U £|utU|nm, tctttck 4. februarja 1937
Cena din 1
Poštnina platana v gotovini
Slev. 21
Z ilustrirano prilogo „ Teden v slikali"
leto II.
Ruždi Aras potuje iz Milana v Belgrad
Milan, 4. febr. AA. Prvi razgovori ined grofom Cianom in turškim zunanjim ministrom Ruždijcin Arasom so trajali ilve uri. Razgovor se jc začel ob 10.30 v palači del Governo, prisostvoval mu jc pa samo turški poslanik Arikital. Izvedencev pri razgovoru ni bilo. Drugi politični sestanek med obema zunanjima ministroma jo bil popoldne ob 17. — Uradno poročilo o teh razgovorili jc izšlo šele zvečer in ima političen pomen. To jo, kakor vse kaže, tikratu tudi edini dokument o milanskem sestanku, ker ni bilo na programu podpisa nobenega dogovora. Popoldanska izmenjava misli jc potekla zelo prisrčno in jc bila splošnega značaja. Ta izmenjava mislise nanaša, kakor kale, tudi na italijansko-turSko razmerje v okviru obstoječega stanja na Sredozemlju.
Ob 13.30 je grof Ciano priredil v enem izmed večjih milanskih hotelov kosilo na čast Ruždi ju Arasu. Na kosilu so bili člani turške in italijanske delegacije, turški poslanik v Rimu in osebje tur-
škega poslaništva ter prefekt in več uglednih osebnosti iz Milana.
Milan, 4. febr. o. Uradno poročilo o sestanku med italijanskim in turškim zunanjim ministrom se omejuje na ugotovitev, da oba ministra nista imela pri tem sestanku poročati ničesar novega, marveč pogovorila sta se o lem, kako bi se stvarno izvajale stare pogodbe in dogovori.
Italijansko-turška pogodba iz leta 1928, ki sla jo sklenila Ruždi Aras in Mussolini, bo služila za podlago, da postanejo odnošaji med Italijo in Turčijo prisrčni. Italija in Turčija imata veliko skupnih vprašanj, tako glede Dardanelske ožine in prometa skozi Dardanele, kakor glede položaja na Sredozemskem morju. Sestanek v Milanu je pokazal, da je ta vprašanja mogoče rešiti sporazumno in da ni nobenega razloga za kake spore. Italijanska utrjevalna dela na Dodekanezu ne pomenijo za Turčijo nobene grožnje. To je priznal turški zunanji min. svojemu italijanskemu tovarišu v Milanu.
Vsi italijanski listi danes obširno razlagajo pomen sestanka v Milanu. Ne pišejo pa dosti o tem, da jc razgovor potekal v glavnem okrog možnosti za sodelovanje med Italijo in med državami Balkanskega sporazuma, v katerih imenu jc turški zunanji minister tudi govoril. Zdi se, da je tudi v tej stvari prišlo do sporazuma, kajti danes ob 12 odpotuje turški zunanji minister iz Milana naravnost v Belgrad, kjer so bo sestal s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Stojadinovičein. Temu sestanku pripisujejo veliko važnost za nanaljnje dogodke med Italijo in Balkanom.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je odpotoval iz Milana sinoči ob 23 in jc dospel danes oh 7 zjutraj v Rini.
Belgrad, 4. febr. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič jo sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu italijanskega pooblaščenega ministra in izrednega poslanika na našem dvoril g. Maria ludellia.
Prvi razgovori o vrnitvi nemških kolonij
London, 4. febr. o. Po vesteh iz zunanjega ministrstva sc prično prvi razgovori med angleškim zunanjim ministrom Kdonom in nemškim poslanikom Ribbentropom v petek. Razgovori sc bodo nanašali na nemško spomenico, ki razlaga nemško stališče glede vrnitve kolonij, ter nemške zahteve glede tega. Spomenico jc v glavnem izdelal kancler Hitler sani. Spomenica do podrobnosti razlaga to vprašanje in navaja vse gospodarske razloge, ki govore za to, da mora dobiti kolonije nazaj. Na vprašanje kolonij veže Nemčija tudi omejitev oboroževanja.
Ker ni moči pričakovati, da bi Anglija odstopila kak kos svojega kolonijalnega ozemlja, je jasno, da bodo Angleži skušali nemške zahteve zadovoljiti drugače. Ni dvoma, da se bo vprašanje uemških kolonij začelo urejevali tako, kakor ho-
čejo Nemci. No ve sc pa, kdo bo tisti, ki bo moral Nemčiji odstopiti dele svoje posesti.
Angleška vlada je imela včeraj popoldne, kakor ponavadi, svojo sejo, na kateri so se razgo-varjali o Hitlerjovom govoru in o vprašanju vrnitve kolonij. Angleška vlada je mnenja, da sc tisti deli Hitlerjevega govora, ki razpravljajo o kolonijah, nanašajo posebej na Anglijo.
Sestanka v petek pa pričakujejo po vsej Evropi z velikim zanimanjem. Zdi se, da bo angleška vlada potem, ko bo spoznala nemške zahteve do podrobnosti, stopila v stik s sedmimi prizadetimi državami, ki so si v svetovni vojni razdelile nemška prekomorska posestva. Iz tega je razvidno, da bodo pogajanja o kolonijah trajala precej dolgo, kakor vsaka pogajanja, ki jih vodi Anglija.
Še odmevi Hitlerjevega govora
Pariz, 4. febr. AA, Havas poroča iz Berlina: »Berliner Lokalanzeiger« piše o govoru francoskega zun. ministra Delbosa in pravi med drugim:
G. Delbos je izjavil, da se mu zde besede, izgovorjene na tej strani Rena, iskrene. Priznal je, da se naša nesoglasja ne, nanašajo na končne cilje, temveč na metode, s katerimi želimo te cilje doseči.Zdi se pa, da francoski državnik ni zadosti pazljivo prebral govor drž. kanclerja.
Dalje berlinski list zameri g. Delbosu, da se še nadalje drži ženevskih načel in da vztraja pri tem, da je treba Sovjetsko Rusijo uvesti v krog mednarodne skupnosti. Prav tako zameri g. Delbosu lepo gesto, ko je odkril spomenik padlim francoskim vojakom v Chuteaurouxu in izkazal pri tej priložnosti čast tudi grobovom nemških vojakov, ki so jih kot ujetnike pokopali v tem francoskem mestu. Glede vsebine ministrovega govora pa pravi veliki nemški list, da je g. Delbos večkrat napadel konkretno in pozitivno vsebino izjav vodje rajha o francosko-nemškem razmerju. Glede načina poudarja list, da vztraja Delbos pri kolektivnosti, izjavlja pa vendarle, da si Francija zelo piizadeva, da omogoči zmanjšanje napetosti in zbližanje, ki se ji zdi prvi pogoj za sklenitev trajnega in koristnega dogovora, ki ne bi bil proti nikomur naperjen. Listu se zdi, da je bil g. Delbos v tem govoru manj kategoričen, kakor Blum. Baš metoda dvostranskih pogodb, ki jo predlaga Nemčija, poudarja list, ni naperjena proti nikomur. Giede oboroževanja pravi list, da je g. Delbos
priznal obrambni značaj nemškega oboroževanja. Na koncu list izjavlja, da mora med nemškim in francosko-britanskim pojmovanjem obstajati nepremostljiv jez vse dotlej, dokler bosta Francija in Velika Britanja brezpogojno zahtevali vključitev Sovjetske Rusije v okvir mednarodnega sodelovanja.
Sv. oče poide na oddih že v mafu
Vatikan, 4. febr. o. V vatikanskih krogih govore, da namerava sv. oče letos prej oditi na letovišče v svojo poletno prestolnico Castel Gandolfo. Sv. oče namerava oditi tja že maja meseca namesto julija, kakor ponavadi, ker so zdravniki prepričani, da bo pomladanski zrak v tem gorskem kraju zelo ugodno vplival na njegovo zdravje. Upajo, da sc bo stanje sv. očeta takrat že toliko izboljšalo, da bo lahko potoval.
Romunija in Rusira
Bukarešta, 4. febr. o. Romunska poslanska zbornica je na včerajšnji nočni seji slišala interpelacijo liberalnega poslanca Constanciansca, ki je vprašal zunanjega ministra, kaj namerava odgovoriti z ozirom na žaljive napade češkoslovaškega poslanika Šebe, ki je izdal neko knjigo o življenju v Romuniji. V tej knjigi se dotika tudi odnosov med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Zaradi te interpelacije se je razvila velika debata, v kateri so nacionalistični poslanci zahtevali, naj vlada že enkrat pojasni svoje stališče do Sovjetske Rusije in naj po krivdi Titulesca ne vzdržuje videza, kakor da hoče romunsko ljudstvo iineti kako zvezo^ z državo, ki predstavlja največjo nevarnost za Evropo in za ves svet.
Za novega angleškega poslanika v Berlinu
bo najbrž imenovan dosedanji pomočnik državnega tajnika v zunanjem ministrstvu sir Aleksander Cadogen.
Zveza Slovenije z morjem
Belgrad, 3. februarja. AA. Seja finančnega odbora se je začela danes ob 10 dopoldne. Svoj ekspozo je podal prometni minister dr. Mehmed S p a h o ; ekspozo obsega 90 strani. Med drugim je minister izvajal:
Minister je najprej dal številčne podatke o izdatkih in dohodkih, ki znašajo pri upravnih ustanovah 239,901.823 din izdatkov in 230,488.623 dinarjev dohodkov. Pri upravi državnih železnic znašajo izdatki 1,808.901.377 din in dohodki pa 2,045.000.000 din. Razlike je torej plus 146,098.023 dinarjev. Pri ravnateljstvu rečne plovbe znašajo izdatki 22,382.1(55.10 din, dohodki pa 21,388.465.10 dinarjev. Skupni primanjkljaj vsega resora znaša torej 91,370.000 din. Primanjkljaj je večji od primanjkljaja, proračunanega v letošnjem proračunu po dinarjev 29,741.800 din. Primanjkljaj izhaja v celoti iz izdatkov za gradbe novih žcleznic, in se
Poročila iz Španije
Salamanca, 4. februarja. AA. (DNB.) Uradno poročilo vrhovnega poveljnika nacionalnih sil pravi, da vlada na fronti severne armade zatišje.
Včeraj dopoldne so priplule v Algeciras pri Gibraltarju nacionalistične bojne ladje »Canartas«, »Baleares«, »Almirante«, »Cervera«, »Canovas del, Castillo Da to« in »Torpedovka 10«. Nemški oklop-nici »Admiral Graf Spee« in »Koln« sta pred Al-gecirasom od pretekle noči. Zdi se, da se je ta koncentracija španskih pomorskih sil v Agecirasu izvršila v zvezi s pripravami za novo ofenzivo proti Malagi, ki se mora začeti konec tega tedna.
Vesti iz Valencie
Valencija. 4. februarja. AA. Havas: Včeraj je bila seja valencijske vlade. Zunanji minister del Vayo je poročal o svojih pogajanjih v inozemstvu.
Letalsko ministrstvo in ministrstvo mornarice sta objavila naslednje uradno poročilo: Na fronti nri MMagi je pred Narveno naša eskadra letal bombardirala nacionalistično križarko »Canarias«. Križarka je bila večkrat zadeta in je na njej prišlo do eksplozije. Ista eskadrila je bombardirala tudi sovražne postojanke pred Marbello. Na aragonski fronti je isto letalstvo bombardiralo tudi postajo v Terueln in več važnih postojank v mestu samem.
V	Valenci jo so prišli trije anglikanski škofje. Ti škofje bodo proučevali razmere v pokrajinah, ki so pod oblastjo madridske vlade. Sprejel jih je minister Irujo. ki je katolik in strokovnjak v verskih zadevah in zastopa v vladi Baske,
Norveška zahteva odškodnino
Oslo. 3. februarja. Norveški zunanji minister je pooblastil norveškega odpravnika poslov v Va-lenciji, da zahteva od španske vlade 400.000 kron odškodnine za škodo, ki jo trpi norveška ladja »Gulnaes«, ker so jo obstreljevali v Sevilji,- Zaradi tega obstreljevanja so našli smrt štirje norveški mornarji.
Španski zunanji minister Alvarez del Vajo ie odgovoril, da bo španska vlada proučila to zahtevo, čimprej ko bo mogoče
Bayonne, 4. februarja. A A. (Havas). Včeraj okoli dveh je prišlo do eksplozije na tovorni ladji madridske vlade »Mario Amalio«. ki je bila vsi; drana blizu francoskega Bayonna Na omenjeni ladji je eksplodirala bomba. Škoda je sorazmerno majhna, od posadke pa ni nihče ranjen. Na ladji je bilo natovorjenih več avtomobilov za ambulante; ne vedo pa, kdo je položil bombo.
Vremenska poročila
Rateče: —4, jasno, 50 cm srenj«, drsališče in mala skakalnica uporabna.	.
Kranj,ska gora; —5, barometer se dviga, jasno, 40 cm snega, srenj, sankaliSCo uporabno, drsaliSCe tudi.
Vršič-Krnica: —6. jasno, na 110 cm snega 5 cm
SFeža	^
Boh Bistrica: —3, na 50 cin zmrznjeni podlagi
SF(/ Dom na Komni: —5, na 120 cm zmrznjenega snega 4 cm srofca
Bom na Krvavcu: —4, 50 cm zmrznjenega snegu, smuku ugodna proti Velikemu Zvoku.
Velika Planina:	-:i, jasno, 90 cin sesedenega
*ne«a, severozahodni veter.
bo pokril iz splošnih državnih dohodkov.
Povprečno je v zadnjih treh letih znašal dohodek 1,982.237.933.48 din. V prihodnjem proračunskem letu smemo pričakovati dohodek v znesku 2,045.000.000 din. — Izdatki uprave državnih železnic so narasli za 22,528.977 din. Predlngano povečanje za 12,394.880 din gre za zavarovanje osebja in na rodbinske doklade.
Prihodnje leto bo dodelanih in puščenih v promet 403.7 km novih prog. To znaša v primeri z dosedanjo eksploatacijo po doližini 4.40% in bo za te proge treba tudi ustrezajoče število osebja.
Položaj v tovornem prometu je bil ugoden in ae je pomanjkanje čutilo le glede zaprtih vagonov za prevoz svežega mesa in glede velikih vagonov. Kot važen pojav velja omeniti, da se je leta 1930. povečal notranji promet zasebnega počasivoznega blaga, ki znaša skoraj 74.25% od celotnega blagovnega prometa. Tranzit je padel v preteklem letu za 10.91% zaradi izvajanja sankcij proti Italiji. Zamude vlakov so padle za okoli 50% v primeri z letom 1935. Trčenj je bilo vsega skupaj samo tri nasproti 41 v letu 1929.
Dalje je minister navajal podatke o strojni službi, o nabavi lokomotiv in slično. Splošna oprema naših prog ni izvedena v celoti po zahtevah in potrebah današnjega prometa. V celoti znašajo proračunski izdatki za leto 1937-38 v tem oddelku 208,867.290 din. Osebni prejemki se povečajo za 1,342.273 din. Stvarni izdatki (redni) se povečajo za 417.840 din, izredni pa za 29,112.744 din. Celotni izdatki za leto 1937-38 znašajo 30,872.887 din ali za 17.3% več od celotnih dovoljenih izdatkov za leto 1936-37.
Za zvezo Slovenije s Hrvatsko in za ugodnejši izhod na luko Sušak je nameravana proga Šent Janž-Scvnica, ki so že gradi, in proga^ Črnomelj-Vrbovsko. Za zvezo vzhodnih krajev države je nameravana proga Kučevo-Donavski most. Z gradbo proge Ustiprača-Foča-Bileča-Nikšič-Podgorica se pa izpo|)olni sistem ozkih prog in se dobi tako najkrajša in najugodnejša proga k morju.
Pet milijard dolarjev za boi proti poplavam
VVashington, 4. febr. o. Zaradi zadnjih poplav v porečju Mississipija je ameriška vlada izdelala nov načrt za obrambo pred poplavami. Po tem načrtu bodo zgradili nov sistem jezov in nasipov. Načrt vsebuje okrog 100 podrobnih predlogov za varovalna dela v različnih predelih ogroženega ozemlja. Načrt bodo izvršili v 6 letih in bo zbornica za to določila 5 milijard dolarjev.
Predsednik Roosevelt je izdal odlok, po katerem je dovoljeno uvažati v {»plavljene kraje živež, darove in zdravila iz inozemstva brez carine. Teh darov prihaja zlasti iz Kanade ogromno.
Po najnovejših poročilih iz poplavljenih krajev, je reka Ohio spet začela naraščati,
Vesti 4. februarja
Proti nevmešavanju v špansko vojno so se izrekli poslanci angleške delavske stranke, ki so so vrnili z obiska v Španiji. Zavzeli so se tudi za to. da bi Anglija dovolila prodajati orožje in strelivo rdeči Španiji.
Dva parnika sta sc trčila pred belgijsko obalo.
Eden je bil francoski, drugi belgijski. Francoski se je polopil.
Nemčija bo spoštovala holandsko in belgijsko nevtralnost, ne da bi zahtevala od teh držav kakih obveznosti. Tako poročajo francoski listi.
Reka Nil narašča in so pričakovali za nocoj ponoči, da bo voda dosegla najvišje stanje. Če bodo nasipi zdržali to nevarnost, potem se ni bati večje poplave.
Turški proračun za bodoče leto bo za 36 milijonov turških lir večji, kakor pa je bil lanski. Povečanje gre predvsem na račun vojnih dobav.
Vsi predlogi bivše japonske vlade bodo zamenjani z novimi, ki jih bo sedanja vlada predložila zbornici. Gre predvsem za proračunske osnove, v kolikor se tičejo vojske.
Abesinski muslimani so odromali v Meko iz
pristanišča Džibuti. To je prvič, odkar se je začela italijansko-abesinska vojna, da so lahko Abe-sinci potovali v skupini izven meja svoje domovine.
Angleško letalo, ki jc nosilo časopise iz Liverpoola v Glasgow, je včeraj izginilo z vsem tovorom in s štirimi potniki. Išče ga 12 vojaških in civilnih letal.
Posojilo za gradnjo novih ccst bo razpisala avstrijska vlada. Posojilo bo znašalo 150 milijonov šilingov in se bo obrestovalo po 4%. Del posojila bo šel tudi za pospeševanje poljedelstva.
Prva seja mednarodne zveze bivših bojevnikov bo v Berlinu od 15. do 18. februarja. Udeležili se je bodo zastopniki 14 evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavije in Italije.
Vojvoda Windsorski je bil prvič v uradni družbi na večerji, ki jo je sinoči priredil angleški poslanik na Dunaju in katere se je udeležil predsednik avstrijske republike Miklas ter številni člani avstrijske vlade in diplomatskega zbora.
Gripa v Angliji je pretekli teden zahtevala j 1155 smrtnih žrtev, predzadnji teden pa 1137. Gri-
| pa še vedno narašča.
V	Moskvi so aretirali komisarja Voronkina,
, ravnatelja glasovite ječe GPU Lubjanke. Obtožen | je, da je imel zveze s Pijatakovim.
20 Italijanov so prijeli v Barceloni baje zaradi tega, ker so špionirali na škodo Katalonije.
Nasedel je angleški nosilcc letal »Furious«,
in sicer v pristanišču na Malti, kjer je zadnje dni divjal silovit vihar. Škoda zaradi tega je precejšnja.
Lindberg je prišel v Rim in bo iz Rima odletel v Egipt. Razburjenje, ki je nastalo zaradi njega, češ, da je izginil, je bilo najbrž samo reklama, da je svet spet postal pozoren nanj.
34 Puškinovih potomcev živi v Rusiji, tako so ugotovile oblasti zdaj, ko se bliža proslava stoletnice Puškinove smrti. Od teh potomcev jih 7 nosi Puškinovo ime.
Stavka nameščencev pri dvigalih se je začela v Newyorku. Stavka je ujela tudi predsednika organizacije teh nameščencev tako, da je moral 42 nadstropij peš po stopnicah.
Ameriški zakon o nevtralnosti bo predsedniku republike dal obsežne pravice za primer vojne ter bo zabranil izvoz orožja in streliva ter vseli su; rovin, ki služijo,za vojno. Amerikanski državljani ne bodo smeli več potovati s parniki držav, ki se med seboj vojskujejo.
Obisk švedskega kralja v Belgiji se bo najbrž zaključil z novim političnim sporazumom med Belgijo in Švedsko.
19 milijard frankov za oborožitev Francije
predvideva novi francoski obrambni načrt. Tako je povedal v svojem govoru francoski vojni minister Daladier.
Anglija ni priznala katalonske neodvisnosti,
kakor nekateri listi v Evropi tolmačijo zadnji obisk angleškega brodovja v Barceloni. Obisk je bil zgolj informativnega značaja.
30 milijard dinarjev je izdala Anglija za svojo oboroževanje v preteklem letu. Četrtina te vsote je plačala za naročila v tovarnah, ki so že več let zaradi krize stale.
Vesti o uporih v Ahesiuiji zavračajo italijanski listi kot izmišljotine angleškega levičarskega tiska.. Da o uporih ne more biti govora, priča potovanje podkralja Grazianija po vsem osvojenem ozemlju.
Gladovna stavka ameriških delavcev
Washington, 4. febr. o. Havas poroča iz Fliuda, da so stavkujoči delavci v Chevroletovih avtomobilskih tovarnah začeli z novo taktiko. Proglasili so namreč gladovno stavko, katero bodo izvajali vsi delavci, ki so zasedli tvornico, in tisti, ki so ostali doma. Zdi se, da bodo s tem korakom prisilili upravo avtomobilske družbe, da se bo začela pogajati glede ureditve spora. Sicer pa je položaj v mestu nespremenjen. Vse vhode v tovarne je zasedlo vojaštvo, ki je razpostavilo strojnice. Včeraj ni prišlo nikjer do spopadov, ker vsi pričakujejo ukrepov osrednje vlade.
Celo nesreče in katastrofe dokazujejo sramotno revščino naše univerze
Požar na ljubljanski Tehniki
Ljubljana, 4. februarja.
Ko je danes zjutaj okoli tričetrt na šest čistilka Marie na tehnični fakulteti prišla v poslopje fakultete, ji je udaril nasproti že na hodniku hud smrad po dimu. Takoj je zaslutila, da mora nekje tleti ali goreti. Dim je prihajal iz veže, ki je vzdolž predavalnic. Marie je takoj začela po vrsti odpirati vse predavalnice in laboratorije. Približno v sredini je naletela na delovno sobo profesorja Kavčiča. Ko je odprla vrata tega kabineta, ji je udaril nasproti hud puh. Takoj je vedela, da je v tej sobi izbruhnil požar. Stekla je po hodniku in naprej k vratarju Vidmarju ter sta se nato oba vrnila pred delpvno sobo prof. Kavčiča. Med tem je prihajala iz kabineta že takšna vročina, da so popokale ua oknih veže nekatere šipe. Takoj sta »dprla vsa okna in poklicala gasilce.
Velika znanstvena škoda
Ko so gasilci prišli, je bilo v sobi prof. Kavčiča že vse v plamenih. Z vodo so dobesedno polili vse stene in ves inventar, ki pa je bil spremenjen že v oglje. Delo gasilcev je bilo sicer na-oorno, ker pa je kabinet zelo ozek, je bilo delo tmalu opravljeno. Ko so gasilci odstavili brizgalno ;ev, se je Sele videlo poledice požara: v kabinetu ni ostala cela niti ena reč. Najmanjši drobec je »ostal žrtev plamenov. V kabinetu je bilo mnogo dragih priprav, med njimi tudi ena analitska tehtnica. Poleg tega so zgorele vse kemikalije, celotna knjižnica diplomskih del, osebna knjižnica K. prof. Kavčiča in sploh ves inventar. Kar je pa aajhujše: žrtev plamenov so postali tudi načrti tn spisi, na katerih je delal prof. Kavčič več let. Ti se nanašajo predvsem na študij odvisnosti tcorozivnosti cementa in betona od raznih faktorjev, na preiskavo vpliva hidravličnih dodatkov in porabnosti domače plavžne žlindre za železni portlandski cement Ti spisi predstavljajo dolgoletni snanstveni napor in delo, ki bi bilo velikega pomena za našo znanost in gospodarstvo, ko bi bilo Končano.
Vzrok požara
O vzroku požara so različna mnenja, vendar je pa važno to, kar je ugotovila komisija mestnega gasilskega urada: Ko so prišli gasilci v kabinet, je stala na tleh pod mizo popolnoma razbeljena električna peč, oziroma neke vrste ogre-jevalec. Po vsej verjetnosti je ostal ta ogrejevalec
priklopljen na električni tok, vsled česar se je zelo razbelil in so se zaradi tega vneli leseni predmeti okrog ogrejevalca (pod, miza, itd.)
Naj pride nov požar
Današnji požar je zopet samo člen v verigi okolnosti, ki dokazujejo, kako mizerne razmere vladajo na naši tehniki. Kabinet, ki je danes postal žrtev požara, je sam na sebi pravcata luknja, ki ni služila samo za shranjevanje cele grmade kemikalij, dveh knjižnic in drugih potrebščin, marveč je moral v tej luknji prebivati pri svojem znanstvenem delu cele dneve tudi profesor sam. Tudi ureditev kabineta je ne samo pomanjkljiva, marveč nemogoča. Saj če upoštevamo, da si jo moral g. prof. Kavčič postavljati pod mizo električni ogrejevalec, si lahko predstavljamo, kakšni prostori so to. V neposredni bližini profesorjevega kabineta je tako imenovan — laboratorij. Naši bralci si pod tem imenom predstavljajo gotovo prostorno, razsvetljeno, zračno in udobno dvorano. Toda, če bi odprli vrata v to »dvorano«, bi ostrmeli. Za vrati bi zagledali brlogu podoben prostor, ki meri kakih 8 do 10 kvad. metrov. In koga bi našli v tem brlogu? Nič več in nič manj kakor 20 (dvajset) slušateljev, ki so drug drugemu napoti, a morajo vendar delati tudi praktične poskuse. Prostori na naši tehniki niso primerni niti za kasarne, kaj šele za znanstveno delo. Spričo takih razmer se človeku nehote vsiljuje Zelja, naj bi z današnjim požarom pogorel ne samo tehnični institut (seveda, če bi ne bilo v njem toliko znanstvenega dela, napora, požrtvovalnosti in uspehov naše mlade, toda ponosne, čeprav v sramotnih in beraških razmerah boreče se znanosti), marveč da bi očiščujoč požar uničil vso tisto dosedanjo našo prosvetno politiko, ki je takih sramotnih razmer na naši univerzi kriva.
Krojaški vajenec na krivih potih
Celje, dne 3. februarja.
Zelo zgodaj je zašel na kriva pota komaj 18-letni krojaški vajenec Josip, doma iz Št. Vida pri Grobelnem. Vsa znamenja kažejo, da bo zelo težko prišel zopet na pravo i>ot. Bil je že obsojen zaradi tatvine zlatnine na 2 meseca zapora, pa mu kazni ni bilo treba odsedeti, ker ga jo zapora rešila zadnja velika amnestija. Fanta pa je že v ponedeljek, dne 1. februarja, v Celju aretirala policija in ugotovila, da je fant, ki se je učil prvotno krojaške obrti v Celju, izvabil od neke stranke na račun svojega mojstra 100 din. Naveličal se je Celja, gotovo so mu postala tukaj tla prevroča, in se je šel dalje učit krojaške obrti v Kranj, kjer je pa kmalu nadaljeval z življenjem, ki ga je bil začel v Celju. V Kranju je živel šele mesec dni, pa ima že na vesti velik greh. Na enak način kakor v Celju, je hotel tudi v Kranju izvabljati od raznih strank na račun svojega mojstra denar. Res se mu je posrečilo izvesti za naše razmere naravnost velikopotezno akcijo.
V ponedeljek, dne 1. februarja, se je naenkrat pojavil v Celju, kjer ga je pa celjska policija takoj aretirala. Celjska policija je takoj povprašala v Kranj, da dobi poročilo glede fanta, kako in kaj, ker se ji je zdelo vse skupaj sumljivo. Iz Kranja so odgovorili, da je fant ukradel prejšnji dan, to je 31. januarja, svojemu mojstru 3000 din gotovine in nato neznanokam izginil. Fant je tatvino priznal, povedal pa je tudi, da nima nič več denarja, ker je že vsega zapravil. Ko je v Kranju okradel svojega mojstra, si je najel avtotaksi in se pripeljal z njim v Celje. Šoferju je plačal za vožnjo 800 din. Med potjo se je ustavil tudi v Ljubljani, ker je povedal, da je zapravljal jienar_ tudi po Ljubljani. Mladega nepridiprava so pridržali v zaporih, da bo počakal na zasluženo kazen.
Narodna galerija. To nedeljo dne 7. februarja bo v Narodni galeriji vodstvo po kabinetu tujih mojstrov. Pričetek ob 11 dopoldne. Vodi g. Anton Stupica.
; ugrabllcnje;
Vesela muzikalna igra v režiji Gez« v, Bolwary-ja v glavni vlogi
Gustav rroellch In Marleluise Clandtus
Zanimiva in napeta vsebina, polna kontliktov in zdravega humorja, muzike in plesa. Elegantna in lepa žena hoče doživeti malo pustolovščino, kar se ji skoro posreči, ali pride njena hči in na veseli način jo spravi na pravo pot.
Premiero lega filma lufrl v Kinu Slotfa
Nova gasilska uprava v Mariboru
Maribor, 4. febr. Sinoči je bil v prostorih Gasilskega doma redni občni zbor mariborske gasilske čete. Zanimanje jo bilo za ta občni zbor izredno veliko in je bila temu primerna tudi udeležba. Zborovanje je zaradi obolelosti dosedanjega predsedn. Pogačnika in obolelega poveljnika Ramšaka vodil tajnik Kramberger. Iz poročil, ki so jih podali posamezni odborniki, je bila razvidna izredno živahna delavnost gasilske čete v preteklem letu in to na vseli področjih. Mariborska četa je gotovo ena najbolj moderno opremljenih tovrstnih čet v naši državi. Njeno orodje in oprema sla vredna skoro 2 milijona dinarjev. Lani si je ta četa nabavila tudi najmodernejši avtomobil, ki celo med inozemci vzbuja veliko pozornost.
Reševalci so lansko leto prepeljali v bolnišnico 2059 bolnikov in ponesrečencev.
Zborovanje mariborskih gasilcev so s toplimi besedami pozdravili navzoči odlični prijatelji: stolni kanonik in mestnik župnik msgr. Umek, ki je prinesel zliorovalcem pozdrave tudi od prevzv. škofa dr. Tomažiča, zastopnik poveljnika mesta kapetan Joksimovič, predsednik Narodne odbrane in Majstrovih borcev g. Dolar, predstavnik mestne policije g. Trstenjak, zastopnik obrtnikov g. Vab-tar in zastopnik župe za mesto Maribor g. Kessler.
Najzanimivejša točka dnevnega reda so bile volitve, zaradi katerih se je občni zbor zavlekel pozno v noč. Končno je bila sprejeta tale lista: Predsednik dr. Wankmiiller, poveljnik Benedičič, podpoveljnik g. Kuklec, tajnik g. Vilčič, blagajnik Rataj, orodjar Černy, zdravnik dr. Welcher, načelnik kulturnega odseka Vigcle. Nadzorno odbor: Dr. Sekula, dr. Kreutziger, dr. Lutmann, Krilger in Hannl.
Vesti iz Belgrada
Požar na Friškovcu
Ljubljana, 4. febr.
Sinoči okrog 8. ure so bili mestni gasilci nenadoma klicani na Friškovec. Tu so namreč ljudje opazili, da se kadi iz hiše na Friškovcu št. 3 a, last Nade Miklič. Ko so gasilci prispeli v hišo, so ugotovili, da so se od dimnika v podstrešju vneli tramovi. Tako je začelo goreti podstrešje, posebno podstrešni pod ter strop v spodaj ležeči spalnici. Gasilci so storili, kakor vedno v takem slučaju: raztrgali so pod, prebili ponekod zid, da so prišli do tlečih mest, ki so jih potem izsekali. Zato škoda ni malenkostna in se ceni na več tisoč dinarjev. Gasilci so imeli naporno delo ter so se zadržali na kraju požara nad dve uri. Le nagli intervenciji gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni še bolj razširil.
St. Jernej
Št. Jernej, 3. febr.
Za občinskega tajnika. Zopet je prišla na dnevni red uredba o stalnosti občinskega tajnika. Uredba je uredba in je ne bo mogoče kaj dolgo odrivati. Ampak je v obč. odbornikih še vedno nekaj strahu, ki je ostal iz dobe prejšnje JNS obč. uprave, ko bi skoraj dobil stalnost prejšnji tajnik, ki mu je pa še o pravem času revizor banske uprave naprtil nekaj kriminala. (Sedaj grozi, da bo privlekel na dan nekaj nečedne robe še ne* katerih faktorjev polpretekle dobe.) S sedanjim tajnikom smo zadovoljni, toda nima potrebne kvalifikacije, ki jo uredba zahteva. To pa končno ni tolikšna nesreča, ker uživa itak pokojnino. Treba l>o torej iskati zopet novega tajnika. Zato se nekaterim uredba morda še nekoliko upira. Pa ne bodimo tako ozkosrčni. Danes je socialnega pomena zaposlitev že posameznega zmožnega pa brezposelnega človeka, ki bi si raje kruh služil, kakor pa zanj beračil.
Ti pust presneti in še kaj. Dolga zima se nam menda še obeta, ker letijo divje gosi v velikih jatah, kakor jih sicer nismo vajeni videti, v južno smer. Njih klic je vznemiril tudi našo zeleno bratovščino, ki jim pa ni prizadela ravno potnih ne-prilik. Pa nikar ne mislite, da je naša zelena garda kar tako. Divja, svinjska svojat mora v Gorjancih z njimi kar resno računati, da ne govorimo o ubogih zajčkih in drugih zadevah.
Surov napad na brezposelnega
Celje, 3. februarja.
V ponedeljek, dne 1. februarja zvečer, je iskal 65 letni brezposelni delavec Seničar Ferdinand pri neki biši v Sv. Lenartu nad Laškim prenočišče. Seničarja so napadli neznani moški ter ga je eden izmed napadalcev udaril z lesenim drogom s tako močjo po glavi, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico.
Kamnik
Kamnik, 3. februarja.
Dramatični odsek »društva Kamnik« nam bo
v soboto 6. t. m. ob 8 zvečer in nedeljo 7. t. in. ob 4 popoldne prikazal burko v 3. dejanjih: Kulturna prireditev v »Crni mlaki«, katero je spisal Pavel Golia.
Nedolžnega je usmrtil
Maribor, 4. febr.
Državno tožilstvo je domlo poročilo o žalostnem dogodku, ki se je odigral v Crenšovcih y Prekmurju. 23 letni Ivan Hozjan je z osmimi ranami usmrtil 20 letnega čevljarskega pomočnika Adama Cigana. Hozjan jo dejanje priznal, zago^ varja pa se s sledečim zagovorom: Pred 15 dnevi jo slišal, da mu grozi neki Špilak, s smrtjo in da govori okrog, da ne bo živel več šest mesecev, ker ga bo poprej ubil. Zaradi tega se je Hozjan ogibal Špileka ter nosil s seboj vedno oster nož. Usodnega večera je Hozjan pomagal luščiti bučnice pri nekem posestniku v Žižkih, pa je bilo že precej pozno po noči, ko se jo napotil domov. Kakih 30 korakov od hiše jo zagledal tri temne postave, ki so očividno nanj prežale. Ker je mislil, da je to Špilak s svojimi prijatelji, ki ga hodo sedaj napadli, je naglo izvlekel nož ter se sam vrgel na srednjega, misleč da je to Špilak. Zasadil mu je nož v telo ter ga podrl na tla, ko pa se je padli zoperstavljal, ga jo še parkrat obklal. Ostala 'dva sta med tem pobegnila. Šele ko je natančneje pogledal ležečega, je videl, da se je zmotil ter je zaklal nedolžnega človeka.
Nepotreben strah v skupščini
Bclgrad, 4. febr. m. Pred včerajšnjo sejo narodne skupščine je nad steklenim obokoin počila žarnica na stropu, kar je povzročilo v skupščini kar malo strahu. Kvadratni kos steklenega oboka se je razbil ter je steklo od žarnice z velikim pokom padlo v dvorano tik ob govorniškem odru. K sreči tedaj ni bilo nikogar na tem mestu, le dva stenografa sta bila v bližini, ki pa sta hitro odskočila, ker sta bila prepričana, da gre za kaj hujšega.
Letala bombardirajo led na Moravi
Belgrad, 4. febr. m. Iz Požarevca poročajo, da se je ob izlivu Morave v Donavo nakopičilo zadnje čase toliko ledu, da se je Morava razlila preko bregov in poplavila več vasi. Da bi prepre^ čili nadaljno škodo, so se odločili, da bodo danes letala z bombami in dinamitom razbila led na Moravi, da se bo voda lažje iztekala v Douavo.
Grajsko klet v Mariboru bodo preuredili
Maribor, S. febr.
Mariborčani so se svoječasno z Grajsko kletjo upravičeno poslavljali. Uživala jo velik sloves, ki je segel izven mestnih mej ter je bila nekaj let središče mariborskega družabnega, še bolj pa pivskega življenja. Marsikdo je odnesel iz nje težko glavo in lahko denarnico. Pozneje biho dobili v Mariboru nove lepe lokale in slava Glajske kleti je začela bledeti. Ko pa so lani mestni očetje skle-pali o preureditvah v mariborskem gradu, so bili enoglasnega mnenja, da se mora preurediti tudi Grajska klet. Gornji predeli mariborskega gradu bodo postali sedež mariliorske učenosti, ker pridejo sem muzej, študijska knjižnica in arhiv, v pritličju bodo v krasnih lokalih Tujskoprometne zveze in Putnik privabljali tujce, podzemlje pa naj bi zopet povzdignilo nekdanji sloves Grajske
Belgrad, 4. febr. m. Kakor smo svoj čas že poročali so v muzeju zgodovinskega društva v Somboru pogrešimo znamenito somborsko listino cesarja Leopolda I. Omenjeno listino so secjaj našli v arhivu bivše županije v samem Somboru. Po nalogu banske uprave so namreč včeraj pregledali bivše županije in so tako tam našli tudi znamenito Leopoldovo listino. Zgodovinsko društvo je seveda takoj zahtevalo omenjeno listino nazaj, oblasti pa tej zahtevi še niso mogle ugoditi, ker niso dobile od banske uprave še nikakšnih navodil.
Bclgrad, 4. febr. m. Sinoči ob 10 je finančni odbor narodne skupščine sprejel tudi proračunski predlog za prometno ministrstvo. Na seji je poleg drugih govoril tudi poslanec Koce za zboljšanje železniških razmer v Sloveniji in za to, da sc čim prej zgradi proga Črnomelj—Vrbovško. Izražena je bila tudi želja, da se čim prej zgradi še drugi tir na progi Zidani mosti—Zagreb.
KINO »UNION«
KER DOSPE »PETROGRAJSKI SLAVČEK« ŠELE JUTRI, PREDVAJAMO DANES VELIKO FILMSKO KOMEDIJO, KI JO IMAMO PRIPRAVLJENO ZA PUSTNI TEDEN »SILVIA IN NJEN ŠOFER«.
kleti. Kuhinjski prostori restavracije se nahajajo sedaj v pritličju. Te prostore dobi Tujskoprometna zveza, reslavracijska kuhinja pa se z vsemi ostalimi prostori preseli za restavracijske prostore, v katerih jo 6edaj tako zvana Ljudska klet, ki se bo ukinila, ker ni v nobeno čast grajskemu poslopju. Tudi restavracija se bo na novo preuredila ter potein razpisala.
Mladim se dela sila
Ljubljana, 4. februarja 1937.
Neurejeno vprašanje naše mladine in njene eksistence lahko državi, narodu in kulturi največ škoduje. Ce smo zadnjič spregovorili o sramotno nizkih plačah mladih napram onim starejših uradnikov in opozorili pri tem na nesodobnost sistema plač ter zlasti na njih premajhno upoštevanje družinskega stanja, načnimo danes drugo prav tako pereče in še prvotnejše vprašanje, namreč vprašanje brezposelnosti naše mlade inteligence.
Predvsem: Odločilni faktorji se morajo zavedati, da je treba tu uujrio in takoj nekaj ukreniti.
Težko je govoriti o brezposelnih učiteljih, ne da bi navedli i težko stanje čakajočih profesorjev in tudi ostale brezposelne inteligence. To je nov problem, ki terja že od lela 1931 odgovora in sistematične ureditve, a je do danes še ni. Pri nas niti načrta še ni, niti še ni naročen. Le čakamo in odlašamo iz leta v leto. To nas tepe in slabi. »Bo že šlo nekako,« sc tolažimo ob spominu, da je tudi doslej vedno še nekako šlo... Treba je
Devet vprašani Ljotičevcem
Belgrad, 4. febr. m. Kakor smo že poročali, je predsednik narodnega kmetskega kluba Života Milanovič na seji finančnega odbora med drugim izjavil, da Ljotičev pokret Zbor finansira neka inozemska država. Na ta očitek Zivote Milanoviča je v tukajšnjem časopisju takoj reagiral generalni sekretar Ljotičevega pokreta Zbora, prof. na Vojni akademiji Velibor Jonič, ki je Milanoviča pozval preko javnosti, da v roku 10 dni pove vse, kar ve o tem in da dokaže svoje trditve. Života Milanovič je danes v tukajšnjem jutranjem časopisju odgovoril Veliboru Joniču in mu postavlja devet vprašanj, na katere zahteva odgovora od njega. Ta
Novi slatinski vrelci na Štajerskem
Zanimiva odkritja v Zbelovem pri Poljčanah
Maribor, 4. febr.
' Naša štajerska domovina je zelo bogata na raznih slatinah in mineralnih vodah, ki prihajajo na dan iz vulkanskih tal. Večkrat so taki mine-ralni vrelci že leta in leta poznani v ožji okolici, dokler se ne najde podjeten človek, ki jih začne eksploatirati. Take vrelce imajo tudi v bližini Loč pri Zbelovem. V smeri proti Zbelovem, kakih 15 minut od železniške proge Poljčane-Konjice sla dva izvirka, ki prihajata na dan na vsaki strani podolgastega, z gozdom obraščenega hriba. Eni izvirek je na močvirnatem travniku posestnika Ferdinanda Hribernika drugi pa na drugi strani hri-
ba na posestvu Jožefa Bukovšeka. Za te vrelce so dosedaj vedeli prav za prav samo pastirji. Voda je namreč precej slana ter jo živina slastno pije. Nedavno je posestnik Hribernik čistil ta studenec, pa je naletel v globini poldrugega metra na preperel hrastov obod z lesenimi obroči Najdba dokazuje, da so bili vrelci nekdaj bolj znani in čislani ter so jih stari ljudje primerneje izrabljali. Higijenski zavod v Ljubljani je že napravil analizo te vode ter ugotovil, da vsebuje mnogo dragocenih in zdravilnih rudnin. Slan okus vode dokazuje, da teče žila skozi sklade soli. poleg te pa ima voda zlasti mnogo joda. Morda se bo našel podjeten človek, ki bo začel vrelce izkoriščati.
vprašanja glase:
1. Ali jo politični pokret Zbor poslal svoje delegate na narodno-socialistični kongres v Niirn-berg ali v kakšno drugo mesto in ali so ti ljudje, ki so so mudili tamkaj, pripadniki političnega pokreta Zbor?
2, Ali je Ljotičcva organizacija dobila posebne pogoje za izvoz svežih sliv v kakšno tujo državo in kako sc jo uporabila milijonska razlika in v kakšen namen je bila dana od strani te države?
8. Ali imajo ljudje iz političnega pokreta Zbor zvezo z neko novo ustanovljeno družbo v Zagrebu, ki ima za cilj, da daje pooblastila za kompenzacije in da zagotovalja inaterijalni zaslužek političnemu pokretu Zbor?
4. Ali se list »Otažbina« pošilja brezplačno vsem občinam in zadrugam v Jugoslaviji, kakor tudi tisočerim pocdincom, in kdo to plača?
5.-Ali bi sc mogla objaviti bilanca tega lista?
8. Ali so bili kakšni konkretni razgovori med ljudmi iz Zbora in predstavniki stranke iz kake tuje države?
7. Ali je Joniču znano pisanje »Hrvatskcga dnevnika«, »Severne straže«, in »Seoskog biča« in zakaj so trditve teh listov ostale nedemantirane?
§. Ali Jonič pozna gg. Daniča, Alijaša, Goldsteina, dr. Mangla. Kolm in druge in za čigar račun ter v čigavem imenu so ti ljudje govorili v inozemstvu?	.	_
9. Ali smatra g. Jonič, da vse to ni dovolj in da bi bilo potrebno še kaj dodati, da bi bila javnost obveščena o tein?
Tukajšnja politična javnost sedaj z zanimanjem pričakuje odgovora na postavljenih 0 vprašanj od g. Jonita.
pomagati tistim, ki jih je čas s svojimi prilikami brez krivde vrgel v bedo ter se zavedati pri lem, da je to naša skupna in kulturna zadeva, in sicer ena prvih, kar se jih danes obravnava v našem narodnem življenju.
Razen delne rešitve tega položaja brezposelnih, ki ga je možno doseči v okviru proračuna in večjih postavk za nastavitev čakajočih učiteljev in profesorjev ter drugih intelektualcev, ki bi jih imeli, kot pričajo strokovna poročila, še vedno knm postaviti, zlasti če se pravočasno upokoje' dosluženi uradniki in če se dvigne naše šolstvo v normalno stanje. Naj navedem le dve, tri stvari.
Revidirati bi morali še enkrat vprašanje poročenih žensk v službah tako, da bi upoštevali, da marsikatera imed njih, poročena z državnim uradnikom, zato danes ne pusti službe, ker njen mož nima zadostne plače za vzdrževanje doma in družine. Mnogo mest bi pridobili, če bi torej primaknili toliko doklade k prejemkom začetnikov, ki se ponavadi oženijo, da bi mala družinica lahko shajala. Tako pa je prizadeta na en strani družina, na drugi omožena uradnica, ker izgubi doklade. Tu niti ni treba nobene sile ali diktata: lepo število mest boste dobili, samo če zvišate začetne prejemke mladih uradnikov pripravnikov, ki si v sedanjih razmerah nikakor ne morejo prav postaviti potrebnega doma!
Potrebno je zlasti upoštevanje in podpiranje samopomoči brezposelnih. Treba jim je pomagati, da si urede čas čakanja sinotreno in po pametnem načrtu, da si ta čas, dokler ne pridejo v službo, v okviru svoje organizacije pomagajo tudi gmotno s prehrano in stanovanjem. Morali bi apelirati na starše naših otrok po meščanskih in srednjih šolah, da se zglašajo dosledno pri teh organizacijah za pomoč pri študiju in vzgoji otrok. Zalo bi naj se inštruktorstvo oblastno uredilo tako, da bi ga zaseglo sistematično in kot trajno institucijo naše brezposelno izobraženstvo. Zato so segli brezposelni profesorji pravilno že po takem sredstvu ter ustanavljajo^ začetkom drugega polletja po treh naših največjih srednjih šolah učni, ozir. ponavljalni tečaj za slabše dijake teh zavodov. Podobne tečaje je »Društvo brezposelnih profesorjev« že prirejalo med počitnicami. Uspehi so bili razveseljivi tako v moralnem, učnoin kakor vsocialnem oziru. V tej smeri je treba delat dalje, pa se bo današnje težko stanje brezposelnih lahko za 50% izboljšalo.
S tem v zvezi bi pa rad naglasil še eno reč, ki je s tem delovnim in socialnim načrtom v zvezi. V vrstah starejših, deloma še služečih, deloma že upokojenih tovarišev je še nekaj takih, ki organizirajo podobne tečaje in se ukvarjajo z in-štruktorstvom bodisi iz navade in dolgega časa, gotovo pa brez take socialne potrebe, kot jo kažejo ti mladi brezposelni. Temu bi se moral narediti energičen konec. Ce nima kdo danes toliko socialnega Čuta, da brez potrebe na ta način odjeda kruh mladini, mu ga je treba odvzeti po diktatu v splošnem interesu. Sicer pa svetujem eno: brezposelni, zabeležilo in priobčite imenaI
—cc.
Kulturni koledar
Ernest Kramer
Dno 4. febr. 1854 se je rodili v Škofji Loki kemik in prirodopisec Ernest Kramer. Po 6 letih realko, je Sel na dveletno kmetijsko akademijo v Dečinu na Češkem. Ko je to šolo dovršil, je naredil še gimnazijsko maturo in se vpisal na kmetijsko visoko šolo na Dunaju. Ko je šolo končal, je prišel v Ljubljano kol potovalni ufitelj, leta 1885 pa je postal vodja slovenske kmetijske šole v Gorici. Tu je ostal samo eno leto. Leta 1886 je šel v Heidelberg nadaljevat kemijske študije: Studien iiber die scbleimige Garung. Leta 1891—1893 je bil docent bakteriologije na graški univerzi. Leta 1894 je odšel za potovalnega učitelja v Celovec, pozneje pa v Ljubljano. — Njegovo glavno delo je: l)io Bakteriologie in ibren Beziehungen zur Land-wirtschaft und den landwirtechatlich - technischen Gewerben, v dveh knjigah (Wien 1890, 1892). Delo je prevedeno tudi v italijanščino. Njegove slovenske knjige pa so: Praktičen navod o cepljenju sadnega drevja in kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. Posebno se je prizadeval za kultiviranje ljubljanskega barja, o katerem je napisal veliko monografijo: Dus Laibacher Moor in naturvvissenscbaftlicher, kultur-techniscber und landwirtschaftlichcr Beziehung.
Neprijetne posledice kupčije s hranilno
knjižico Prepreden slepar pred »odniki
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 4. februarja: Andrej.
Jutri, 5. februarja: Agata.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Levstek, Res Ijeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Drama: »Dež in vihar«. Red A.
Opera: »Hovanščina«. Red Četrtek.
Kino Union: »Pctrograjski slavček«.
Kino Sloga: »90 minut postanka«.
Kino Matica: »Maryša«.
TEI.
22-21
UNION
Prcmljern monunientalneca filma iz d»-bo blličečeifa sijaja carske Rusije:
PetrografsM slavceh
MARIJA CEBOTARI in 8VETISLAV PETROVIČ.
Zanosno in čarobno petje odllftne pevke in izvrstna igra priljubljenega partnerja na-vduSujo. razigrava in osvuja publiko. Ulm je poln razkoSja, glasbe m pesmi. Napeta vsebina!
TEI.
21-24
MATICA
Ceboslovaški filmski umotvor:
r MarySa
t, odličnimi nmetniki praškega narodnega oiai gledaliSCa:	Jirino Stepničkovo, Jaroslav
Vojta, Vladimir I!or»ky.
TEt.
27-30
SLOGA
Dane* poslednjič napeti In velozani-mivi film
90 minul postanka
v režiji in glavni vlogi Ilarry Pičla. Zivljcujskonevarna borba a pantrom in ilivja gonja za pobeglim morilcem navdaja občinstvo s tosnobo. Film jo deloma posnet v naSi lepi Dalmaciji.
Pripravljalni tečaj *a »lijake srednjih šol, ki
ga prireja Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, so prične 15. februarja v poslopjih 1., 2. in 3. drž. realne gimnazijo v Ljubljani. Učne moči — sami profesorski kandidati, cene nizke. Vpisovanje so vrši od 8. do 13. februarja od 3 do 4 popoldne v naših prostorih na vseh treh drž. real. gimnazijah.	Odbor	DBPK.
»Kratke beležke knjiženja« Na čekovnih položnicah. Kaj naj se razume pod označbo: kratke beležko knjiženja, ki so nanašajo na vplačilo, a se ne smatrajo za dopisovanje, pojasnjuje ministrstvo pošle, telegrafa in telefona takole: Na čelu drugega dela čekovnih položnic (sporočilo) se smejo navajati kratke beležke knjiženja, kakor: številka računa, pod katero se stranka vodi po knjigah, list knjige, začetni črki imetnika računa, število knjižnih izvodov in za kateri mesec, na pr., knjiženo 356 komadov za VII., članarina od... do... Na hrbtu sporočila imetniku čekovnega računa sme biti natisnjen ali na kak drug mehaničen način odtisnjen obračun, na pr.: prejel, vrnil, prodal, provizija. Popolnjevanje ten_ potiatlcov po imetniku čekovnega računa, ki pošilja cokovno položnico stranki ni dopustno, ker sme take označbe navesti samo vplačnik ob vplačilu tokovne položnice. Na tiskanih obvestilih, katerim se prilagajo čekovne položnice kot tiskovine, so dopustni samo dodatki in dopolnitve, predvidene v toclu IV. cl. 19. prvega dela pravilnika za notranjo postno službo. Ni tedaj dopustno, da sc na obvestila, tičoča se obračuna, ki se pošiljajo po tarifi za tiskovine, z roko ali s pisalnim strojem popolnjuje število poslanih izvodov in cena posameznega izvoda. Hkratu se razveljavljajo vsi dosedanji razlogi m pojasnila. — Direkcija pošte in teleg, v
Podrulnica ^Sadjarskcpa in vrtnarskega rirustua« Silka-Ljubljana priredi v soboto 6. t. m. oh pol zalo povtno /Umsko predavan je n sadjarstvu v dvorani g. lvnsana. Vodnikova cesta 17. Vstop prost. F lira bo tolmačil predsednik podruJnlce. Ob tej priliki se bo nabiralo tudi naročnike, na žvoplcno-apneno brozgo in semena za pomladansko setev.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih Četrtek, 4. februarja: »Dež In vihar*. Red A. Petek, 5. februarja: Zaprto.
OPERA
Začetek ob osmih četrtek, 4 februarja: »Hovanščina«. Red četrtek. Pelek, 5. februarja: Zaprto.
Sobotn, 6. februarja: »Baletni večere. Premierski abonma.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 4. februarja ob 20: »Visokost pleše«. Red C. Znižane cene.
Petek, 5. februarja: Zaprto
Sobota, 6. februarja ob 20: »DR*. Red A.
Maribor, 3. febr.
Pred okrožnim sodiščem se je danes zagovarjal zaradi velikih in prepredenih sleparij 27-letni šofer Ivan Erlač iz Budine pri Ptuju. Državno pravdništvo je vložilo proti njemu kar troje obtožnic. Poleg njega sta sedela na zatožni klopi še njegova znanca Karl Mahorič in Karel Križane iz Ptuja. Zagovarjala sta se zaradi sokrivde v enem slučaju sleparije, ki jo je izpeljal Erlač. Glavna pregreha, katero očita Erlaču državno pravdništvo, je premetena goljufija, s katero je oškodoval posestnika Purga Ignaca iz Zg. Pristave. Purg je imel hranilno knjižjco, katero sta skušala od njega kupili že Mahorič in Križane ter sta se vozila z avtomobilom k njemu. Nagovarjala sta ga, naj proda knjižico za '50%, češ da itak ni več vredna, dočim je Purg zahteval 80%. Za knjižico je potem zvedel tudi Erlač, ki je prišel k Purgu sam ter mu ponudil 100% vrednost, pa le pod pogojem, da mu denar naknadno izplača po vnov-čenju knjižice. Pregovoril je res Purga, da 11111 je izročil knjižico, glasečo se na 19.700 din, Erlač pa je takoj nato prodal knjižico Mahoriču za 50% vrednosti ter dobil za njo 9580 din. Mahorič je
Se h „Krištofu" na Ljudskem odru
Prejeli smo in priobčujemo:
Izpostavljam so nevarnosti, da kdo poreče, češ da kot dramaturški svetovalec »Ljudskega odra' govorim pro domo, vendar mi dovolite, da zaradi važnosti stvari same glede na kritiko »Krištofa', ki sle jo blagovolili priobčiti izpod peresa svojega stalnega gledališkega recenzenta, ugotovim sledeče:
1. Kritika izzveni v nasvetu, češ da bi bila »za Solo« igralcev in kot otvoritvena predstava — »veseloigra« (!) lažja. Rad bi le vedel, kako bi si upal g. —pst— takšno trditev vzdržati. Jaz si pač upam vzdržati trditev, da je taK nasvet izraz tistega duha, ki v njem odri v pokretu za pravo ljudsko igranje ne bodo več igrali. »Ljudski oder* ima, hvala Bogu, določeno poslanstvo in povsod na svetu je otvoritvena predstava programatična. »Krištof« je bil takšen. — Ne bi reagiral na to privatno mnenje g. recenzenta, ako bi v njem ne videl očitne nevarnosti za vzgojo našega gledalstva, ki so ga kvarile in ga kvarijo neizogibne plehkosti časopisja, kina in drugih sodobnih pojavaov. To vzgojit mora vršiti »Ljudski oder« in človek bi pričakoval pri tem razumevanja vseh poklicanih činiteljev.
2. Da bi si mogel Ljudski oder »na mah« In kar pri otvoritvi pridobiti »publiko«, pač nihče ne more verjeti, kdor našo »publiko« pozna. In vendar 60 g. —pst— zelo moti, ako trdi, da te »publike« ni bilo. Torkova popoldanska predstava je bila skoraj razprodana. V takem načinu poročanja vidim neprevidno škodovanje delu Ljudskega odra, ki se bori s težavami, kot jih poznajo samo ljudje, ki zraven delajo. Človek bi pričakoval pri tem delu podpore vseh poklicanih činiteljev!
3. Nepremišljena se mi zdi trditev, da n i razlike med nalogami in načinu dela pri ljudskem odru na deželi in v mestu, zlasti v Ljubljani.
4. Pripombe plede globine odra eo nestvarne, ako merijo na »Ljudski oder.;, ker odgovarjajo zanjo arhitekt oziroma naročnik načrtov, nihče drug. Predaleč se spušča g. —pst— v svojih pomislekih glede »nepokritih« praktikablov. Ti pač nikogar ne motijo. Moti se g. —pst—, če misli, da se z zvočnikom in igro družila dve stvari »na nemogoč način«. Zadeva je v gledališkem svetu že davno rešena. Ne samo zvočnik in ojačevalec, tudi projekcijski aparat za svetlobne slike in film spadata na moderen odor.
5. Resnici na ljubo bodi naposled povedano, da »Ljudskemu oderu« pri odvzemu dvorano garderoba ni bila uničena, marveč se le-ta nahaja v posesti Prosvetne zveze, katere odsek je »Ljudski oder« vedno bil in je še.
Ker je vsaka recenzija igre same zadeva okusa in poznavanja stvari recenzenta samega, so vanjo kajpak nisem spuščal. Saj to 111 bil moj namen in bi si tega ne mogel dovoliti. Hotel sem popraviti le nekaj stvarnih napak, ki niso tako nedolžne, kakor so videti na prvi mah.
Prof. Niko K u r e l.
Iz Cerknice
prodal nato knjižico v Mariboru za 59% nominalne vrednosti. Z denarjem, ki ga je dobil od Mahoriča, je napravil avtomobilski izlet v družbi Križanca, s katerim sta se potem vozila v Slavonijo, obiskala Sremsko Palanko, Osjek in druga mesta, od tam pa je Erlač pobegnil čez Madžarsko na Češko, kjer je |)oral»il ves denar ter se skesan vrnil nazaj in se prijavil v Osjeku. Erlač je obtožen poleg tc goljufije Se tatvine. Dne 24. septembra lanskega leta je skrivaj izmaknil Aleksandru Rajhu v Budini 200 din. Tudi svojega poslodavca Toneča, pri katerem je bil nekaj časa lani za šoferja, je osleparil ,ker mu ni izročii vedno vse inkasiranc voznine. Enkrat je poneveril 1500 din, češ da 11111 je potnik, ki ga je vozil v Zagreb, ušel in ni nič plačal. Ko ga je Toneč odpustil, je iz maščevanja vsul v bencinski rezervoar na avtomobilu sladkor ter okvaril ves bencin. Tudi je dne 12. avgusta 1935. [»lomil z avtomobilom železniške zapornice na Ptujski cesti v Mariboru potem pa se naglo naprej odpeljal. Povzročil je železnici znatno škodo. Erlač je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora. Križane pa mesec dni strogega zapora pogojno na dve leti, če povrneta v treh mesecih povzročeno škodo.
Kje bo šola za telesno vzgojo?
Belgrad, 4. februarja. Že pred dvema letoma, kmalu po ustanovitvi posebnega ministrstva za telesno vzgojo, so se pojavile tudi službene izjave, da se bo v naši državi ustanovila visoka šola za telesno vzgojo. Prve napovedi se niso uresničile, vendar pa se zdi, da ideja ni padla za vedno v vodo. Pred dnevi pa so novinarji vprašali ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča, kako je sedaj s to šolo in koliko so že dozoreli načrti za otvoritev. Minister je dejal, da še ni določeno, kjer bodo odprli. Za šolo se potegujejo Belgrajčani, Zagrebčani in Ljubljančani. V Belgradu je Sokol ponudil potrebne prostore, v istem času pa so tudi Zagrebčani našli zgradbo, v kateri bi se nastanila nova šola. Zagrebčani naglašajo, da se mora šola osnovati v Zagrebu, ki ima največjo športno tradicijo pri nas, zraven pa še največje število športnih strokovnjakov. Se bolj tehtna pa je zahteva Ljubljane, ker pravijo Slovenci, da so oni nosilci športne sile pri nas (telovadba, plavanje, lahka atletika, zimski šport) ter ima>o za začetek največ odgovarjajočih naprav. V Ljubljani je največji športni stadion v vsej državi, največji in najboljši plavalni bazen ter najbolj razvit’ zimski šport s potrebnimi
Od tu in tam
Cerknica, 3. februarja.
Rdeči agentje. Kakor v drugih krajih, 60 se tudi pri nas na Notranjskem, posebno tam okrog Blok, pojavili neznani agentje, ki vabiio lante, naj se prijavijo za delo v Franciji. Obetajo jim baje bajne zaslužke, ne povedo pa, kam bodo ti fantje po nekolikomesečnem bivanju v Franciji šli. Ljudje seveda govoricam nasedajo in se res prijavljajo, saj ne vedo, za kaj gre. Opominjamo, naj bo vsak previden in naj nikar ne zaupa rdečim agentom.
Cerknica, tujsko-prometen kraj. Pred nedavnim smo čitali, da je tudi Cerknica uvrščena ined tuj-sko-prometne kraje. Prav, saj to po svojih zanimivostih tudi zasluži. Ce je pa do tega imenovanja prišlo in hoče naše revno prebivalstvo od tega kaj imeti, je naloga merodajnih činiteljev, da se nekoliko pobrigajo, da bo Cerknica temu imenu (tujsko-prometen kraj) tudi odgovarjala. Predvsem mislimo naše ceste Tudi v zimskem času je v Cerknici dovolj tujcev, ki pa se jim zdi nekoliko čudno, da so ceste v trgu v tako 6labem stanju. Želeli bi namreč, da se pospravi sneg vsaj s trga in pa; po glavnih trških ulicah. Mislimo, da bi se s takim delom > ustreglo tudi nekoliko najpotrebnejšim brezposelnim, ki komaj čakajo, da bi prišli do kakšnega malenkostnega zaslužka.
Stiska na cerkniškem sodišču. Kljub temu, da smo Notranjci ljudje, ki imamo s sodiščem prav malo opraviti, je na cerkniškem sodišču velika stiska, kar se tiče prostora. Sodnijska hiša, ki stoji na Veliki ulici, je sicer dokaj velika, vendar veliko premajhna, da bi zadostovala sodnijskim potrebam. Tako na primer je neverjetno majhen prostor za remliiško knjigo. Saj mora uradnik, ki opravlja tu službo, zaradi premajhenga prostora ohranjevati listine menda celo na svojem stanovanju. Potreba preureditve je velika, možnost pa tudi!
V soboto »DR« za red A. Ta izborna 6atira je obenem letošnja najuspelejša dramska uprizoritev. Napolnila je pri obeh dosedanjih predstavah gledališče ter je žela odobravanje in smeha, kot ga že dolgo ne pomnijo.
Primadona zagrebške opere Ančica Mitrovičeva gostuje v kratkem Odlična umetnica, svoj čas primadona mariborske opere, je po odhodu iz Maribora delovala v Nemčiji ter je med drugim dosegla presenetljivo velik uspeh kot Cartnen na državni operi v Berlinu. V Mariboru nastopi v par tiji Lidije v »Baronu Trenku«.
napravami. Poleg tega pa so Slovenci predlagali, da zaenkrat sploh ni treba ustanovljati posebne šole za telesno vzgojo, pač pa se naj na ljubljanski
n pose
vzgojo, katere absolventi bi imeli pravico poučevati na srednjih šolah.
Dalje je minister izjavil, da ima že izdelan poseben zakon o telesni vzgoji naroda, ki ga je poslal vsem ministrom na vpogled in oceno. Povrh tega pa bo na posvetovanje sklical tudi predstavnike vseh športnih zvez. Kakor se zdi, zaenkrat z visoko šolo za telesno vzgojo še ni nič.
Drobne športne
Za svetovno prvenstvo v hokey-u, ki bo sredi tega meseca v Londonu, se je do sedaj prijavilo že 15 držav s 240 igrači. Prirediteljem pa je na razpolago vsota 10.000 funtov t. j. 2 in pol milijona dinarjev.
Tekme bodo na drsališčih Harringay in | Wemlbey,
Smrtno se je ponesrečil francoski water|>olo igrale*- Cuvelir, ki je zastopal svojo državo na olimpijadah leta 1928 in 1936. Ponesrečil se je z | avtom blizu Roufoaix-a.
O. Helland je vredna naslednica svetovno znane Henie Sonje za prvenstvo Norveške v umetnem drsanju. Hellandova si je namreč te dni osvojila prvenstvo, kljub taami, da je stara šele — 12 let.
Finska bo poslala na FIS-ino tekmovanje v Chamonix močno in številno ekipo, da tako dokaže sposobnost za tovrstne prireditve, ki bodo I zopet 1938 leta.
Prvi dan predprodaje vstopnic za vvhv.bledon-! ski tenis turnir je nil kolasalen. Prodali so namreč vstopnic za 10.000 funtov. Turnir bo koncem junija in v začetku julija.
Popusti za udeleženec Smučarskega zleta v I
Sarajevu. Za udeležence Smučarskega zleta v Sarajevu, ki potujejo v dresu in s smučkami, Je odo-1 bi en 75 odstotni popust, za ostale obiskovalce v grupah pa 50 odstotni. — Vsak udeleženec mora I imeti »Zletno legitimacijoc, ki jo je mogoče dobiti poleg prijavnice in ostalih informacij v bilje-1 tarnicah >Putnika«.
Važno za trafikante
Udruženje tobačnih trafikantov je sprejelo od davčne uprave za mesto Ljubljana dopis sledeče vsebine.
Zveza trafikantov v Ljubljani.
Po razpisu ministrstva za finance št. 83.786/111 od 20 jan. 1937 (Fin. zbornik štev. 4 stran 41) bodo trafikanti prodajali davčne karte za hišno služab-ništvo le do vštevši 4. febr. 1937, potem pa samo | davčne uprave.
Do 4. t. m. neprodane davčne karte se morajo ! prodajalcu odvzeti. Prosimo vas, da obvestite o tem vse svoje člane ter jih istočasno obvestite, da se bodo do vštevši 4. februarja neprodane davčne j karte zamenjale pri blagajni davčne uprave na Vodnikovem trgu štev. 5/1 proti gotovini dne 5. februarja 1937.
Kakor je razvidno iz dopisa, je jutri, to je 5. februarja, zadnji dan za zamenjati te davčne karte.
Dopis srno	mi sprejeli v	sredo 3. t.	m. popoldne in v tako	kratkem času	ni bilo	mogoče vseh
svojih članov obvestiti. — Iz pisarne udruženja tobačnih trafikantov.
Cene žitu
Ljubljana.	Pšenica ban.	79 kg	2%	162—104,
bač. 78 kg 2%	164-160, bos. 77 kg	4%	164_l(i(i
prekmurska 77 kg 2% 179—181, rž gorbač. 72 kg ‘2% 131—132, ajd>» Ljubljana 125—130, oves slav. 107—112, koruza umetno sušena promptna 89—91. za februarmarec 90—92, času primerno suha 79 do 80, za februar 80—81, činkvantin prekomerno suh 113-114, moka ničla bač. in ban 265—270, št. 2 bač. 245—250, št. 5 bač. 225—230, otrobi pšenični deb. 103-105. drobni 83-8(5.
Novi Sad. Vse ueizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji.
Narodna skupščina je včeraj obravnavala poročilo odbora za proučavanje osnutka novega trgovinskega zakona. Pred tem pa so bile prebrane interpelacije, ki so jih vložili razni poslanci na resorne ministre. Med temi se je izkazal tudi poslanec za logaški okraj Stanko Lenarčič, ki je vložil interpelacijo na notranjega ministra zaradi govora Franceta Rovana v Planini, na trgovinskega ministra zaradi odvzetja gostilničarskega dovoljenja Šviglju Ivanu v Dolenjem Logatcu ter na finančnega ministra zaradi nekih prekrškov Efimija Melnikova, carinika na Rakeku. Ivan Pre-koršek pa je vzel v zaščito razrešene gasilske uprave in vložil interpelacijo na ministra za telesno vzgojo naroda. Delo teh slovenskih poslancev obstoji menda le v tem, da sestavljajo grmade interpelacij in z njimi pitajo skupščino. Za tem so obravnavali osnutek trgovinskega zakona, za katerega pravijo opozicijski poslanci da je nesodoben in ne odgovarja gospodarski strukturi našega gospodarstva.
Finančni odbor narodne skupščine je včeraj izbral iz svojo srede poseben odbor parlamentarcev,
ki bodo v ministrstvu za pošto in telegraf pregledali vse posle pri sklepanju pogodb z raznimi radijskimi družbami. To je predlagal poštni minister sam, nakar so bili izvoljeni sledeči poslanci: dr. Voja Janjič, dr. Žarko Tomaševič in dr. Jure Koce za JRZ, Života Milanovič in Luka Kostrenčič za zemljoradnike. Voja Nenadič in Franjo Župančič za opozicijske zemljoradnike. Nikola Kabalin in inž. Tišma za jugoslovanski klub. Ivan Mohorič in inž. Horvat za JNS ter dr. Kosič in dr. Ivan Lovrenčič za delovni klub.
Prebivalstvo iz pokrajin ob velikih rekah, ki
je stalno izpostavljeno poplavam, kliče na pomoč oblasti, naj pomagajo zatirali bizamsko podgano, ki se strašno razmnožuje in ogroža nasipe. Ta podgana se je priselila k nam iz zapada, živi v vodi, zlasti pa tam, kjer je globoka. Bizamska podgana ' je najhujša nevarnost za nasipe, ker si svoja prebivališča poišče v njih, pa jih zato prevrta in spodje. Če voda naraste, nasipi niso več tako odjporni, po-dro so in poplava je neizogibna. S pobijanjem te škodi ji vke so največ bavi zoološki zavod v Zagrebu in kateremu pravijo, da so bo poverila ta naloga tudi za bodoče. Poleg tega pa se pojavlja tudi druga škodljivka: nutria, ki uničuje ribje zalege. Hrvatski listi pravijo, da so jo ta podgana razplodila iz Slovenije, kjer so posebne farme, ki rede obe ti vrsti podgan zaradi dragocenega krzna.
Dijak, ki je končal prvo polletje s slabim uspehom, je naskočil svojega razrednika z nožem. Bil je to Jurij Mršič iz Kotorja, ki jo obiskoval drugi letnik tehnične srednje šole v Belgradu. Ko je fant dobil v roke spričevalo. Je videl, da je zaradi slabega učnega uspeha izkijučen za leto dni iz šole. Ko so vsi dijaki dobili svoja izpričevala, je stopil Mršič pred svojega razrednika in ga vprašal, zakaj ima v nekaterih predmetih negativne ocene. Ko je hotel profesor pogledati v glavni katalog, je dijak izrabil ugodno priliko in ga udaril s pestjo, da se je profesor zvrnil na tla. Nato je potegnil nož in ga z njim šestkrat zabodel. Takrat so planili drugi dijaki in zabranili napadalcu, da bi še naprej mesaril z nožem. Kljub temu pa se je Mriiču posrečilo, da je pobegnil na cesto in policija <10 sedaj še ni mogla izslediti. Isto do-|>oldne sta se dogodila še dva nesrečna primež zaradi slabih ocen. Mile Stojanovič je zagnal proti razredniku steklenico ocetne kisline, a k sreči profesorja ni zadel. Dijak je nato zginil. Neka dijakinja pa je zaradi istega vzroka padla v nezavest, da so jo morali prepeljati v sanatorij za živčno bolne.
Na programu vseslovanskega smučarskega prvenstva v Banski Bistrici je bilo včeraj tekmovanje v slalomu. Tu smo polagali veliko upanja zopet na našega lleima, ki je v smuku dosegel prvo mesto -in je tako imel izglede na zmago v alpski kombinaciji. Rezultati so sledeči: 1. Hromadka (ČSR), 2.18.02; 2. Berauer (HDW), 2.21; 3. Ciril Praček (Jugoslavija), 2.23; 4. Hubert Heim ("Jugoslavija), 2.27.04. Žnidar je na 7. mestu s časom 2.43.01. — V skupni klasifikaciji za alpsko prvenstvo je na prvem mestu Berauer (HDW) na drugem Hromad-ka (ČSR) in na tretjem Heim (Jugoslavija).
Neprijetni so bili dnevi, ki sta jih preživela delavca Bernard Varga in Ludvik KorekeS na donavskem otoku. Delavca sta z brodom krenila preko reke ter nanj spravila konja, šla sta sekat les na otok. Zaradi vetra pa se je vrv odtrgala in brod je odjadral. Delavca sta bila k sreči že na otoku. Osem dni sta morala počakati na otoku, ker jima je led preprečil povratek. Šele osmi dan so ju vsa onemogla in sestradana spravili iz nevarnosti in stiske.
.Slavonska hrastovina ima dobro ime, vendar pa se ne na svetovnih tržiščih pojavlja mnogo hra-stovine iz tujih držav pod znamko slavonske. Zlasti so se taki primeri ponovili v Londonu. Gospodarstveniki so se zaradi tega obrnili na naše oblasti s prošnjo, naj zaščitijo naš le«, da ga ne bodo niti Nemčija niti Avstrija mogli izpodrivati s svojo nelojalno konkurenco. Čo se tak pojav nelojalno konkurence ne prepreči, bodo slovanski izvozniki prišli ob svoje odjemalce, kajti hrastov furnir se danes izvaža v velikih količinah.
Bivšega župana v Popineih je obsodilo sodišče v Mitroviči na 8 let težko ječe, ker je ubil svojega sovaščana. V vasi so se pripravljali na nove občinske volitve. Strankarske strasti so se razvnele, obenem pa tudi sovraštvo. Dva dni pred volitvami sta ee srečali dve nasprotni agitatorski skupini, katerih eno je vodil bivši župan Banovac, drugo pa kmet Jurišič. Bila je noč, spor se je razvnel, da so padli streli. Bivši župan je ubil svojega nasprotnika.
V Bjelini pri Kistanju v Dalmaciji so našli pastirji na drobne kosce ransoknno človeško truplo.
Končno so le spoznali v mrtvecu občinskega lovskega čuvaja. Mislijo, da so ga ubili in na nečloveški način razmesarili ljudje, ki so skrivaj kradli drva in le«. Čuvaj jih je moral zalotiti, pa so ga ubili, da bi za seboj zabrisali vsako sled.
Objavljen je novi pravilnik za prirejanje raznih loterl), tombol in podobnega. Pravilnik odreja, da je treba za vsako tako prireditev še naprej dobiti dovoljenje od poljedelskega ministra. Dovoljenje se da dobiti, če «0 d ob it vi v robi in n« presegajo polovice vrednosti izdanih srečk. Izjemno se bodo dovoljevale tudi loterije in tombole z dobitki v denarju, vendar pa morajo v tem primeru dobitki znašati najmanj dve tretjini vrednosti izdanih srečk. Vrednost srečk pa ne sme presegati deset tisoč dinarjev. Prošnje za dovoljenje loterije ali tombole je treba poslati preko obče upravne oblasti na poljedelsko ministrstvo in je treba zraven priložiti celoten načrt igranja. Treba je navesti število srečk in zraven ceno, vrednost dobitkov ter čas in kraj, kjer se bo vršilo žrebanje. Enemu prosilcu se bo izdalo dovoljenj« le enkrat na leto.
Pes, ki zna peti tri arije
Kdor je že slišal psa, kako milo zavija svojo pasjo »pesem«, kadar kje v bližini igra n. pr. i>odba, ali takrat, kadar zvoni iz bližnjega cerkvenega stolpa, ta gotovo ne bo pripisoval te pasje lastnosti dejstvu, da je mrcina res muzikalična. V zadnjem času pa, ko se podira pred človekovim umom vse, tudi to, o čemer bi kdo mi-dil, da bo za večne čase ostalo tajno človeškemu •azumu, pa je postalo tudi to malo drugače. Včasih gre tudi za takšne stvari, za katere bi bilo inorda popolnoma vseeno, če bi jih tudi nikdar ie »iztuhtalic, saj vse vendar ne more biti tako strašansko važno. Ena takšnih stvari je tudi vprašanje kako je s pasjo glasbo, ali bolje rečeno, s pasjim petjem. Pred nedavnim je namreč tam nekje v Južni Afriki nek delavec odkril velike sposobnosti, ki jih ima njegov pe« za petje.
Po svojem delu je imel ta delavec navado, tla se je v miru malo pozabaval v svoji sobi s harmoniko, na katero je baje znal precej dobro igrati. Naenkrat pa je opazil, kako ga njegov pes z nekakšnim zevanjem ves čas spremlja, kakor da bi pel. In v resnici — tako pišejo — je delavec iz tega pasjega zevanja mogel razbrati čisto razločno pravo melodijo, ki jo ie sam igral na harmoniko. Le tu pa tam je psu malo »ušlo«, da ni zadel pravega glasu. Takrat je prišel omenjeni delavec tudi na to misel, da bi bilo morda dobro
in koristno, če bi svojega psa začel učiti petja. Seveda je vedel, da pes ne bo nikdar pel s takšnim glasom, kakor poje n .pr. človek, ptič ali kdo drugi, ki ima več smisla za te vrste umetnosti, pač pa je upal, da bo dosegel z vajo vsaj to, da mu bo pes lepo ob spremljanju harmonike podajal melodijo.
Neki južno afriški list tudi poroča, da se je temu delavcu njegova namera izredno posrečila. Pes se je namreč naučil že cele tri arije in sicer tako, da jih lahko najbolj dovršeno »poje«. Toda, bolje rečeno, to bi bilo neke vrste »muzikalična zevanja«.
Kakor vsako novost, tako je bila predmet velike pozornosti tudi ta. Vse kaže, da si bo sicer ne preveč bogati delavec na ta način prav kmalu prislužil boljše denarje, ki mu jih bo prinesel njegov pes. V Južni Afriki je tudi že nastopil s psom na odru in je žel baje velike uspehe. Nekemu bogatejšemu trgovcu se je ta koncert tako dopadel, da je obljubil delavcu, da ga popelje na turnejo po svetu, če hoče. Delavec — pravijo — ie takoj soglašal s tem predlogom, in danes potujejo vsi trije, trgovec, delavec in njegov pes proti Londonu, kjer bodo baje tudi nastopili. Če bodo bog-ve, kako bo šlo Angležem to pasje »zevanje« do
Zemlja okoli južnega tečaja ni iz samih otokov
Zemlja okoli južnega tečaja je še vedno tisti kos celine, ki je še najmanj znan. saj je ta svet pomaknjen najdalie od obljudenih pokrajin in je zato treba velikega poguma in izborno opremljene ekspedicije, če naj sploh bo komu dostopna ta neznana južna obala. Na drugi strani pa človeku tudi ni nič kaj dosti znanega o vremenskih razmerah, ki vladajo okoli južnega tečaja in je tako-rekoč vse, kar človek ve o tej zemlji le sama gola domneva. Več ekspedicij se je že odpravilo, ne samo v zadnjem času, pač pa tudi že prej, in te ekspedicije so bile tiste, ki so prinesle vsaj malo prave luči v ta kos zemlje.
V	zadnjih časih se mudi tam angleška južno-polarna ekspedicija, ki ima svoje stalno bivališče v pristanišču Margueritte na nekem manjšem otoku. Dva člana te ekspedicije Uyniill in Bingham sta napravila v notranjščino te južnopolarne zemlje na saneh daljšo pot, za katero nista rabila nič manj kot celih deset mesecev. Pot sama je bila dolga okoli 800 kilometrov. Pred kratkim sta se vrnila obogatena z velikimi odkritji te nove zemlje v njuno stalno bivališče Marguerite. Raziskala sta vso južno grahamsko zemljo ob obali bolj seveda, kakih 250 kilometrov daleč v notranjost. Eno od odkritij teh dveh mož je tudi to, da
ta Grahamska zemlja ni nikak otok, kakor so do sedaj to mislili, pač pa da je to del skupne celine. Ta del zemlje okoli južnega tečaja pokrivajo do 8000 m visoke gore, med katerimi se vlečejo na velike razdalje tesne in globoke doline kot ostre zareze, ki pa so skoraj do vrha pokrite z ledom. Te doline so tudi zapeljale Charcota in Wilkinsa ob času prejšnjih ekspedicij, da sta na svoji karti označila ta mesta z jarki, ki pa jih v resnici ni.
Z ozirom na te ugotovitve je sedaj slika o tem, kako si predstavljamo južno polarno zemljo, popolnoma drugačna. Obenem je namreč odpadel tudi vsak sum, da bi bila ta zemlja razdeljena v same otoke, kakor so prej o njej domnevali. Kdor z letala gleda te pokrajine, se mu sicer zdi, da ne vidi pod seboj ničesar drugega kot podolgovate otoke, med katerimi se vleče zaledenelo morje. — Toda to je samo slika precej z viška. Močnejši dokaz o tem, kakšen je tod svet, je prav gotovo tisti, ki ga prinese geolog, ki je sam hodil po njej. Pri tem se je tudi pokazalo, da je letalo le bolj pripomoček za raziskovanje, nikakor pa ne more samo pripeljati do kakih zanesljivih ugotovitev. — Raziskovaiec mora sam stopiti na tla, ki jih odkriva.
Sebe prodaia za 80 jurjev
Vsepovsod lahko naletite na ljudi, ki kaj radi pripovedujejo o teni, kako so se naveličali življenja. Seveda taki ljudje tudi hitro začno utemeljevati to svoje naveličanje s tem, da so v življenju že dosti morali pretrpeti, in da jim je bilo odmerjeno samo zlo, da niso nikdar imeli prave sreče — sploh, da nima več smisla, da bi še naprej živeli itd Največkrat pa seveda ne povedo pravega vzroka, zakaj jih je tako hitro zapustilo veselje po življenju, ki si ga sami ne smejo je-
r-f'
«	-	'*•*	j.
...:«..  -
f m
ir
> *•,.•••..*.v.v
r •	'■	'
Alpski svet pozimi.
3T
Tako govori Leon Blum, predsednik levičarsko francoske vlade.
mati. Saj na drugi strani poznamo toliko in toliko drugih ljudi, o katerih tudi dobro vemo, da jim ni bilo življenje vedno posuto z rožicami, da so v njem mnogo pretrpeli, pa sedaj ne obupujejo, pač pa so celo' ponosni na svojo preteklost. Zakaj nekaterim ai več do življenja, je gotovo vsem precej dobro znano.
Takrat pa, ko se kdo le naveliča človeku dostojno živeti, takrat mu pride ponavadi na misel prav kaj posebnega. Eden hoče biti bolj originalen kot drugi V Londonu je n .pr. nek tak netado-voljnež napravil res nekaj čisto posebnega. Poslušajte: Samega sebe je ponudil na prodaj za nekako 80.000 din. V svoji ponudbi se je izjavil takole:
»Pristanem na to, da bom vse svoje nadaljnje življenje ali šofer ali mehanik, ali pa sluga, ne da bi zato zahteval kakšno plačo. Vse, kar zahtevam so stroški za vzdrževanje. Učenjaki me tudi lahko porabijo za to, da delajo z menoj poizkuse in me raziskujejo, če hočejo!«
Znano pa ni, kaj je mislil ta človek pod besedo »vzdrževanje«. Mogoče bi se pa za to porabilo še več, kakor čc bi on prejemal kakšno boljšo plačo. Tudi ne vedo povedati ničesar o tem, koga je mislil pod besedo »učenjaki«. Če je mislil na psihiatre, potem bo že prav!
„Za vsako ceno ne dajemo krvi1."
O teh ali onih stavkih je vedno dosti napisanega po dnevnem časopisju, tujem in domačem. Vsak stan si skuša zboljšati svoj položaj in si zagotoviti svoj življenjski obstoj pred izkoriščevalci. In prav je tako, da dobi vsako delo plačilo in priznanje. Med temi stavkujočimi pa so se sedaj na Madžarskem pojavili tudi tisti, ki so prav za prav tudi upravičeni, da se potegnejo za svoje pravice, to so ljudje, ki drugim dajejo svojo lastno kri po bolnišnicah. Zadnje čase jim baje ne marajo prav preveč dobro plačati krvi, najbrž zaradi tega, kei je čedalje več ponudnikov. Zato so ti dajalci sklenili, da ImhIo začeli s stavko, ki da bo trajala toliko časa, dokler se cena njihovi krvi ne bo dvignila na dvakratno sedanjo. In sedaj v resnici tudi stavkajo. Pravijo, da jim prav preveč dolgo ne bo treba čakati na boljši zaslužek, ker jim bodo šle potrebe na tamkajšnji bolnišnici kaj iiitro na roko. Če ne bi sami na to računali, najbrž tudi stavkali ne bi.
Sodnik: Obtoženec, vse priče govore, da ste bil vi v pretepu najhujši. Ali je res?
Obtoženec: Gospod sodnik, jaz sem le hotel napraviti red in mir.
Sosed I.: Ali Ela kaj žaluje za svojini prvim možem?
Sosed II.: Nič, pač pa žaluje za njim njen sedanji mož.
Obvestila
Na XVII prosvetnem večeru, ki bo v j>etck dno 5. februarja v verandm dvorani hotela Uniona bo gr. univ. prof. dr. A Snoj predaval o Palestini v luči najnovejših izkopnin. Palestina v arheološkem pogledu je med najzanimivejsimi deželami na svetu. Po vojni so starinoslovei odkrili celo vrsto krajev, ki se omenjajo v sv. pismu in o katerih so do najuovejšefira časa ni vedelo kje so bili G. predavatelj je za časa svojega enoletnega bivanja v Palestini vse te kraje obiskal in napravil veliko zanimivih fotograf ičnih posnetkov. O svojih vtisih bo pripovedoval jutri na, prosvetnem večeru. Predavanje bo ponazoril z velikim številom lepili novih skioptičnih slik. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 8 Din, stojišča 2 Din. za dijake 1 Din.
Vaša Prihoda pride v Ljubi jan o in koncertira v veliki filharmonični dvorani jutri v petek dne 5. t. m. ob 20 uri. Ta vest bi morala in mora zbuditi vsakega prijatelja našega koncertnega življenja, saj bo to eden najpomembnejših letošujih koncertov. Veliki umetnik, sin bratskega češkega naroda, spoštovan ih oboževan po celem glasbenem svetu koncertira v naši najboljši dvorani. Iz bogatega zaklada svetovne violinske literature bo zaigral dela Dvoraka. Bacha. Mozarta, Čajkovskega, Paganinija, Rih. Straussa in Bazzinija. Spremlja ga njegov stalni spremljevalec 'Oto Graef. Prosimo vse, da si kupijo sedeže že v predprodaji, ker vlada za koncert veliko zanimanje.
Najučinkovitejše sredstvo zoper mačka, nahod, ošpice in sploh zoper vse srčne in duševne bolezni je (Bohemski večer«, ki ga pripravljajo za pustni torek pri Mikliču razbrzdani igravci, pevci in plesavci Narodnega gledališča. Po dolgem, trudapolnem razglabljanju jo prirediteljstvo tudi sklenilo, da sc bo za to noro svečanost opremilo vse sodelujoče igralstvo z dolgimi nosovi, ker smatrajo, da ta izrastek še naj-pravilneje predstavlja vlogo igralca v našem sicer bolj kratkono6nom kulturnem življenju. Simpatizerjem dolgonosnega stanu bodo dolgi nosovi proti mali odškodnini v obliki državnega drobiža na razpolago. Razen nepreglednih vrat zendvičev, hrenovk s kruhom ali brez kruha, najrazličnejših blagodišečili več ali manj opojnih pij»č opozarjamo še na posebno speci-jaliteto večera «golaž v škrniceljnu«. Za posebne gour-mande pa bodo na razpolago tudi fotografije ljubljencev in sicer posamezne ter v svežnjih po sto in tisoč komadov. Postrežba bo naravnost aktualna in pereča. Vstopnice za dve leti naprej rezervira podnevi in ponoči operna blagajna.
Dopisni esperantshi tečaj vam nudi možnost, da so v 2 mesecih naučite mednarodnega pomožnega jezika. Zahtevajte prospekte pri: Esperantsko društvo «Zelena zvezda/, hotel Metropol, Ljubljana.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, t. februarja: ti. Plošče — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 (indijski orkester — 14 Vreme borza - 18 Pester spored (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina ta Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Cas, vreme poročila spored, obvestila — 19.30 Nnc ura: Strossmnver (dr. Kičovifi iz Belpriida) — 19.50 Zabavno kramljanje (g. Narte Velikonja) — 20 Za vesele, za debele stvari te ponorele. stara šara nov izum in konfeti — bura. Dum, burni Pisan večer pri katerem sodelujejo: Bojan Adamič s svojim orkestrom, Jožek in Ježek, člnni rad. igr. družine, vmes nekaj plošč — 22 Cas, vreme poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Ridijski orkester)
Drugi programi
Četrtek, 4. februarja: Belgrad-Zagreb: 20 Koncertni večer — Budimpešta. 21.20 Orkestralni koncert — Trst-MUan: 17..5 Vokalni koncert — 22 Komorna glasba — Rim-Bari: 21 Opera d^rancesca Rimini« — Vrana. 19.25 Poliske narodne — 20 Ljudski koncert 20.45 Puškinova drama »Evgenij Ognjenin> — Varša: va: 21 Poljski skladatelji — Frankfurt: 20.05 Bizetova opora 'Caimen' — Ostale nemške postaje: 20.10 Pustni programi — Beromiinster: 19.40 Švicarske narodne —
.
V Riinii uvajajo tramvaje brez tirov. To so nekaki električni avtobusi, ki so bolj gibljivi, kakor pa tramvaji.
Sven Elvestad:
64
Zlodej se dolgočasi
Zdajci je bilo zunaj iz veže slišati velik hrup. Rist je napel ušesa in prisluhnil šumu glasov, ki so se mešali.
Naenkrat je ves hrup pretrgal presunljiv deški glas:
Miracolo! Miracolo! Čudež! Posebna izdaja! Posebna izdaja!«
»Trenutek, prosim,« je dejal Rist in odhitel ven v hotelsko vežo. Pol minute pozneje se je vrnil s posebno izdajo »Mattina«, ki je še ves dišal po tiskarskem črnilu.
»Kaj pa se je zgodilo,« je vprašal Brede ravnodušno.
»Kri svetega Januarija je spet enkrat zavrela!« je odgovoril Rist.
»Kaj, vraga,« je vzkliknil Bergcrona, «v tem veselem mestu tudi kri mrtvakov vre?«
»Da, vsako leto v maju zavre kri mestnega varuha svetega Januarija. ki jo hranijo v stolnici v dragoceni zlati posodi. Toda letos je čudež še prav posebno velik, saj je svetnikova kri zavrela ravno v tisti sekundi, ko so Carusovo krsto bili položili na domačo zemljo. Danes imajo dolgi prsti otrok svetega Ze-lirja prav gotovo lx>gato žetev.«
»Tu v Napoliju pa res nič ni nemogoče,« je dejal Brede in strmel začudeno na posebno izdajo z nenavadno visokimi črkami, »toda, glej, naenkrat je postalo vse tiho.«
Hrup v veži, ki je šel skozi ušesa, je res
čisto onemel. Vsi gostje so izleteli ven, da vidijo vsaj nekaj od druge velike senzacije tega dneva. Celo natakarji so se naenkrat pogreznili v zemljo.
Tedaj se je naenkrat prikazala veličast na postava don Bebeja. Ko je zagledal Bredeja, se je sunkovito ustavil.
»Per Bacco!« je vzkliknil in hitro odšel proti mizi, kjer so prijatelji sedeli. »Kako to, da sedi gospod tu?«
Presenečen je gledal Bredeja.
»No, zakaj pa ne?«, se je čudil Brede.
Torej se niste odpeljali?«
. »Ne, saj vidite vendar.«
»Torej niste bili to vi, ki ste v avtu sedeli?«
»V kakšnem avtu?«
Brede je vedno manj razumel.
Don Bebe se je zmešan grabil za glavo.
»Sveta Mati božja,« je mrmral, »to je morala biti mistifikacija.«
Rist je opazoval don Bebeja skozi monokel in rekel ostro:
»Povejte že enkrat!«
Ogromni vratar je obžalujoč razširil roke in odgovoril z glasom, ki je bilo v njem čutiti iskren obup:
»Pred petimi minutami se je pred hotelom ustavil avto in nekdo je prišel noter, da poišče gospodično Ido. Rekli so ji, da jo gospod Brede čaka v avtomobilu.« '
Vsi trije so hoteli vstati. Brede je postal bled. V njegovih očeh je bilo nekaj grozečega, ko je ostro vprašal:
»In potem?«
Don Bebč je vil roke:
»Potem, potem smo poiskali gospodično Ido; pred tremi minutami se je v avtu odpeljala.
Zvok njegovega glasu je bil tak, da je razodeval resničen obup, ko so ga tako hudo potegnili.
Brede pa je dejal kratko in zapovedujoče:
»Dobro, don Bebe! Poslali bomo po vas, če bomo kaj rabili.«
Don Bebe se je ves zmeden priklonil in odšel.
»Tu je mogoča spet le ena sama razlaga,« je mrmral Brede, »prekanili so nas.«
»To je tretji napad naših prijateljev,« je dejal Rist, »to je plen, ki so ga hoteli imeti. Zdaj je vse jasno: najprej so hoteli mene spraviti s poti, kar se jim ni posrečilo — s tem še ni rečeno, da zato že vedo — no, in zdaj so odpeljali gospodično Ido.
Zdaj mislijo, da imajo odprto pot do vas, gospod Brede, odprto pot v tem smislu, da lahko neomejeno mnogo denarja izsilijo iz vas.«
»Ne,« je rekel Brede z grozečim glasom in s pestjo udaril ob mizo.
»Kaj hočete napraviti zdaj?« je vprašal Rist in Bredeja radovedno pogledal.
»Stvar hočem sam vzeti v roke!«
Bredejev obraz je imel zdaj izraz osredotočene odločnosti. V njegovih očeh je bil tisti sijaj, ki so se ga tako bali na delniških
občnih zborih. Norveškemu medvedu je začelo presedati, da ga neprestano vodijo za nos. Spet je bil na tem, da razširi svojo medvedjo divjost.
'»Ali imate kak načrt,« je vprašal Rist z navidezno ravnodušnostjo. Toda oko pod monoklom mu je žarelo mrzlo in vprašujoče. Pristavil je:
»Vi mislite, da poznate učinkovito sredstvo. Povejte ga vendar.«
Brede se je dvignil.
»Ali hočeta biti gospoda tako prijazna, pa bi me spremljala ven do avtomobila?« je vprašal in vzel svoj klobuk. Rist in Bergcrona sta se takoj dvignila in šla za njim. Rist je poklical don Bebeja.
»Avto. Ampak pri priči!« je dejal.
Mogočni vratar hotela »Des Ambassa-deur« se je priklonil in tekel osebno na ulico ter poiskal avto.
Avto je v hipu stal pred vhodom. Ko je Brede stopal vanj, je govoril šoferju:
»Peljite me h komendatorju Dioniziju Caposanti!«
Rist niti malo ni trenil, le suho je dejal:
»To pa je čisto novo ime v kombinaciji.«
»Da, čisto novo,« je odgovoril Brede s prekanjenim nasmehom.
»Na svidenje, prijatelja!«
Nato je zaloputnil z vratci avtomobil pa je z veliko hitrostjo švignil proti Riviera di Chiaia.
»Slovenski dom« uhaja vsak delavnifc ob 12 Mesefina naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva olica 8/TTL Telefon 2994 in 299b, Uprava; ILopitarjevu 6.
Telefon 29S& Za Jugoslovanko tiskarni) v Ljubljani; K, Coč. Izdajatelj; Ivaa Rakovec. Urednik; Jože Košiče k.