popoldne. Zdravnik Fr. J. Kern, i
202 fit Clalr ave. ( -T-* j
"Clevslandskl Slovenci" it. 14.
Clsveland, Ohio. Predsednik Jos. Russ, 1306 B. 55. J t, tajnik Louts Be kart, 1431 Bast i St., blagajnik Ant Laurie, 1181 B. • lat St.
Seje se vrie vaako drago nedeljo meaecu v John Ordlnovl dvorani 921 St. Clalr ave. ob 9 zjutraj. Zdrav- 1 Ik J. M. Seliikar, 8127 St. Clalr ave. j
Carry Tlgere" it 18 Cleveland. O.	{
Predsednik Fr. Lunka, 6512 Carry	i
re., tajnik Kar. Kraiovec, 5512	i
arry ave., blagajnik F. Sober 5512	. arry ave.
Seje ae vrte veak zadnji torek v eeecu v mali 'Knausovl dvorani 6131
t. Clalr ave, ob 8 zvečer. Zdravnik	,
r. J. Kern, 6202 St. Clair ave.	J
.........-..........•	s
S. M. Slomiek" it 18 Cleveland, O.	I
Predsednik John Oermek, 1045 K I Lat St, tajnik Frank Novak, 987 " ddlson Rd., blagajnik Prank Znl $ iriU, 1204 Norwood Rd. Seje se vrte vaak drugI torek v eeecu i fiolski dvorani sv. Vida ob -zvečer. Zdravnik J. M. Seliikar, 47 ,8L Clair av*.
,1 „ ....... ii
"Preieren" it 17 Cleveland, O. p
Predsednik A. Kolar ml. 3222 Lake-	B
de ave., tajnik Frank Verbič, 8103	*
_ Clair ave. blagajnik Ant Anilo	* iMl Bt Clair ave.
Su8! JdiS 0?dS>ovTdOvontSi1W)2l «
: Clalr av4 ob 2 popoldne. Zdrav- -k J. M. SeUikar 8137 St Clalr m
if^iiiit. .i.....i jj
Iv. Clrtt Metod" M. IS Cleveland, O. k
SH-Ssili
Šib? v^laJ?SiirSTJtaJ^slie V ; Sentkar 612^%^'I^111 J "
^-------------»■■ —-i—'.J^, 'tj-i. AV
, DRUŠTVENI OGLASI.
EDIN08T ftl. Nar. Pevsko Ped. Sam. drvtftve
ima svoje redne mesečne seje vaako drago nedeljo v mesecu v Marko Bra-teljnovl dvorani, 81. ceeta tn St Clalr. Rojaki so uljudno vabljeni k obilnemu pristopu. Bprejsmajo se od 18. do 40. leta. — Predsednik Prim. Kogoj, 6400 St Clalr. I. tajnik J. Jadrlch 1368 B. 36 St; blagajnik Anton Za vtriek, 3332 St Clair Ave. Draitvenl zdravnik, F. J. Kern 6202 St. Clalr sve.	29. mama 14.
ŽUtlMBIRK. Slov. Sam. Pod. druitvo.
ima svoje redne mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ln sicer na 3048 St Clair in 31st St.. Rojaki, lepa prilika vam je dana za pristop. Druitvo lepo napreduje, bodisi s članstvom kakor z blagajno. — Predsednik R. Maver 4220 Superior avenue, tajnik John Roje 4220 Superior ave., blagajnik F. Mareilč 4331 Superior ave. Drufttvenl zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave.	1. Jan. 15.
DELAVEC, it. 81 S. D. P. Z.
Ima redne seje vsak prvi Četrtek v mesecu ob 8.30 sv. na 6006 St. Clalr ave. — Predsednik Frank Mlkie, 1423
0.	21 Bt.; tajnik Louis Kveder, 6034 St Clalr ave, blagajnik John Zaletel, 1110 Bsst 64th Street Druitvenl zdravnik za prlstoj pe F. J. Kern. V druitvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta. Za nadaljna pojasnila se obrnite na druitvenl odbor. •
15. marc IS
SV. VIDA, M. 28. K. S. K. J.
ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v meaecu v Knausovl dvorani. Predsednik Mike Betnlkar, 8131 St. Clalr ave. I. tajnik Joa. Russ, 1808 B. 55 St. druitvenl zdravnik J. M. Seliikar 6127 St. Clalr ave. Jer. Knaus. zastopnik, Clanl se sprejemajo od 16. do 45 leta. Usmrtnlna 9500 aH 1090 in |6.00 bolnlike podpore na teden Novovplsanl član mora prinesti adrav niSke liste prvemu tajniku pred sejo, nakar se poiljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi,, druitvo pri prihodnji seji o- njegovem sprejetje glasuje. lato velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
1. avg. 14
POZOR!
Naaaaqjaa* nanj enim drait-vompe celi Amrild, da je sala
medendssl streftda lahke favrHme vsako lutffiaajle Ms. Tadl oevi veliki stršj "Babcock Optkm»", it S.pes«avUaa, bije kras tiskarno. Veseli smo, ker biJmi sedaj lahko postregli prav vaksmi siisft lu sa najboty raalič&e tiskovine.
Priporočana« s« slavnim d—it. vesa in pesaaseanlkem aaabilana*
rdiflla »talili
"Ckvekndska Amerika",
_ 8119 ST. CLAIR AVE.
DR. "SLOVENIJA"
iui« s roje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 8. uri popoldne v prostorih na 3044 St. Clair ave. Kdor iell lahko prlatopl brez d* bi bil »rad misissm dalj upisarn, vatop-nlna od 17—26. teta prosta, od 2*-30 let 81.00. Bolnlika podpora je 88.00 na tedeh. Vpraiajte pri predsednfira F. fipelko, 8504 St. Clalr ave. ali Fr. Russ, tajnik 8104 St Clalr ave. Zs brate kateri prltopajo je sdravnlk F.
1.	Kern, 6202 St Clalr ave.
81. dee. 14
---H---
ŽALOSTNE MATERE BO* J S Slov. mlad. aam. podp. druitvo
Ima redne meaečne seje vaako tretjo nedeljo v meaecu v Knausovl dvora-il ob 8. uri pop. In redne vaja vaak pondeljek ob eedotlh zvečer v veliki Knausovl dvorani. — Predsednik Joa. 3adar, 1217 B. 60th St., tajnik V. Sbačnik, 1091 Addison Rd, blagajnik ki. Glavič, 8131 St Clalr, načelnik F. drvar, 1861 B. 55 St. Druitvo sprejo na oeebe od 18. do 80. leta, ln pladnje 16.00 bolnlike podporo. Udnina zna ia 50c na mesec.	1. avg. 14
SLOVENSKI SOKOL telovadno In podporno druitvo .
ma svoje redne mesečne aeje vaako retjo sredo v mesecu na 8131 St ;iair ave. ob sveč. Staroata Frank iočevar, tajnik F. Hudovernlk 1843 Cast 60th St, blagkjnlk John Pekolj >011 Bonna ave. Druitvenl sdravnlk r. J. Kern, 6802 St. Clalr ave. i 1. Jan. 15. . i
SV. ALOJZIJA (Nevvburg) Kranjsko slov. kat podp. druitvo t
ma tvoje redne meaečne seje vsa- ^ to prvo nedeljo v meaecu v M. Pin- i ovl dvorani na 8611 B. 81 St — 1 Predsednik John Lekan 3514 B. 80 Bt 1 ajnlk Joalj Trček 98M B. 78 St. S. J., blagajnik Ant Fortune 8585 B. 1 Bt S. B.	1. jan. 14
SRCA MARIJE (staro) j ieneko aam. podporno druitvo j
na redne mesečne aeje vaak drugi i etrtek V mesecu v Knausovlh pro- i torlh ob 8. url zvečer. --(Predsednica i "rančiika Lauache, 6181 St. Clair ave; j »Jnlca Helena Mall, 1101 B. 63rd- St. j lagajničarka Ter^alja Vidmar, 1145 ( I. 60th St Druitvenl zdravnik F. J. ;ern 8202 St Clalr ave.
18, marca 14 i ■■■■■■ .. i. .. , SOKOL, ii. 62. S. D. P. Z. J Slav. Sapi alta podp. druitvo c
na tvoje redne mesečne seje vaak	I
rvl torek v mesecu v Setnlkarjevlb	S
roetdrlh oh 8. url zvečer. — Staro-	i
tka Zoflja Blrk, 60» Glass ave.;	t
Oni ca Fany Trbetnik U81 Nonrod;	t
lagajnlca Mary Pozulk. 5888 Spe-	i
iWL'sstrss.^^zitt*
CLKVELAMOSKE SLOVENK« J
SLOV. POLITIČNI KLUB	-
Ima svoje redne seje vsaki drugi to-H rok V mesecu v Knausovl dvorani oh 1
8. url zvečer. — Predsednik Joa. Jara S 1140 Norwood Rd. tajnik John Pekolj ] 6011 Bonna ave. blagajnik John Gor- % nlk 610S Bt Clalr ave. Rojaki Sloven- I d. se vabijo k temo klubu. Pojaenlta ! dajejo val uradniki kluba .	P'-:;, ^ tm.11,^
SV. JANEZA KRSTNIKA, it 87 JSKJ
Predsednik Louis J. Pire, IUI Bt Clalr Ave.; tajnik Ivan Avsec, 1011 Baat 64 Street; blagajnik A. Zakraj- \ iek, zastopnik Ant Grdlna, 6127 St. ' Clalr ave. — Druitvo plačuje lepo tedensko podporo. Seje aa vrie vsako tretjo nedeljo v meaecu v John Ordlnovl dvorani. 8021 St Clalr ave. Draitvenl sdravnlk J. M. Seliikar, 8187 St Clalr ave.	1. april 14
SAVA it 87 S. S. P. Z.
Ima svoje redne seje vsaki prvi torek v mesecu pri John Grdlna. 8021 St. Clalr ave. Predsednik R. Cerkve-nlk 1115 Norwood, tajnik A. Bačnik, 1368 B. 53rd St Blagajnik A. ZgOnc, 1251 Baat. 64th St. — V druitvo se sprejemajo rojaki od 18 do 51. leta. Torej Imajo rojaki, ki ao prekoračili 45. leto, lepo priliko, stopiti v druitvo, ki daje 88.00 na teden bolnlike i podpore ln 8500.00 smrtnlne.
1. febr. 15. ]
Dr. SRCA JEZUSA
Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob h url popoldne v Knausovl dvorani. — John Pekolj predsednik, 6011 Bonna ave.; Math Oblak 1233 B. 60 St. n. tajnik Jer Znldarilč, blagajnik J. Levstek, 1181 B. 66th St. Oobornlk Frank Levstek. Druitvenl zddravnlk J. M. Seliikar, 6127 St Clalr ave. 81. dec. 14.
SV. JOŽEFA
Sam. kranjeko kat podp. druitvo
Ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Knauaovl dvorani. Vstopnina od 18 do 25 leta proata, od 25.-36. leta 82.00 In od 35. do 40 leta 82.50. — Predsednik Frank Koren 1583 B. 41' Bt prvi tajnik Fr. KoimerlJ 455 B. 152 Bt Col-lluwood, II. tajnik J. Stamfel 6127 Bt Clalr., blagajnik John Germ 1089 B. 84 St. Rojaki se vabijo k obilnem 19 pristopu. Zastopnik aa sapadno stran (West Side) Georg Kofalt, 2038 W. ; 105 8t N. W.. Zastopnik sa Newburg John Lekan 8514 B- 80 St S. B« 'J
1. jan. 15. • —11' »
SV. ANTONA PAOOVANSKEQA Mlad. pbdp. druitvo v Newburg, O..
ima svoje redne meaečne aeje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Plutov! dvorani na 8811 B. 81 Bt — Predaed-tkik Dom. Blatnik 9514 B. 81st St. tajnik Joe Lekan, 3819 Baat 80th St blagajnik Joe Lekan at 3558 B. 80 St načelnik Johan Konestoba, — 8eje se vrie vaako četrto nedeljo v mesecu v M. Pluto vi dvorani Nil B. 81 St .
1. Jan. 15.
LUNDER ADAMIČ M. » S.S.PX
Dramatično In podporno druitvo
Ima redne seje vsako drugo nedeljo v meseeu ob 9. url dopoldne v veliki Knauaovl dvorani. Druatvo daje 88-00 tedenske podpore ln 5600 smrtnlne. Sprejemajo se udje od 18. do 55. leta. Predsednik F. Somrak 1239 B. 60 Bt, tajnik Ig. Smnk 1192 Norwood Rd., blagajnik J. Jndnlč 6812 Carl ave. Organizacija poeluje po N. F. C. le-atvici.	L jan. 14
SV. ALOJZIJA
Slov. kat vit. e«m. druitvo
Ima svoje redne meeečne aeje veako četrta nedeljo pop. ob 8. aH ln redne vaje vsaki drugi torek v mesecu ob 8. uri zvečer i Knausovl dvorani. Predsednik John Gornik. 6108 Bt Clalr av*.t L tajnik Anton 8traiia, 1100 B. 63rd Bt; blkgajnik Jakob .Mauear. Načelnik ftt Somrak. Pojasnil« dajeta preaednlk ln tajnik.	1. jan. 13.
■1	i II I I ■ .
SV. BARBARA H. i F. C. PA.
Ima svoje redne meaečne aeje vaako četrto soboto v mesecu ob 8. uri v Joha Ordlnovl dvorani. V druitvo sa sprejemajo člani od 16 do 45. leta. Vatonfta* je po starosti, Bolnlike podpore se plača 87.00 na teden ln takoj po vstopu. — Predsednik John Kromer. 998 Baat 63rd 8t tajnik J. Trbpvec 1836 M. 88 8t; blagajnik F. KatUan 1386 3. 41 St. Pojasnila dar Jeta predaednik ln tajnik.
_L J** ti.
SLOVENSKA NAR. 6ITALNI0A.
Ima redne meaečne aeje vsaki zadnji četrtek v meaecu ob 8 uri zvečer r čltalniških prostorih na 6029 Glaaa ave. vogal 81. ceste. Knjige se lapo-aojujejo veako nedeljo od 9—11 ura dopoldne ln vsak četrtek od 7 do pol 9 ure zvečer. — Dr. F. J. Kern, predsednik, 6202 St Clair ave. Ivan Polak tajnik in knjtanlčar, 6029 Glaaa ave. Hlnko Bole, blagajnik 1157 B. 81 6t Natančneje pojaantla daje tajnik ln § knjiinlčar vaaki dan od 6—8 ure sv. r čltalnUMMw»torlh. Vhod »daj.^
Sam. pevako In podp. druitvo
ma avoje redne aeje vaakd prvo ne-ieijo v meaecu in pevske vaje vsako iredo ob *8 uri zvečer v Dan 8ta-leiič dvorani. — Predsednik Andrej fCraSovec, 404 B. 158 St., tajnik Fr. M ramo r 433 B. 158 St. blagajnik M. raneilč 15706 Waterloo Rd. Bolulikl ladzornlk H. Kodelja, 458 BL 188 St
I .....................IUI ————^■P^'
LOŠKA DOLINA
ma avoje redne mesečne seje vsako letrto nedeljo v mesecu v J. Ordlnovl ' Iveraai. Predsednik Louls Srpan. . tajnik Jbhn Znldarilč U58 B. 81 It blagajnik Ahton MlheKlč. Druit. .
eaen Dommse poopore m #iw mri
- gollinwoodski sokol
ma sv°le redne	d**^"
I..' " 1 - •--- 1 ■	......
SLIKE IZ BOJIŠČA.

xvxxijre jLXTIJ^ZXX^jk
TO 35C5 ^fOJfff'JXJt >
Francosko topništvo hiti na mejo. Kakor mano, imajo Francoza najbolj moderno topništvo Francoska armada se ne zbira skupno na meji, pač pa se ustavlja v utrjenih mestih, katera morajo Nemci vzeti, če hočejo naprej.
Slika predstavlja nemški "sakladni" stolp v Spandau, blizu Berollna. Tu so imeli Nemci
£e 4« let spravljenih $60,000,000 v zlatu, katere porabijo za vojsko.
* - .....
Bratje Slovani!,;
Nla slovanski zemlji, na oni sveti zemlji, kjer smo ugledali prve zlate žarke rumenega sobica, na oni grudi, kjer bivajo naše matere, sestre, bratje in očetje, tamkaj, kjer se glasi mila slovanska beseda. * preliva sedaj v potokih rudeča kri nadih bratov. »Naša davna zakleta sovražnika Nemec in ž njim Madžar sta sti pod okr-vavefro zastavo habsbursk. zločinca podala roke, ter hočeta s puško in mečem, z ognjem in imiorstvom iztrebiti slovanski rod, ki biva od Ruske meje pa doli do Egejskega morja.
Da se jima posreči ta zakleti načrt, navaJila sta se s topovi m drnamitom na naso ponosno Srbijo, z namenom, da zatreta s površine zemlje ta junaški Srbski narod, da ga oropata politične svobode ter ga vkujeta v . verige suženjstva, d& ga podjarmita ter spravita pod senco grabežJljivevga m nenasitnega dvoglavnega orla, kateri stremi za tem, da' uniči nemško kopito vse, kar je slovanskega.
(Dlogodki, kateri se sedaj odigravajo v Evropi imajo odločiti, ali da zginejo Slovani z Evropske karte, ali pa da bodo od-aedaj naprej tudi odločujoč Či-n:te4ji v kulturnem te rnapred-nem svetu.
Pretresljivi dogodki se vršijo prod našimi očmi sedaj v Evro- ' pi, morajo odločiti, ali pridemo 1 nti Avstro Ogrski Slovenci, Sr- 1 bli, Hrvatje, Čehi, Poljaki m ' Slovaki, do tolikanj izaželjlene ' svobode, — ali pat da zginemo ' s površja m da izgubimo še ] oni košček narodne svobode in 1 B narodnega životarenja, katere- 1 ga smo uživaK dosedaj.	3
Od postanka Slovanske zgodovine pa do današnjega dne ni 1 bilo resnejših in bolj o<s ode pol- ] nib časov za Slovanstvo, kot 1 baš sedaj, ko se vrši pred na- 1 šimi očmi velikanski boj slo- i vanskega plemena za german- 1 ski m plerrwenom za obstoj no življenje. Tu- gre za naš obstoj 1
Mapa Srbije in dozdevno razvričenje srbskih in avstrijskih čet na avstro-srbski meji. Kakor znano, Avstrija nima sreče v vojni proti Srbom.
ali naš pogin.
Na mifijone naših bratov preliva sedaj svojo dragoceno kri Ja pride celokupno Slovanstvo Jo narodne svobode, — narodnega vstajenja. Njihova orjaška borba s« bije za sveto svobodo, za dom im rod, bije se za lavorjev venec junaške zmage nad onimi, ki so nas namenili j v propast narodne smrti m suženjstva.
Mi vsi smo globoko uverje-li in prepričani, da vitežko slovansko orožje izvojuje zmago n da naši narodni iwprijatelji lajdejo svojo smrt v bas istih grobovih, Idatere so pripravilil lam.
'Naši narodni bratje Srbi, Rusi, Hrvati, Cehi, fPWjski,
ij • t?** . ,:'v '» ^li1:. 1 : . ' ■ -jf:. ____— t i . , 'iii
Slovenci m Slovaki, ošk ropi jeni s krvjo vojske nujno potrebujejo naše moralne •i« mate-rijallne pčmoči, da jim mi kri od njihove krii, mi slovanS v Ameriki priskočimo na pomoč v teh tezktti časih. Naša najsvetejša dollžhost na svetu, rešitev naše domovine, vstajenje našega naroda k žaru alate svobode, nam velevajo, da jim p neko širnega oceana ponudimo roke na pomoč. Vrsta je na nas, <fa? mi Slovenci, Hrvati, Srbi, Cehi, Poljaki in Slovaki v mestu Pittsburgu in okolici, zajekkio za našimi brati Slovani sirom Amerike, ukrenemo vse kar je v naši moči, da njihovo borbo moralno m materijalno podpiramo.
Zatorej bratje, poMtittio na vel*o slovansko zborovanje, kateno se vrši v nedeljo, dne
9. avgusta ob 2 popoldne v Lyoeum Theatre na Pen« Ave. v Pittsburg, iPa. Pohitimo tja, da damo duška našim čustvom, in da pokažemo ameriškemu narodu ter celemu svetu kako zelo ljubimo svoje brate in kalko silno mrzimo lin sovražimo naše tlačitellje ter sovrage. Obve-žimo 11 naše blagodejno desnico bob in rane naših ljubljenih bratov, kateri padajo na bojnih poljanah.
Kdor n)i izdajalec, izrodek in izme'eek svojega naroda, ta bo pustil vsak opravek in vse o-stalo, ter prišel sam in s svojci, ki se čutijo Slovane na vseslovenski 9estan*k, ki ap vrši v nedeljo dne 9. avgusta ob 2 popoldne v Lyceum Theatre.
Zakftnjamo Vas brat pri vaši materi, pri sreči vaše in naše domovine, zaklinjamo Vas pri bodočnosti vaših otrok, dia pridete na to veliko narodno zborovanje.
•Pridite, tako vas kliče sveti glas r^ukotrpnega naroda vašega, pridite, vas kličejo rane in . kiri stotine in tisoče v padlih junakov na bojnih poljanah. Dcjdi'e in pripeljite seboj svoje brate, ženo ini otroke, da pokažemo, da smo vsi mladi in stari, možM in ženski edini v s;li. ki teži za rešitvijo in usta- i je;em velikega Slovanstva.
Na zborovanje torej Slovenec. Na zborovanje Hrvat. iNa zborovanje Srb. Pridi Rus. Pridi na zborovanje Čeh, Slovak in /Poljak. Izdajalec >'n bojazljivec pa naj ostane doma.
;Na svidenje- na1 vseslovans-kem zborovanju
Slovenski odbor.
-o-
1	-i
iNajslabše je onemu človeku, Id mirna nobenih skrbij; njemu je smrtno dolgočasno.
»Najbolj smešni so oni lju- I dje, ki nimajo nobenega poj- I m a za smeh.
Sebičnost je čudma stvar: I Kadar dosežemo kaj, kar smo ■ želeli, tedaj pa želimo zopet nekaj, kar še nimamo.
»Marsikdo je že stal pred vra-tmi uspeha, pa ni mogel poiskati ključiav«ice.
Skoda izmodri človeka, pravijo, toda staviti je treba pogoj, da škoda izmodri samo pametne ljudi.
Mbž. ki hoče največ vedeti, se mora največ učiti.	v
Reformator to je človek, ki , vedno išče, nad čimur bi svojo jezo stresel.
iMoževa hiša je njegov grad
—	dokler je na1 žensko ne pre- 1 piše.
Dobro delo težje tehta, kot I sto dobrih načrtov.
Kdor hoče (biti neodvHaen, mora odklanjati prijaznosti drugih.
Tudi bogatin je nesrečen, če l ne ve, kaj bi naredil s svojim . denarjem in kako bi si pregnal
dol gi ca s.
»Kdor se ne more spomniti kdaj je postal norec, je pač še vedno norec.	I
Ugodna prilika navadno tako lahno trka na vrata, da pohabimo zaklicati: INoter.
Zukaj je treba očitati komu,	r
da je lažnjivec. Če je res lažnji-	|
vec, tedaj sam dobro ve, če pa	1
ni, ijedaj pa :j'e prepričan, da	| si ti, ker njemu praviš, da je lažnjivec.
Kdor nikdar ne dela, ta ne | pozna veselja počitnic.
'Kdaj bi bil it svet prazen, | če bi vsakega ubili, ki ne ve kako bi se dolgočasil.	J:
(Koliko zaljubljenih fantov in deklic ne bi nikdar pisalo ljubimskih pisem, če b ivedett, da se bodejo enkrat predi sod- | nijio čitala.
INezadovoljneiS so zadovolj- £ ni samo s tem, kar imajo drugi, j
Največji lažnjivec na svetu je 1
—	nagrobni spominek.	L
Sfa M	' 'iMi-d -
3
V STARIH ČASIH.
Večkrat slišimo, kako so naši cMje fiveli in kako zdravi so bili. Bili so v neprestanem stika z naravo, brez strasti To je skoro nemogoče za Budi, ki živ^o v mestih in se veselijo živUen^ To nerodno življenje, pa tudi pomanjkanje svežega zraka in soln&rih žarkov,fcna alab upliv na nas in nas prisili, da iščemo taka zdravila, Id ohranijo naše prebavjjalne organe v delavnem redu. Tako zdravilo je dobro poznano
—tggg-gjLgg—^^
Trinerjevo ameriško grenko vino
' W ' '
Prva naloga tega zdravila je da spravi iz prebavfjalnih organov vse, kar ne spada tja, posebno ostanke hrane, ki so ostali v želodcu foprebavVe-ni in tam gnfajo. Ti odpadki zastrupljajo celo telo. Druga naloga je, da utrdbo prebavljalne organe, da se bolezen zopet ne prikaž* Mi priporočamo datišo rabo tega zdravila.
PRI ŽELODČNIH BOLEZNIH,
PRI BOLEZNIH JETER,
PRI BOLEZNIH ODVAJALNIH ORGANOV
ker dajo takojšno zadovotynoOt in perfefctno ozdravljenje. Ravno tako deluje to zdravilo pri drugih simptomih, kakor pri zaprtju, nervoznosti, bruhanju, bolečinah in krčih, pri bledooti, upadlosti, pri zgubi »potita in nespečnosti "
PO LEKARNAR
JOS. TRINER,
»	IZPBLOV ALEC
1333-39 So« Ashland Ave. CHICAGO, ILL
Trinefjev liniment je jako motno zdravilo, Id se lahko zmeša z oliv nim oljem. BoleSne v udih, sklepih m mišicah mnogokrat zginejo, ko se o^ krat namašete. Imejte ga vedno doma, da ga rabit* kadar je potreboo. g
pri nakupu svojih potrebščin na slovensko trgovino:
Josip Gornik,
TRGOVINA MOŠKIH IN OTROČJIH POTREBŠČIN TER KROJAČNICA PRVE VRSTE.
HI DOBITE NAJCENEJE:
Moške obleke, otročje obleke, klobuki in slamniki
• -t * -
nogavice in rokavice9 najnovejše ovratnice, ovratnike vse vrste, dežne plašče za vsako ceno. >
Izdelujem najfinejše obleke po naročilu.
""	' T -'	■	.............11 "........................' -■ " 11'■ ■ 1	g
Velika zaloga sukna vsake vrste, posebno lepi so jesenski in zimski vzorci. Cene zelo nizke, prepričajte se. Hranite listke od blagajne, za vsakih $25.00 vrnem za $1.00 blaga.
JOS. GORNIK,
6113 St. Clair Ave.