Leto 1893.
*
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XX. — Izdan in razposlan dné 1. maja 1893.
(Obsega štev. 64.-68.)
($4.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 22. marca 1893.1.
o nekih olajšilih gledé na prigled blaga v mejnem okraju.
Oziraje se na §. 337. colnega in državno-monopolnega redü, se v izpremembo sedaj veljavnih določil o blagu, ki je v mejnem okraju ali posameznih njega delih pod prigledom, ukazuje to-le:
1.	Prigledna dolžnost v mejnem okraju se omejuje na nastopne predmete :
1.	Kavo, surovo in pečeno (žgano) v vseh delih mejnega okraja, izvzemši dele proti morju in proti Italiji.
2.	Rudninsko olje v mejnem okraju proti Rusiji in proti Rumunskemu.
3.	Kuhinjsko sol in sicer karnéno sol v mejnem okraju gališkem in bukovinskem proti Rusiji, morsko sol v mejnem okraju proti morju in v mejnem okraju dalmatinskem proti Črni gori.
Prigledna dolžnost vseh drugih predmetov, ki so sedaj v mejnem okraju še zavezani prigledu, se s tém odpra vlja.
II.	Prigledovanje blaga bo gledé prigledu zavezanih predmetov v bodoče omejeno na prigledovanje prevoza teh predmetov, prigledovanje njih vkladbe in spečavanja pak se odpravlja.
III.	Posebe pak se je ravnati po nastopnih določilih :
1.	Pošiljatve prigledu zavezanih predmetov v dotičnih delih mejnega okraja morajo biti, izvzemši v spodaj stoječi točki 5. oznamenjene slučaje, med prevažanjem zalčžene z njih vrsto in množino zaznamujočo listino, katera obsega pooblastilo, da se ti predmeti sméjo prevažati v določenem roku in po določenem potu.
2.	Za založne listine takih prevozov naj
bodo:
a)	Izrecilni listi in čolne pobotnice, ki nosijo col-nijsko opomnjo o času in méri prevoza, potem colnijske nakazne listine.
b)	Poverilnice, izdane po colnijah ali za to pooblaščenih finančnih stražnih organih.
c)	Izrezki iz uradoma priravnanih prodajnih dnevnikov obrtnikov, katerim so podeljeni.
d)	Prigledni listi pri pošiljatvah iz notranjega colnega okoliša v mejni okraj.
3.	Poverilne in prigledne liste naj izdajajoči urad (organ) izdaje samô tedaj, kadar ni nobenega
(Sloveniâch.)
30
pomisleka o resničnosti vrste in množine, katero je potrditi, o tozemskem izviru in pa o zacolanju do-tičnih predmetov ; v dvomnih slučajih je zahtevati, da se predmet pripelje pred urad in da se izkaže njegova colnopravna posest.
4.	Pri prevozu prigledu zavezanih predmetov ni treba devati nanje zapore in tudi jih ni treba dostavljati pred urad (organ) na kraju namembe.
5.	Prevoznega izkaza ni treba:
a)	pri pošiljatvah kave (surove ali pečene) v množinah do 3 kilogramov, rudninskega olja v množinah do 3 kilogramov, kuhinjske soli v množinah do 20 kilogramov, kolikor ne gré za pošiljatve zastran obratovanja kakega obrta;
b)	pri prevozu od čolne črte v mér k bližnji mejni colniji :
' c) pri pošiljatvah, ki tranzituje mejni okraj v že-lezničnem ali poštnem prometu;
d) pri pošiljatvah v kakem kraju samem od hiše do hiše.
6.	Določilo, po katerem smejo kramarji in sploh mali trgovci, ki ne pišejo obrtnih knjig po predpisu, v mejnem okraju prigledu zavezane predmete spečavati samo rabiteljem, ne pa tudi obrtnikom za nadaljno trgovino, naj se ne uporablja o onih kramarjih in malih trgovcih, katerim so podeljeni uradoma priravnani prodajni dnevniki.
7.	Ker odpade prigledovanje zalog prigledu zavezanih predmetov ob času vkladbe,naj se tudi ne opravlja prigledovanje obrtnih prostorov tistih, ki trgujejo in obrtujejo s prigledu zavezanimi predmeti ali ki jih na drobno prodajejo, in sicer že samo vsled tega, ker gré za take predmete.
8.	Kar se tiče podeljevanja prodajnih dnevnikov trgovcem in obrtnikom v mejnem okraju, ohranijo veljavo dosedanja ukazila. Sicer pak se sploh dovoljuje, da se smejo prodajni dnevniki podeliti tudi kupcem, katerih prodajališča so sicer v notranjem colnem okolišu, vendar blizu notranje čolne črte in kateri imajo po mejnem okraju znatno kupčijo s prigledu zavezanimi predmeti.
9.	Prepoved krošnjarstva s prigledu zavezanimi predmeti v mejnem okraju (§. 358. c. m. r.), potem predpisi o prigledu prehodnic (Drž. zak. št. 179. iz 1. 1853.), in pa tako zvani strogi prigled (Drž. zak. št. 221. iz 1. 1855.), ohranijo svojo moč in veljavnost tudi nadalje.
10.	Nasproti Nemčiji in Italiji dogovoroma prevzeta dolžnost, ne trpeti, da bi se pod nekimi pogoji napravljala skladišča blaga ob meji proti Nemčiji ali Italiji, ali pa postaviti jih pod prigled, ne ruši se sè spredaj stoječimi ukazih.
11.	V koliko so sploh promet in skladišča blaga v colnem okolišu, torej tudi v mejnem okraju, obče zavezani pripadninsko-uradnemu nadzorovanju, to določujejo ukazila v osmem in devetem poglavju colnega in državnomonopolnega redü.
Ta ukaz stopi v moč in veljavo z dnem razglasitve.
Bacquehem s. r.	Steinbach s. r.
65.
Zakon z dné 30. marca 1893. 1.
o oddajanju živinske soif po znižani ceni.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takô:
§• 1.
Živinska sol se smé zopet narejati in iz skladišč države kmetovalcem kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, izvzemši Dalmacijo, do letne množine 500.000 meterskih centov, katero je na posamezne dežele, politične okraje in občine porazdeliti po veličini in vrsti njih živinskega staleža, ovedenega pri vsakočasni poslednji štetvi živine, oddajati po znižani ceni 5 gl. za meterski cent po pogojih in načinih, ki so potrebni za brambo državnega zaklada in se bodo ustanovili ukazoma.
§• 2.
O prestopkih pripadninskih predpisov zastran živinske soli se uporablja pripadninski kazenski zakon. Vendar se zlasti še ukazuje, da je zastran težkih pripadninskih prestopkov po §. 320. pripad-ninskega kazenskega zakona kaznovati onega, ki živinsko sol, katera mu je bila oddana po znižani ceni, rabi ali daje rabiti za jedilno sol, ali jo prepusti drugemu, ali ki si živinsko sol, da sl jo je spoznati za tako, pridobi proti predpisom.
§. 3.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v veljavo eno leto po razglasitvi, naroča se Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 30. marca 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
C«.
08.
Zakon z dné 11. aprila 1893. L,
s katerim se dopolnjuje §. 4. zakona z dné 24. marca 1876. I. (Drž. zak. št. 50.).
Zakon z dné 20. aprila 1893. 1.
o pravnoznanstvenih in državnoznanstvenih študijah in državnih preskušnjah.
S pritrditvo obéh zbornic državnega ukazujem takö:
zbora
S pritrditvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
§• 1.
Razen prevoznih sodov, navedenih v §. 4., odstavku 1. zakona z dné 24. marca 1876. 1. (Drž. 2ak. št. 50.) sméjo se za uvoz in izvoz piva pri U)estih, ki so proglašena za zaprta, uporabljati predpisoma preskušeni vozni sodi ali prevozni reser-v°arji (kotlovski vozovi) z najmenj 20 hektolitri prostornine.
§. 2.
Ta zakon zadobi moč z dném razglasitve.
§. 3.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu trgovskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Pravnoznanstvene in državnoznanstvene študije je treba, ako naj se ž njimi doseže sposobnost za javno službo, opraviti v določeni dobi na kaki pravnoznanstveni ali državnoznanstveni fakulteti. Njih uspeh je dokazati s teoretičnimi državnimi prekušnjami, to je s pravnozgodovinsko, pravosodno in državnoznanstveno državno pre-skušnjo.
Zahtevki za pridobitev doktorske stopinje se vravnajo ukazoma.
. Gledé onih študentov, ki se ne poganjajo niti za sposobnost za javno službo, niti za pridobitev doktorske stopinje, uporabljajo naj se samo in edino določila občega študijskega redü.
Na Dunaju, dné 11. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taafte s. r.	Bacquelieni s. r.
Steinbach s. r.
69.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 19. aprila 1893.1.,
ta je dopustilo za lokalno železnico Levöv-Klepa-röw—mesto Levöv izgubilo svojo veljavnost.
Na podstavi Najvišega paoblastila z dné februvarja 1893. 1. se proglaša, daje izgubilo ®v°jo veljavnost z Najvišo dopustilnico z dné h. decembra 1888.1. (Drž. zak. št. 7. iz leta 1889.) '''nični družbi železnice Levöv-Belzec (Tomaszöw)
. V'ljeno, vendar ne izvršeno dopustilo za gradnjo obratovanje lokalne železnice s pravilno raztečino jarne tramovke) od postaje Levöv—Kleparöw do e«dnega glavnega mesta Levova z eventuvalnimi "ndaljevalnimi programi vrèd.
Hacquehei» s. r.
§• 2.
Doba študij traja najmanj osem semestrov, od katerih je vsaj tri dokončati pred opravljeno pravnozgodovinsko državno preskušnjo, ostale pak, vendar najmenj štiri, po opravljeni pravnozgodovinski pre-skušnji.
Semester pak je v to dobo študij vračunjati samö tedaj, ako je izpolnjeno število ur za predavanja, katero se ustanovi ukazoma.
V koliko je sméti čas študij, prebit na kaki drugi fakulteti, kakor na pravnoznanstveni in državnoznanstveni, ali pa na kakem inozemskem vseučilišču, vračunjati v dobo študij, to določuje naučni minister.
§• 3.
Pripustitev k teoretičnim državnim preskušnjam je razen od dobe študij odvisna tudi od obiskovanja predpisanih predavanj (obligatnih kolegijev), pripustitev k pravosodni in državnoznanstveni državni preskušnji pa poleg tega od dokazila, da seje z uspehom opravila pravnozgodovinska državna pre-skušnja.
§. 4.
Obligatni (zavezni) so ti-le predmeti.
I. Za pripustitev k pravnozgodovinski preskušnji:
a)	rimsko pravo,
b)	cerkveno pravo,
c)	nemško pravo (zgodovina pravnih virov in javnega prava, zgodovina in sestav zasebnega prava),
d)	avstrijska državna zgodovina (zgodovina državnega razvoja in javnega prava).
II. Za pripustitev k pravosodni in k državno-znanstveni državni preskušnji:
a)	avstrijsko zasebno pravo,
b)	avstrijsko trgovinsko in menično pravo,
c)	avstrijsko civilnosodno postopanje,
d)	avstrijsko kazensko pravo in kazenska pravda,
e)	obče in avstrijsko državno pravo,
f)	upravoslovje in avstrijsko upravno pravo,
g)	nauk o narodnem gospodarstvu in narodno-gospodarstvena politika,
h)	finančno znanstvo s posebnim ozirom na avstrijsko finančno zakonarstvo.
Predavanja o predmetih, imenovanih pod II., smejo se s pridržkom določila §. 5., odstavka 1. vračunjati samo tedaj, kadar so se poslušala po opravljeni pravnozgodovinski državni preskušnji.
Vsi pod I. in II. imenovani predmeti so ob enem predmeti preskušnje, in to pod I. oznamenjeni predmeti pri pravnozgodovinski, pod II. lit. a—d oznamenjeni predmeti pri pravosodni, ostali pak pri državnoznanstveni državni preskušnji.
IH. Poleg tega morajo študentje prava poslušati:
a)	pred pravnozgodovinsko državno preskušnjo eno predavanje na modroslovni fakulteti iz področja modroslovja,
b)	pred pravnozgodovinsko državno preskušnjo ali po nji še eno predavanje na modroslovni fakulteti, potem eno predavanje o zgodovini pravne filozofije in eno predavanje o obči primerjajoči in avstrijski statistiki.
V posebnega ozira vrednih slučajih more na-učni minister dovoliti, da se komu izpregleda obiskovanje posameznih zaveznih predavanj.
Pavnozgodovinska državna preskušnja se more opraviti v prvih štirih tednih četrtega semestra.
Pravosodna in državnoznanstvena državna preskušnja se moreta opraviti po tistem redu, kakor si kedö sam izbere, in sicer ena od njih že v poslednjih štirih tednih poslednjega semestra.
§• 6.
Določilo, po katerem ima na kakem avstrijskem vseučilišču pridobljena stopinja pravnega doktorja isto moč, kakor jo imajo popolnoma opravljene državne preskušnje, ohrani v bodoče svojo veljavnost samö gledé tistih kandidatov, ki so si ob času, ko ta zakon stopi v moč, že pridobili doktorsko stopinjo.
§• 7.
Na podstavi spredaj stoječih določil ustanavlja naučni minister red za pravnoznanstvene in državno-znanstvene študije in preskušnje.
§■ 8.
Ta zakon stopi v veljavo in moč z učnim letom 1 S94./95.
§. 9.
Z dném, ko zadobl ta zakon veljavo, razveljavijo se vsa določila, ki temu zakonu nasprotujejo.
Gledé onih študentov, ki so svoje študije pričeli pred tem časom, naj naučni minister izda primerna prehodna določila.
§■ 10.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu ministru za bogočastje in nauk.
Na Dunaju, dnč 20. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
TiiafFe s. r.	Gautsch s. r.