241. štev. V Ljubljani, nedelja 5. oktobra 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . K 84-— POl leta. . . „ 42-— *etrt leta . . „ 21-— *» mesec . . „ 7’— inozemstvo: celo leto naprej K 95'— pol leta „ ,. 50*— četrt leta „ „ 26-- *» mesec „ „ 8'— Uredništvo Je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 360. — Upravnlštvo Je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 44. ... j se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Zopet nič. Tudi Trifkovič nima sreče. Že takoj prvi razgovori a strankami so mu pokazali, da njegova misija ni jiašla posebnih simpatij. Razvedelo se je* da se je Trifkovič popolnoma spo-ttzumel z radikale! in da so ga tl smatrali In podpirali kot svojega zaupnika. Vrhutega je razvijal tako reakcionaren program, da ga niso ®ogli sprejeti niti demokrati, niti so-Cijallst). Celo Črnogorci, ki so — podobno kakor v dunajskem parlamentu *Vojčas Poljaki, več ali manj priprav-*]eni podpirati vsako vlado, so mu odrekli, v bojazni, do bo vpeljal strankarsko vlado, ki bi ne bila nič boljša od čiste radikalne. Trifkovič se je trudil, da bi si zasigural vsaj kvorum; potem bi sestavil vlado, če ne drugače tudi s samim bivšim opozicijo -nalnlm blokom. Ker pa si kvoruma ni mogel zagotoviti, je kakor pravijo aadnje vesti, svoj msndat 2e vrnil regentu. Na koga se bo obrnil regent »edaj, ge ni znano. Ako bo spit h še poskušal s parlamentarno vlado, bo Poklical najbrž zopet Pavloviča. Ako o! poskušal s sestavo kabineta kak demokrat, pa bodisi še tako zmeren, V »dikalci pač a prlori odklonili uaeTezbo, radikalcu pa bi vrnili demokrati milo za drago. Prepad med obema strankama je že prevelik, da bi ga bilo mogoče kmalu premostiti! Ozoravljenje bodo prinesle šele volitve. Izmed neutralcev pride sedaj, ko se je ponesrečilo Trifkovlču, v poštev edini Pavlovič, ker drugega politika ni med njimi, da bi bil zmoten za to nalogo. Da bi imel več Sreče, kakor jo je Imel prvič! V naslednjem prinašamo beograjska poročila: Brezuspešna pogajanja. Ldu. B eograd, 4. oktobra. Po vesteh iz parlamentarnih krogov je našel S- M. Trifkovič pri sestavi kabineta iste telkoče, kakor Stojan Prot č. Demokratska zajednlca in sodjallstl so odklonili vsako udeležbo v sestavi njegovega kabineta, enako so izjavili Črnogorci, ki ga smatrajo kot stran karsko označenega moža. Po vsem tem ne more sestaviti koncentracijskega kabineta. * Ldu; Be°grad,4.oktobra. Gosp. Trifkoviča so doslej odklonili Demokratska zajednlca. socijailsti in Črnogorci. G Trifkovič ima ob šestnajstih sestanek s Črnogorci. Domneva se, da se bo okoli osemnajstih zvedelo ?a odločitev. ŠHši se, da boTrifkovč vendar sestavil vlado, toda ne ve se, kako dolgo bo ta vlada živela; zdi se, da ne dolgo in da bo čez par dni zopet nova kriza in novo ministrstvo. Čuje se* da je g. Nikola Pašič predlagal g. Tr>fkoviča za sestavo vlade, ne da bi predsednik parlamenta dr. Draža Pavlovič o tem kaj vedel. Zadnji poizkus koalicije. Ldu. Beograd, 4.oktobra. V opozicijonalnlh krogih ne pričakujejo uspeha Tiifkovlčevega mandata. Že danes se širijo vest), da je to poslednji poizkus opozicije. Ako se g. dr. Trifkovlču ne posreči sestaviti kabinet, se baje opozicija sploh več ne namerava aktivno angažirati pri rešitvi ministrske krize, marveč bo nasvetovala kroni, naj ravna ona po svoji razsodnosti. Trumblč ostane zunanji minister. Ldu. Beograd, 4. oktobra. Netočne so vftstl o g. Trumbiču, da bi hotel on v gotovem primeru prevzeti sestavu vlade. On stoji na stal šču, da se mora sedaj delati na zunanji politiki, ker je pričakovati skorajšnjega rešen ja v Parizu. Njegovo naziranje je tako, kakor je bilo pri sestavi Davldovfčeve vlade, to se pravi, da mu interes države nalaga, nadaljevati vodstro zunanje politiki. Trifkovič vrnil mandat. Beograd, 4. oktobra. (Izvirno.) l>6siguirani ministrski predsednik Trifko 16 Je bil danes pri regentu v avdljcnci, v kateri mu je vrnil mandat za sestavo vlade. Francija in Italija. Znani so nam reški dogodki izza prvih dni julija 1.1., ko so Italijani v svoji živalski pobesnelosti poklali čez sto francoskih vojakov in jih deloma pometali v morje, da s tem prikrijejo sledove svojega zločinstva. Zadnje bizojavke pa nam zopet javljajo, da so d’ Annunzlevi srditi iznova dali duška svojim bestialnim instinktom in zagrešili nov pokolj uad francoskim vojaštvom. Arditi, ki jih Italijani toliko proslavljajo kot Jedro in moč sveje vojske, so po pretežni večini zločinci, ki so pogojno prevzeti v vojaško službo, katerim pa se po povoijnem vojaškem službovanju prezre In odpusti kazen. Značilno je le, da znašajo te čete v Italiji tako ogromno število in da so nanje v Italiji tako ponosni V očigled vsem rešklra pojavom izza julija pa se mora dogodke trezno motreč opazovalec vendar-le vprašati, kako je mogoče, da c ficjelna Franclja tako mirno prenaša vse žalitve, da ta ponosna država sprejema vse te brce s tolikimi obzhi napram krivcu — Italiji. Julijski dogodki so pred svetom kričali po osveti in Francija je morala, kakor ji je bilo morda tudi neprijetno, zahtevati preiskavo. Vendar pa za uspeh te pre>skave širša javnost ni doznala. Francija se je b»la ogorčenja, ki bi ga bile uradne ugotovitve Izzvale In jasno je, da le hotela vsak izraz Italiji neugodnega odmeva preprečiti. AH tudi francosko časopisje, ki kaže napram Nemčiji toliko občutljivosti, ni našlo besede, ki bi bilo obsojalo nečloveško pobijanje francoskih so-plemenjakov na Reki. To navidezno skrajno čudno vedenje vladnih krogov in tudi francoskega časopisja ima seveda svoje gotove vzroke. Kritični položaj cb izbruhu vojne je kategorično zahtevat od francoske vlade, da je nemudoma — ako tud! z ogromnimi denarnimi žftvami — mo bitlzlrsla f rancosko časopisje in ustvarila ono notranjo ustaljenost, ki je bila potrebna sa uspešen skupni nastop proti silnemu sovragu. Ta med vojno ustvarjena vzajemnost francoskega časopisja glede zunanje politike se zrcali še tudi danes iz vsega tlaka. Ne.mČja je kljub'svoji starosti, kljub vsem varnostnim določilom rokovne pogodbe še veono pravo strašilo zmagoviti Franciji. Francija se predobro zaveda bližine svojega še vedno nevarnega soseda, ker ve, da tiči njegova nevarnost v moči naroda samega. Zveza narodov, na katero siavlja Francija toliko nad, jc irenetno prav dvomljiva stvar. Amerika ne kaže posebne volje, verovati v zmago te Ideje. Tudi pri ratifikaciji mirovne pog/dbe se pojavljajo onstran oceana krepke struje. Ako bi se tore) sedanja mirovna pogodba v Ameriki ne odobrila, bi morala Amerika sklepati z Nemčijo posebno pogodbo, istodobno pa bi odpadla za Francijo ona opora, ki ji jo nudi vzajemni nastop zaveznikov in sedanja oblika mirovnih pogojev. Anglija je s tihim delom dosegla vse, kar ji je bilo potrebno, da si zagotovi svoj delež na razpadlih državah. Nemčija je izgubila kolonije, odvzeta ji je vsa moč na morju. Gospodstvo Velike Britanije se je razširilo in njeni najnevarnejši tekmec na morju, Nemčija, leži kot pomorska sila stita na tleh. Več zase ne rabi, kontinentalna moč Nemčije pa njenim interesom ne more škodovati Ako zre tore) danes Franclja še vedno nemirna in v svoji zmagi neutešena na svojega smrtnega sovražnika-mejaša in išče varstva proti njemu, lahko opazuje Anglija to igro kot tertius gaudens. Francija se tega dobro zaveda in zato išče zaveznika, ki ga vodijo sorodna stremljenja. Za podporo francoskih teženj napram Nemčiji zahteva Italija kot proti uslugo podporo njenih aspiracij ob Adiiji. Le tako se je mogla medsebojna kupčija obnesti; odtod popustljivost in obzir! napram Italiji. Drugi vzrck~bi bi! tudi, da ima Francija v Italiji ogromno svojega kapitala naloženega in ji kaže ohraniti dobro razmerje tudi iz finančno-političnih razlogov. Nadaljni nič manj važni vzrok pa prihaja od zunaj, Iz Italije same, in obstoja v tem, da Italijani znajo pravilno ceniti moč časopisja, usivarltelja javnega mnenja. Deriarno so si pridobili in zavezali vse količkaj ugledno časopisje — izvzemši »Journal des Debats", kateremu so sicer tudi ponujali ogromne milijonske vsote, ki pa je ostal čist in ni podlegel sijajnim ponudbam. Ker se je francosko časopisje torej udinjalo Italiji in ji služi še sedaj, se je s tem odreklo možnosti nepristranske sodbe o Italiji. Ta razmotrivanja bodo morda pripomogla k pravilnemu razumevanju po naš h nazorih marsikdaj prav čudnega vede?»ja oficljelre Francije. Francoskemu narodu v čast pa motamo priznati, da ima popolnoma drugo, t. j. pravilno mnenje o Italiji in obsoja vso njeno politiko ter je tudi nam Jugoslovanom vse drugače naklonjen kakor pa je to mogoče sklepati po vtisih Iz časopisja In iz ofl-cijelne politike. Žal le, da ta naklonjenost še re more prhi do Izraza, ampak se mora ukloniti cflcijeJnl po-iiukf. Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani. Na javnem shodu, k! se je vršil dne 12. sept. 1919 v Mestnem domu v Ljubljani, je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija: »številno zbrani brezstanovanjci ugotavljajo z nuj\eJjlm ogorčenjem, da ne centralra vlada v Belgradu, ne deželna vlada v Ljubljani nista pri reševanju stanovanjske krize v Ljubljani do danes pokazali putiebne resnosti in odločnosti, da bi se kriza, ki postaja od dne do dne resnejša in nevarnejša in mora za zimo povzro- čiti katastre fo, odstranila ali vsa) omilila še pred zimo; ugotavljajo daije, da je v Ljubljani Še vedno veliko stanovanjskih strank, ki tu niso zaposlene v neobhodnem javnem Ir.teresu, temveč služijo le osebni udobnosti in debičkolovstvu; ugotavljajo nadalje, da je uspeh raznih stahovsnjskih enket do sedaj še absolutno neviden ter da se v vprašanju stanovanjske politike do danes Še ni nič pozitivnega ukrenilo; izjavljajo, da od sedanje stanovanjske komisije ne pričakujejo zažeijene rešitve stanovanjske krize v doglednem času; poživljajo deželno vlado v Ljubljani, da se 1akoj oprime radikalne sanacije stanovanjske politike, da se najpoznejše do 15. oktobra 1919 primerno reši stanovanjska kriza in omogoči bivanje v Ljubljani okoli 500 strankam, ki do danes že mesece in mesece stanujejo po Železnikih vozovih in drugih zasilnih nezdravih bivališčih ali so pa prisiljeni živeti ločeni od svojih rodbin in delati nepoplačljtve dolgove v lastno gospodarsko pogubo; zahtevajo posebno, da Be člmprej i2da nova stanovanjska r.aredba, ki ustvarja med drugim kot najvišji forum za sporna vprešanja med hišnimi posestniki in najemniki posebno razsodišče, da se s tem onemogoči vsako zavlačevanje pri oddaji stanovanj, in si pridržujejo pravico, izvajali brezobzirne konsekvence, ako bi se stanovanjsko vprašanje do 15. pktobra 19i9 ne rešilo povoljno." Akcijski odbor za omiijenje stanovanjske bede je skleni! v svoji seji dne 16 t. ra. to resolucijo izročiti s spremnim dopisom po deputacijl predsedstva deželne vlade v Ljubljani. Ko je predsednik akcijskega odbora, g. Črnigoj, telefonično zaprosil najprej pri gospodu podpredsedniku, potem pri gospodu predsedniku samem, da bi sprejel depu-tacljo, je bil — odbit. Pivi je dal po svojem tajniku sporočiti, da deputa-cije vsled korapetenčmh sporov ne more sprejeti, gospod predsednik da-želne vlade pa je dal, seveda tudi po svojem tajniku, povedati, da če Ima dcputacija kaj izročiti, naj preda naravnost državni stanovanjski komisiji. Deputacija torej ni bila sprejeta, na kar jo akcijski odbor odposlal resolucijo priporočenim potom na naslov predsedstva deželne vlade. Akcijski odbor vsled tega In ker vidi, da se je njegovo deio razletelo na brezbrižnosti pristojnih faktorjev, rdaga s tem svoj msndat, ki mu ga je bil naložil zaupniki sestanek dne 2- junija t. I. ter izroča nadaljno za-sjecovanje stanovanjske akcije v poštev prihajajočim stanovskim organizacijam, ki to trdno upamo, si bodo znale uspešno pomagati po principu »vsi za enega, eden za vse.« Trgovina z Anglijo. Ministrstvo trgovine in industrije sporoča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je v angleškem trgovinskem ministrstvu ustanovljen posebni oddelek za ekspertne kredite (naslov oddelka )<• London 10 Basing-hallstreet D C 2 a;, kateremu je stavljen na razpolago fond 26 milijonov funtov steriingov in ki ima nalogo, dvigniti angleški Izvoz v Jugos 'vil" MNkTtMT' Runami]» in Poljsko. Ta vsota se pa ne bo uporabljala morda po gotovem ključu za posamezne dežele, ampak bo razpolagal z njo omenjeni urad po lastnem preudarku, in je zato v interesu naših importerjcv, da se čim-preje pobrigajo za to akcijo. Kredit se bo dovoljeval samo na podlagi garancije. Kot garancija se bodo sprejemale v depozit a) avstrijske krone (začasno) b) srbski dinarski bankovci c) srbski, oziroma jugoslovanski državni papirji, in sicer po kurzu na glavnih borzah. Ko bo dognana borzna vrednost teh valut in vrednostnih papirjev, ae bo v vsakem pojedinem primeru določilo koliko odstotkov te vrednosti tvori zadostno garancijo za kredit. Pri tem se bo upoštevalo tudi kurzno valovanje teh papirjev. Naš kupec bo moral podpisati kot akcep -tant menice na tri ali šest mesecev, ki jo bo trasiral nanj britanski prodajalec. To menico bo prodajalec do-poslal naši banki, pri kateri ima naš kupec položiti depozit v tekoči valuti ali v državnih obligacijah v zadostni vrednosti za zavarovanje izplačila one vsote, na katere se menica glasi. Ako banka pristane na to transakcijo, vzame menico v svoj portfelj In sprejme garancije v depozit, je s tem ta kreditna transakcija izvršena in intervencija angleške vlade je nepotrebna. A\.o pa banka iz kateregakoli vzroka ne pristane na to transakcijo, mora obvestiti omenjeni novoustanovljeni urad in mu poslati akcept našega trgovca z njegovo garancijo v kronah, dinarjih ali državnih obligacijah; v tem primeru bo ta urad izplačal angleškega prodajalca v gotovem denarju, pridržal akcept našega trgovca v svojem port-felju in svcječasno menico vnovčil. K temu je še pripomniti, da angleško ministrstvo polaga važnost na to, da bi se po možnosti angleški fabrlkati prodali proti kompenzaciji v naših surovinah, s čemer bi odpadla potreba gori omenjene kreditne intervencije. V to svrho pa bi bilo treba, da se naši importerji in eksporterji organizirajo. vsako bodočo vojno in doseči, da z zvezo narodov konča vsaka anarhija. Tudi je trebaio stopiti Wl!sonu ob bok, napovedat! vojno imperialističnim težnjam in se zavzeti za svobodo in pravičen razvoj človečanslva. Zato bi bila morala Italija predvsem opustiti svoje čezmerne teritorljalne zahteve. Dalmacija je slovanska zemlja in nikjer ni argumentov, ki bi to resnico ovrgli. Dokazoval sem že, da je in da more postati Reka italijanska samo tedaj, če se odpovemo Dalmaciji. D’ Annun-zijevo dejanje je nevarno, ker utegne Italijo odrezati od mednarodnega prava. Trdim, da je Reka italijanska, mislim pa, da ne bomo nikdar mirno in brezskrbno uživali Reke, če ne priznamo prava Jugoslovanov na Dalmacijo. Želel sem, da propade Avstro-Ogrska v času, ko ni rega nihče hotel. Sklepal sem italijansko-jugoslovanski pakt, ker sem mislil, da pride cela vzhodna Evropa pod italijanski politični, gospodarski in kulturni vpliv, Če bo Italija zagotovila svobodo in prost političen razvoj narodov. Italija bi lahko bila postala zaščitnik in ščit balkanskih narodov. Toda sovraštvo z Jugoslavijo in Grško je razbilo prvi most, ki je Italijo vezal z narodi evropskega iztoka. Mi smo osamljeni. Proti sebi bomo imeli Nemce, ki ne bodo pozabili Versaillesa, in balkanske narode, tako, da bomo morali, obdani od neprijateijsklh sosedov, iskati zaslombe drugod. važnih zadevah dovoljenje za prekoračenje premlrne črte. Kaj ie vleče gospoda starosto v Ljubljano? Menda ne »Sokolske« veselice, saj se je s svojo družino imenitno zabaval v italijanskem »teatru« v Bistrici. Kaj moramo tudi v Ljubljano »radi kšefta« na narodne veselice? je li hoče gosp. Samsa v Ljubljani rešiti na sokolskih veselicah svoje trhlo Jugoslovanstvo? Tudi »Sokoiica«, gdč T., je zadnji čas pogosto v Ljubljani, Se menda vender ni sprla z laškimi oficirji. Saj še ni dolgo, ko je z vnemo sodelovala na njihovi prireditvi v Bistrici, na kateri je naročena laška mularija iz Reke in Trsta v demonstrativnem obhodu z laško trikoloro pitala Bistričane s »porchi sciavi« in »abasso i Jugoslavi«. — Kaj ne, gospoda, Ljubljana in Litija sta v Jugoslaviji, Ilir. Bistrica še italijanska. Pa zna biti tudi ona odrešena. Potem obračunamo I Meodrešena domovina. Laška nadutost. Pažki italijanski poveljnik, major Ballavini, je izdal prebivalstvu naiog, da ga mora povsod na javnih mestih pozdravljati, sicer zadrži ljudstvu živila za tri mesece. Šole v okupirani Dalmaciji ne smejo po Italijanski naredbl sprejemati dece, ki stanuje izven okupl-i ranega področja. To velja seveda samo za hrvatske šole, dočim »me v Boj za jadransko obalo, jita,ijanSEe’nasilje Okrajni šolski svet Laško paševanje v Dalmaciji. Ldu. Split, 3. okt. Iz Šibenika se poroča, da se bo najbrž odgodil povratek internirancev, ako tudi je bil določen za konec avgusta. Tako ostanejo še v pregnanstvu načelnik Stojič, dr. Rajevlč, sodnik Rendič in drugi odlični prvaki iz šibeniškega okraja. Šibeniški Italijanaši prirejajo pod varstvom italijanskih bajonetov v Šibeniku demonstracije. Pri teh Izgredih se slišijo izzivalni in žaljivi klici zoper Jugoslovane. Beneška republika? Ldu. Lugano, 3. oktobra. Kakor poroča »Corrlere dela Sera«, je d’An-nunzijo opustil misel na podjetje proti Dalmaciji. Položaj na Reki postaja vsled blokade mesta od dne do dne resnejši. Vse delo počiva. Dospel je transport živine, vendar pa primanjkuje drv. D’Annunz!jo je zagrozil Italijanski vladi, da bo proglasil beneško republiko. Italijanski katoličani ne odobravajo reških dogodkov. Ldu. Rim, 3. oktobra. »Osservatore Romano« obsoja d’Annunzljevo reško reško pustolovščino kakor tudi vse odredbe, ki bi s pripojitvijo Reke ovirale in škodovale mirnemu razvoju Italije. V posebni proti »Corrieru della Sera« objavljeni izjavi protestira vodja italijanskih katolikov, prejšnji finančni minister Meda, proti domnevi, da bi on in njegovi pristaši odobravali reške dogodke. Trezen glas v Italiji. Pred nekaj dnevi je imela stranka italijanskih reformističnih socljalistov shod, na katerem je podal bivši minister Bissolati te le izjave: Ko se je Italija odpravila na mir. konferenco, sem bil prepričan, da mora realizirati ideaje, radi katerih je začela vojno. Trebaio je onemogočiti ______ ____ v Kopru je izdai na županstva ta-le razglas: Županstvu (odsek za šolstvo) v ... Po navodilu milanskega perijodičnega lista »11 corriere delle maestre« se je za za vse šole tega okraja do poslalo po eno narodno italijansko zastavo s pripadajočim drogom. Odredilo se je, da se mora predaja zastave na dotično šolo izvršiti v Kopru na svečanosten način, in sicer v roke šolskih voditeljev, katerim naj bo oddeljen po en učenec-zastavonoša. Dan izročitve se bo šele določil. Slavnost se mora izvršiti s sprevodom, katerega naj se fotografira ter dotične slike reproducira v vseh ilustrovanih listih kraljestva. Predvsem pa mora podpisani vedeti, je-li županstvo voljno nositi stroške potovanja šolskega vodje in zastavonoše. Prosi se odgovor še tekom tega meseca. Predstojnik: Ft, Parentin s. r. Samo ena slovenska šola v Trstu. Iz Trsta poročajo, da je guberntjski suet soglasno sklenil, da se dovoli v Trstu ena slovenska ljudska šola, in stcer pri Sv. Jakobu. Za otvoritev o-stalih (predvsem one na Acquedottu, ki so jo Italijani na znotraj razdejali) ni doslej nobenega upanja. — V navedeno dovoljeno šolo je vpisanih nad 2000 otrok, in sicer 1800 v mestu rojenih, ostalih 200 pa je večinoma okoličanov. Šola seveda ne bo ne državna, ne občinska, a tudi ne Ciril-Metodova, ampak privatno, zasebno podjetje, katerega podjetnik je posestnik Andrej Čok. — Italijanski nacionalistični časopisi se zelo razburjajo, ker se je tržaškim Slovencem sploh dovolilo odpreti šolo.; Iz zasedene Ilirske Bistrice, čudno se nam zdi, kakšna opravita vodijo zadnje čase tako pogosto g. veletovarnarja in Sokolsk. starosto Samso v Ljubljano. Kakor ml je znano, dob! navadni umrljivi Notranjec zelo redko, z velikimi težkočaml In le v Razna poročila. r Wilsonova bolezen. Ldu. Wa-ahlngton, 4. oktobra: Predsednik Wd-son se ne počuti dobro. Prebil je ves dan v postelji. Dr. Grayson izjavlja, da je bolan vsled prenapora in da je njegova bolezen v zvezi z influenco izza meseca aprila v Parizu, od katere ni nikdar popolnoma okreval. Na predavanjskem popotovanju je predsednik WUson precenjaval svoje moči in je vsled nervozne onemoglosti obolel. Da se ozdravi, bo treba Še mnogo časa popolnega miru. Washington, 4. oktobra. (Brez.) Ser.at je zaradi bolezni Wlisonove osupel. Razmotriva se vpliv na borbo proti mirovni pogodbi. r Umestno vprašanje v češki zbornici. Ldu. Praga, 4. oktobra Med gradivom današnje seje čeho-slovaške narodne skupščine se nahaja tudi vprašanje na ministra za narodno obrambo glede sprejema bivših c. in kr. častnikov v čehoslovaSko vojsko. Vprašanje naglaša, da so bili baie sprejeti častniki, ki so sc biii pregrešili proti čehoslovaškemu narodu, nadalje mnogi generali in visoki častniki nekdanje avstroogrske armade. Vprašanje zahteva od ministra pojasnil, na podlagi kakih načel se je vršil sprejem in na kak način se bodo varovali interesi čehoslo vaškega naroda. Odkrita protiboljševiška zarota. Ldu. Berlin, 4, oktobra. Glasom brzojavke iz Moskve, so tam odkrili pro-tiboljševiško zaroto. Vodja kadetov štepkin, neki stavbni voditelj in bivši častnik ter 60 drugih oseb je biio obsojenih na smrt in ustreljenih. r Boljševiško gibanje na Poljskem. Ldu. Amsterdam, 3. oktobra Po poročilih lista »Times« preti na Poljskem resna boljševlška kriza. Komunistični agitatorji delajo povsod propagando za revolucijo. Njihov vpliv je občuten tudi v poljski ki dosedaj ni bila naklonjena boljševističnim naziranjem. r Lov na boljševlke. Ldu. Budimpešta, 3 oktobra. Po padcu pro-letariatske diktature je izdalo državno pravdništvo tiralice za ljudske komi sarje, njih namestnike in za voditelje sovjetskih uradov. Več ljudskih komisarjev so že zaprli, drugi so na begu. r Protirevolucionarna nevarnost na Nemškem. Ldu. Berlin, 3. oktobra. »Freiheit« svari danes delavce zaradi protirevolucionarne nevarnosti, ki je večja, kakor kdaj prej. List doznava, da je v reakcionarnih krogih vse pripravljeno za udarec. Čaka se samo na povod in namerava se v to svrho izzvati špartakovskl puč, da bi se potem vpostavila vojaška diktatura. Protirevolucionarci žele, da v Baltikumu nahajajoče se nemške čete vkorakajo kot armada na Nemško. r Na Bolgarskem se dani. Ldu. Berlin, 3. oktobra. »Vossiche Zeitung« poroča iz dobrega vira, da je Bolgarija sedaj spoznala, da mora iskati svojo rešitev le v prirodnlh zvezah, to se pravi, da mora na vsak način ponuditi roko Rusiji in Srbiji. Pripravljena bi bila celo, omejiti svoja narodnostna stremljenja. Zadovoljna bi bila tudi z avtonomno Macedonljo pod srbskim gospodstvom, ako bi Bolgarija, seveda brez škode svoje narodnosti, mogla biti udeležena pri jugoslovanski zvezi držav. r Razdelitev nemških ladij. Ldu. *Newyork Times« javlja, da Zedinjene države ne priznavajo razdelitve nemških parnikov in petrolejskih ladij, kakor jo je določila bruseljska konferenca. Državni tajnik Polk je obvestil vrhovni zavezniški svet, da bodo Zedinjene države priznale samo ukrepe, ki jih sklene vrhovni svet. Važno zn lastnike hranilnih knjižic, čekovnih računov in rentnih knjižic pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Da se more sestaviti čim bolj natančna statistika naših terjatev od dunajskih in budimoeštansklh poštnih hranilnic, je potrebno, da vsi lastniki (tudi državne oblasti, uradi, korporacije itd.) hranilnih knjižic, čekovnih računov in rentnih knjižic v dobi 3 tednov to je do vštevšega 25, oktobra zahtevajo pri najbližjem poštnem uradu za ceno 30 vinarjev »Vprašalni Ust" za prijavo svojega Iraetka (ierjatvo) pri navedenih poštnih hranilnicah. Izpolnjeni vprašalni listi se morajo oddati poštnemu uradu. Poživljajo se vsi, da se odzovejo za-početemu delu v korist v navedenem roku temu pozivu, ker pozneje ne bo več mogoče ozirati se na pojedine reklamacije. Samo natančna statistika nam jamči uspeh. Zato je dolžnost vsakega državljana, ki ima kak imelek pri navedenih hranilnicah, da prijavi svojo terjatev. d Imenovanje novega šefa dopisnega urad« v Zagrebu. HrvatSKi ban je na lastno prošnjo odpustil iz službe dosedanjega voditelja »Novi-narskog ureda« v Zagrebu, gosp. A. Scklegela, in imenoval na njegovo mesto tajnika Hrv. nov. društva, gosp. Antona Brozoviča d Avstrija prodaja umetnine za živila. Vesti z Dunaja javljajo, da se je vlada odločila prodati razne umetnine in z izkupičkom nabaviti živila. Komisija, ki popiše tozadevne predmete, je že imenovana. Predvsem pridejo na vrsto umetnine, ki se nahajajo v bivših carskih in nadvojvod-sklh dvorih. — Prodana bo tudi palača avstro-ogrskega poslaništva v Parizu, in sicer za 30 milj. frankov, njeno pohištvo pa za-5 milj. frankov. dn Umetniški oddelek v ministrstvu narodne prosvete se otvorl v najkrajšem času. Za načelnika tega oddelka bo imenovan znani srbski pisatelj Branislav Nušič, za tajnike bosta imenovana književnika Šim* Pandurovič in Mirko Korolija-d Umetnostna razstava Ob priliki obiska regenta Aleksandra otvorl se v paviljonu R. Jakopiča umetniška razstava, katere se lahko udeleži vsak slovenski umetnik z deli, izbranimi od umetn. razsodišča. Z ozirom na reprezentativni namen so dopustna k razstavi tudi taka pomembnejša dela, ki so bila tu že razstavljena. Prijave najkasneje do 15. t. m., vpošiljatve do 20. t. m. na g. R. Jakopič, Ljubljana, Turjaški trg 2. dn Brzojavne p;lstojb!ne za inozemstvo. Vsled odloka ministrstva za pošto in brzojav se od 22. septembra naprej pri brzojavkah v i nože ms v o ne šteje in ne zaračunava za vsako brzojavko po ena beseda več, kakor je dejansko število besedi in se s tem razveljavlja neka prejšnja začasna odredba, za to se pa ptača za vsako brzojavko v inozemstvo poleg redne pristojbine za pravo število besedi še pribitek 3 kron. dn Pri poštnem uradu Dolenj« Lendava (Prekmurje) se je otvoriia 18. septembra t. 1. telefonska centrala za krajevni in medkrajevni telefjnski promet. d Otvoritev denarnega pro-®>eta pri poštnih uradih Murska Sobota In Beiattncl. Dne 26. sepL se je ctvoril zaenkrat prt prekmurskih poštnih uradih Murska Sobota in Be-latlncl razen pisemskega prometa tudi promet s poštnimi nakaznicami in pa denarnimi pismi. d Pomanjkanje papirnatega denarja postaja čedalje večje, ker ga nerazsodni ljudje zadržujejo doma. Papirnati denar ne bo pridobitna vrednosti, pač pa se bo kmalu zamenja! za novega jugoslovanskega. Shrsnje vanje papirnatega denarja doma je ne varno, ker se lahko ukrade ali poškoduje. Denar v denarne zavode, kjer je varno in dobičkanosno naloženi d Priporočamo Jugoslovanski kreditni vod v Ljubljani, Marijin “g 8 in Wo!fova ulica 1 vsem, ker 1® pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter dsje pojasnila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Izvenljublj2nskl vlagatelji dobe poštne položnfce. d Jugoslovanski dobrovoljcl-dljakl, ki se nameravajo ude!« žiti Kongresa jugosl. Oinladine v Zagrebu U., 12. In 13 t. m. naj nemudoma i*vijo svoj naslov tehniku Vladimlru Svetličiču, Ljubljana, Sp. Šiška 181, •t* se jim pošlje legitimacija za znižano vožnjo in prenočišča. dn Penzljonlatom in penzljo-nistkam. Draginja raste, življenje ]c vedno težje. Vse ee dandanes združuje v svojih stanovskih organizacijah, tla ščiti svoje interese. To storimo tudi mi, ker drugi se ne bodo brigali za nas. V to svrho so beograjski upokojenci imeli zborovanje in ustanovili organizacijo, katere naloga je, da zbere vse državne upokojence, upojnike in vse one osebe, ki dobivajo od države ali državnih fondov kakoršnokoli pokojnino, pomoč ali milostinjo. Moč je samo v organizaciji in le organizacija bo lahko varovala naše interese. Pomagajmo sl sami *n Bog nam bo pomagal 1 Uprava združenja se nahaja v Beogradu s pisarno v Kralja Milana ulici št. 68. d Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Italiji, Francoskem, Angleškem In Sibiriji se viši potom »Slovenskega Rdečega križa« v Ljubljani, kamor n3j se pošilja vsa pošta za ujetnike. Svojci ujetnikov naj se pri dopisovanju drže sledečega: Pišejo naj se samo dopisnice s črnilom in razločno, osobitc naj se pazi na ujetnikov naslov da je razločno pisan; dopisnice ki se dobivajo v pisarni »Slovenskega Rdečega Križa« Poljanska cesta 4 (Alojzijevlšče) II. nadstropje po 10 vinarjev kos naj se že izpolnjene pošiljajo na omenjeno društvo. dn Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani ki se je osnovala te dni, ima namen, otnogočlii našemu delavnemu ljudstvu dobave najpotrebnejših živil in drugih |ivljenjskih potrebščin po nižjih cenah. S tem se hoče odpomoči vedno rastoči draginji. Pristop ima vsakdo. Delež znaša K 50 in vstopnina K 4. Priglase sprejema Narodna socijalna Zveza v Narodnem domu vsak dan od 15. do 19. ure zvečer. Pristop v zadrugo imajo tudi nečlani NSZ, Deleži se lahko odplačujejo tudi v mesečnih obrokih po K 10. Zadruga prične v najkrajšem času poslovat), zato poživljamo vse, ki se zanimajo za to važno gospodarsko podjetje, da se nemudoma priglasijo. d Za podelitev smerlkansbegfc blaga |e prišlo na socijalno poverjeništvo 1310 prošenj; od teh jih je bilo 896 ugodno rešenih. Vsi tl bodo o tem obveščeni s posebno dopisnico, ki velja kot legitimacija; brez nje ne dobi nihče blaga. Razdeljevalo bode se v Oblačilni poslovalnici, Šolski drevored št. 2 od 8. do 12. in od 14. do 16. ure in sicer od 9. do U. okt. za mesto Ljubljana, od 13 do 18 okt. za ljubljansko okolice. Prosilcem po ostali Sloveniji se bo poslalo blago po pošti. dn Za preskrbo Zagreba je zagrebška mestna občina kupila nad škofovo veleposestvo BiSkupljak pri Ž tnjaku, ki meri 230 oral. Me»to bo no posestvu pridelovalo zelenjavo za preskrbo prebivalstva. dn Preizkušnja za pomočnike pri »Obrtni zadrugi v Kranju« se vrši v četrtek dne 16 oktobra. Priglasiti ge je najkasneje do 12, t. m. dn »Državna posredovalnica za delo*. (Podružnica za Ljubljano in okolico). V preteklem tednu od 22. septembra do 27. septembra 1919 je Iskalo delo 132 tnoškfh in 41 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 60 moških in 36 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 83. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo" je od 1. januarja 1919 do 27. septembra 1919 iskalo delo 15114 delavnih moči, delodajalci pa so iskali 12546 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4813 Delo iščejo Pisarniške moči (256). trgovski sotrudniki in sotrudmee (255), vajenci In vajenke razne stroke (128) dninarji in dninarice (100), poljski in tovarniški delavci in delavke, peki, mlinarji, mesarji, služkinje, kuharice, sluge, vratarji, pazniki, krojači, šivilje, čevljarji, oskrbniki, ekonomi, rudarji, .strojniki, kurjači, ključavničarji, žagarji, sedlarji, sodarji ite. Delo je na razpolago: hlapcem in težakom (110), služkinjam in kuharicam (105), polj skim in tovarniškim delavcem in delavkam (109), gozdnim delavcem, vajencem razne stroke, mizarjem, čevljarjem, delavcem in delavkam v opekarne, pletarjem, raznim ključavničarjem, kleparjem, strojnikom, sodarjem, tesarjem, drvarjem, oglarjem, zidarjem, tesarjem, pečarjem itd. d Industrijska podjetja opozarjamo na današnji oglas. Aparat Minimo nadomestuje vse požarne brambe celega sveta, kajti samopomoč v trenutku potrebe je vendar najsi-gurneje sredstvo, da se nevarnost in nesreča prepreči. Ljubljanske vesti. 1 Akademiki - begnnel naj se danes polnoštevilno udeleže begunskega tabora v Unionu. 1 Opozarjamo na današnjo nogometno tekmo. Trši se v vsakem vremenu. Začetek ob 15. uri. 1 Hlapčevstvo. Prijatelj nam poroča: Ko sem prišel k večerji, sta sedela za mizo dva pespeda, eden med njima Nemec, ki pa zna slovensko. Na moj pozdrav sla oba, tudi Nemec odzdravila slovensko. Kmalu za mano je vstopil visok slovenski uradnik. Pc zdravil je z »Dober večer*, ko pa je zagledal Nemca, za 20—30 let mlajšega od njega, ga je še po-pozdravll z »Guten Abend*. Še je v nas suženjska kri, še. 1 Pri vojaški blagajni v justični palači uredujc neki kapetan nemškega pokoienja, ki ne zna toliko slovenski, da bi lahko uradoval s strankami v domačem jeziku. To je pravzaprav že preneumno. Na mesta, kjer je znanje kakšnega jugosl. narečja neobhodno potrebno, bi pa že lahko postavili naše ljudi. I Do neprijetnega prizorav je prišlo v petek popoldne v bližini glavne pošte. Mlad mornariški častnik je prijel za (20 let) starejšega mornariškega podčastniška, češ da ga ni pozdravil. Nato sta se prepirala potem pa je pripeljal častnik patrul in podčastnika aretiral. Takih avstrl skih prizorov bi danes pač ne bi treba več, 1 40 letnico poroke praznujeta v ožjem krogu svoje družine gospod Fran Jeločnik, krojaški mojster in njegova soproga Marija. Jubilantoma želimo, da bi praznovala še več jubilejev tako čila in zdrava I 1 Organizacija voj. Invalidov za Slovenijo sklicuje danes ob 9. uri dopoldne ustanovni občni 2bor v hotelu Bellevue, Sp. Šiška pri Ljubljani. Spored je razviden Iz plakatov. 1 Čudna tarifa. Kakor znano računajo lekarnarji sedaj v dinarjih Pri tem računajo naravnost horendne svote. Neka tukajšnja lekarna je n. pr. računala za pol litra navadnega malega vina — 60 K, reci In beri šestdeset kron. Če je to pravica, potem pa pravice sploh ni. — 1 Društvo slovenskih sodnikov ima svoj izredni občni zbor v Ljubljani, dne 2 novombra 1919 ob 10. uri dopoldne v justični palači št. 79. Vspo-red: I. Sedanja zakonodaja; 2 Stroga ločitev pravosodja od uprave; 3. Neposredna podreditev sodstva ministrstvu pravde v Beogradu; 4. Izenačenje službenih prejemkov z onimi srbskih 3odnikov; 5 Razgovor o zadnjih imenovanji in zasedba sodniških mest; 6 Skupno delovanje vseh sodniških organizacij; 7. Slučajnosti. Tozadevne resolucije se pošljejo tovarišem v roke poverjenikov, ker pa teh ni, v roke sodnih predstojnikov do 20. oktobra 1919, Glede na važnost predmetov, se prosi polnoštevilne udeležbe. — Odbor, 1 Členi pevskega zbora Z, J. Ž. fn Zveze poštnih organizacij se vabijo, da se polnoštevilno udeležijo v ponedeljek, dne 6. t. m, ob 8. uri zvečer pevske vaje, katera se bode vršila v prostorih Z. J. Ž v Narodnem domu. Tetn potom se pozivajo vsi tovariši, kateri Imajo veselje do petja, da brez razlike čina pristopijo kot člani k pevskemu zboru. Zbor se namerava reorganizirati in v to svrho se bode izvolil nov pevski odbor. Z brat skim pozdravom. 1 Korektor j« za eno uro popoldne in par ur zvečer sprejme Zvezna tiskarna. Zglasiti se je v upravništvu »Jugoslavije* na Marijnem trgu. 1 Izgubil se je spod sjl del flavte od Podrožnika do trgovine Breznik na Kongresnem trgu. Ker ta del zlasti nima nobene vrednosti za najditelja, naj ga proti nagradi odda v trgovini Breznik na Kongresnem trgu. 1 Koncert se vrši v Narodnem domu danes in vsak večer. Svira salonski orkester »Jadran". Vstop prost. 1 Mestna zastavljalnlea ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši, dne 9. oktobra 1.1. redna mesečna dražba v mesecu februarju 1919 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3 do 6h popoldne v uiadnih prosto-Prečna ulica št. 2, Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni megeča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za strsnke pred dražbo. (burno odobravanje). — Govornikova temperamentna izvajanja so spremljali poslušalci z neprestanim pritrjevanjem. V imenu nižjih železničarjev je govoril g. Rupnik, nakar je predlagal g. Držič ostro resolucijo, ki je bila ob viharnem navdušenju soglasno sprejeta. Neki železničar je izjavil v imenu socijalnih demokratov svojo solidarnost v boju proti korupciji, tihotapstvu in verižništvu. Na poziv preds. Držlča so se zborovalci, med katerimi so bili tudi župan dr. Tavčar, prof. Remec in dr,, mirno razšli. Protestni shod proti draginji in korupciji. Obup in ogorčenje vsled neznosnih življenskih razmer, v katere nas je dovedla brezvestnost oderuških pijavk, podpirana po nezmožnosti in nemarnosti vladnih činiteljev, sta privedla v Unionove prostore neštete množice ljubljanskega prebivalstva. Razpoloženje je bilo napeto, resna slika našega mesta. Shod je otvoril v imenu ZJZ in narodnih strokovnih organizacij g. Držič, ki je tudi predsedoval. Govorili so predsednik društva javnih uslužbencev Lilleg, v imenu ZJZ njen predsednik Držič, ki je med burnim aplavzom izjavil, da železničarji tako dolgo ne bodo priznavali nobenih izvoznic in da živeža ne bodo izvažali, dokler ne bomo preskrbljeni mi sami. V ostrih izrazih je bičal korupcijo, ki se je razpasla po nekaterih naših uradih in povzročila, da smo padli že tako nizko, da državne oblasti direktno ali indirektno podpirajo Izvržke človeške družbe, verižnike in navijalce. V imenu poštnih uslužbencev je izjavil predsednik njihove or ganizacije Urbančič, da se tudi poštarji pridružujejo železničarjem in napoveduje neizprosen boj verižnikom in iz-vozničarjem; ako bo treba, bodo ustavili ves poštni promet vsem tem elementom. Tajnik NSZ Brandner je žigosal nedostatke v javni upravi, zlasti pa nedelavnost beogradske vlade in zaslepljeno strankarstvo Nar. predstavništva, ki onemogoča ozdravljenje nevzdržnih razmer. Vsi gospodje pri beogradskih koritih bi morali prositi in morali dobiti brezposelno podporo Konjska dirka v Ljubljani. Komanda Dravske divizijske oblasti priredi 19. oktobra ob 13. uri konjsko tekmo v korist slovenskih invalidov in za bodoči stadijon v Ljubljani pod sledečimi pogoji: 1. Šolsko jahanje: za konje v zasebni lasti aktivnih in rezervnih častnikov, člane »Slov. jah, kluba«, Sokole in Orle. Klasificirala se bode razen izvežbe in sedeža jahača tudi pravilna jahalna oprema. Prvi dobitek: 12C0 K in častna nagrada. Drugi dobitek: 800 K in Častna nagrada. 2. Tekma v skakanju: Odprta kakor pod točko I.) Lovski galop, 6 zaprek: Prvi dobitek: K 10i:0 in častno darilo. Drugi dobitek: 600 K In častno darilo. Tretji dobitek: 400 K in častno darilo. 3. Dirke: a) Prva steeplechase: za aktivne častnike na konjih v zasebni lasti aktivnih častnikov. Daljava ca 3800 m; 6 različnih zaprek. Prvi dobitek: 3000 K. Diugi dobitek: 1000K. Tretji dobitek: častna nagrada. b) Druga steeplechase: za rezervne častnike, člane »Slov. jah. kluba«, Sokole in Orle. Odprto za konje v zasebni lasti. Pogoji in dobitki kakor pod lil. a) c) Tretja steeplechase: za aktivno služeče podčastnike na službenih konjih. Daljava ca 3000 m, 6 različnih zaprek. Prvi dobitek 1000 K. Drugi dobitek: 500 K. Tretji dobitek: Častna nagrada. d) Kmečka dirka: za kmetovalce Slovenije. Jaha posestnik ali član njegove družine, po možnosti v narodni noši. Daljava 1600 m. Dve čvrsti zapreki, ne čez 60 cm visoki. Prvi dobitek: lOOd K in častno darilo. Drugi dobitek: 5C0 K in častno darilo. Tretji dobitek: častno darilo. Prijava konj se izvrši najbolje osebno ali brzojavno konjskemu referatu Dravske divizijske oblasti do 8. oktobra. Eden in Isti konj se sme prijaviti tudi za več konkurenc. Oprema: Častniki v uniformi, Sokoli in Orli v kroju. Vsak jahač se mora sam pobrigati za predpisano obteženje svojega konja. Za slučaj, da bi stalno deževalo, si pridrži komanda dravske divizijske oblasti pravo, tekmo preložiti, kar se bode po časopisih pravočasno objavilo. ___________ Krompir in moka. Ljubljanski dopisni urad priobčuje dve izjavi k aktualni in pereči prehranjevalni krizi. V prvi razjasnuje, kako je prišlo do razburjenja zadnjih dni. Centralna uprava za promet z inozemstvom v Beogradu je določila, da se bo na podlagi kompenzacijske pogodbe z Avstrijo, izvozilo Iz Slovenije 3000 vagonov krompirja. To je bil alarm za izvoznlčarje in verižnike, ki so junšali vlado za izvozna dovoljenja, na drugi strani pa z mrzlično nagbco nakupovati blago po kmetih. Cene so se vsled tega sunkoma dvigale In ker so se pridelovalci nadejali še večjega povišanja, so začeli krompir zadržavati. Zato je izginil z mestnih trgov. Ljubljanska vlada je v Ber gradu takoj protestirala proti Is-vozu tako ogromnih množin ter zahtevala, naj se izdajanje izvoznic ustavi, že izdane izvoznice razveljavijo in se izvoz krompirja sploh ustavi tako do'go, dokler ne bodo preskrbljena z njim Ljubljana in druga mesta. Ce se bo ta sklep res izvedel, bodo cene krompirju kmalu zopet padle in tudi na trgu ga bomo vnovič videli, V drugi izjav! naznanja bolj veselo yest. Pravi, da je prišla večja množina žita, ki je že razdeljen med mline. V par dneh se smemo nadejati zopet moke In belega kruha. Aprovizacija. a Čevlji z lesenimi podplati. Mestna aprovizacija ima v zalogi še nekaj parov čevljev z lesenimi podplati za delavce in služkinje. Pat stane 20 K. Kdor rabi takih čevljev, ^aj se takoj zglasi na magistratu, Gaietova hiša, pritličje, levo, ker pozneje takih čevljev aprovizacija ne bo več pro* dajala. a Bolniški sladkor. Aprovlzačnl pododsek, ki nakazuje ob torkih premog in bolniški sladkor, naznanja, da mora vsaka stranka, ki hoče imeti kako nakazilo, prinesti prihodnjič seboj svojo rdečo ali zeleno hišno legitimacijo, ker brez nje ne debi več nakazila za blago. a Prekajeno svinjsko meso se bo proda|aio v pondeljek, 6. t. m. od 9. ure naprej, na prosti stojnici. Meso je od v siii zaklanih živali, a je zdravo In vžitno. Cena 1 kg k 15 K. Narodno gledališče v Ljubljani, Tedenski repertolr: Drama. 5. okt., nedelja, ob 3. url pop. »Snegulčica in škratje«, izven abon. — Ob 7. uti zvečer »Tat«, izven abon. 6. okt., ponedeljek, »Favn« za D-abon. 7. okt., torek, zaprto. 8. okt., sreda, »Tat« za A obon. 9. okt., četrtek, ob 3. uri popoldne dijaška predstava »Dnevi našega življenja«, Izv. abon., zvečer zaprto. 10. okt., petek, »Striček Vanja« za C-abon. 11. okt.,sobota, »Tat« za E abon. 12. okt,, nedelja, ob 3. url pop. »Favn«, izven abon,, zvečer delavska predstava »Dnevi našega življenja«, izven abon. Opera. 5. okt., nedelja, »Madarne But-terfljr«, izven abon. 6. okt., ponedeljek, zaprto. 7. okt., torek, »Manon« za E-abon. 8. okt., sreda, »Postlljon Iz Lon-jumeau« za C-abon. 9. okt., četrtek, »Dijak prosjak« za A-abon. 10. okt, petek, »Pikova dama« za D/2-abon. 11. oktobra, sobota, »Manon« za B-abon. 12. okt., nedelja, »Dijak prosjak, izven abon. Premljera opere „M*non“. Med najboljše tancoske skladatelje šteje svetovna glasba Julija Masseneta, stva-. rltelja nestevilnih glasbenih del, ki so doživela velik umetniški ugled in izredne uspehe. V svojih dramatičnih delih zastopa vse smeri in mode, ki so bile v preteklih desetletjih na odrih priljubljene. Pisal je biblijske drame (Marija Magdalena, Samson In Dalila), med operami ljubezenske vsebine sta mu prinesle »Werther« in »Manon« največ svetovne slave. Vsebina opere Msnon ni prikladna za glediško delo. Zato nudijo vse opere, ki obdelujejo to snov le po samezne epizode romana kot zaključene scene, kojih logično zvezo ra-rszume pravzaprav le poznavalec romana. S svojo »Manon« je Massenet premagal tudi konkurenko Puccinija (Manon Lescaut). V Massenetovih muzikalnih delih se kažejo izredna spretnost v obvladanju torme, nenavadno skoro preveč sentimentalna me-lodijoznost, na potrebnih mestih muzikalno dramatski patos in teatralni efekti. Uprizoritev »Manon« zahteva pevce in pevke temeljite glasbene izobrazbe, ki morajo biti kos tehnično težavnim spevom. Orkester Ima skrajno samostojno vlogo, ponajvečkrat selist nima v njem nikakršne zaslombe. Poleg tega so pevske partije visoke, 2bori zaradi nenavadnih vpadov kočljivi. če je opera v našem gledališču dobro uapela, priča to v potrebni zmožnosti pos&meznlh solistov in orkestra. Nesigurnoati, ki so se pokazala pri prvi uprizoritvi, bodo pr! poznejših predstavah izginile. Orkestralni part je g Rukavina s svojim orkestrom izvedel mojstrsko. Zopet ne morem prehvaliti goslačev in prvovrstnega oboista. Gdč. Thalerjevi, ki je pela nasiovno vlogo moram priznati njeno ambicijo. Podala je v igralskem oziru dobro pogojeno Manon Tud! pela je lepo, dasi je pevska partija za njen glas očitno previsoka in prenaporna. Nasprotno pa so bile druge vloge v zelo dobrih rokah. Ličarjev koncert. Nimam namena napisati kritike o koncertu samem, ker menim, da bi jo bilo odyeč pisati za ono malo peščico ljudi, ki je sama slišala mojstrska igranja obeh umetnikov. Da bi jo pa pisal za ono velikansko množico, ki koncerta ni hotela slišati, se mi dozdeva nevredno Čem* bi pač mučili ljubljansko publiko 8 stvarmi, ki jih odklanja s tako prepričujočo odsotnostjo. Namenil sem se pa zapisati par besedi le kot suhoparen kronist o zanimanju ljubljanske publike za resne, prvovrstne umetniške prireditve, kakoršna je koncert Ličar-Thlerry brezdvomno bil. Sicer te besede res ne spadajo v rzzpredelek o kulturi, ker pa naši dnevniki še niso otvorili prepotrebnega razpredelka o nekulturi pa naj stoje moje ugotovitve na tem mestu, l/čar, rdett prvih naših klavirskih virtuozov je igral dne 3. vinotoka leta 1919 pred malodane prazno dvorano. Slučajno me je zaneslo po koncertu v kavarno »Zvezda«. Tsm je igrala vojaška godba. Oditi sem moral, ker nisem dobil prostora, ljudje so sedeli skoraj drug na drugem. Slavna publika ljubljanska, to pač močno diši (če že ne sm . . .) po nekulturi! Je pač preresen spored, vrhutega ne smemo pozabiti, da je Ličar le Slovenec. Sedaj res močno verujem v izrek: »Nemo propbeta In pattia«. Oj Ličar, če rrflektiraš na polno dvorano v Ljubljani, zakaj ne prirediš koncerta raje v kavarni In z malo bolj »popularnim« vsporedom, ali pa v*aj v dvorani pri pogrnjenih mizah. Naša ljubljanska gospoda je vajena zelo in bogato pogrnjenih miz, ker se tako komodneje zabava. Še večjo privlačnost pa bo imel Tvoj koncert, če angažiraš mesto pevke zamorca, ki bo jedel ogenj ali kaj sličnega. Sicer se nam pa tako v kratkem obefa praycat »kašperl-teater«! . . . Prav mi je danes spomnil neki gospod, da je sedaj čas za koncertno sezijo le prezgoden; tudi meni se zdi prezgoden, pa ne samo letos, ampak sploh, sploh 1 Ob koncu Še ena opazka za koncertno kroniko: Ličar, kateremu se v tujini polnijo koncertne d s orane, je prvič v življenju igral pred prazno dvorano v — Ljubljani. Dr. S. S. Pokrajinske vesti. p Divjaštvo koroških Nemcev. Na praznik 8. sept. t. 1. je bil nabit na cerkvi v Goapi Sveti lepak, s katerim se poživljajo tamkajšnji Slovenci, in sicer dekan, 1 kanonik, 3 kleriki In ena civilna oseba, da nemudoma zapuste Gospo-Sveto, ker bodo sicer na povelje socialnodemokratske vlade ustreljeni. Enega teh treh klerikov, ki bo baje nasiopil službo učitelja v Jugoslaviji, so pic d nekaj dnevi kame njali v Gospisvetl. Smrti ga je rešil kmet, ki ni dopustil, da se na njegovem posestvu človeka ubije. p Loče pri Vrbskem jezeru. Narodni svet se najsrčnejše zahvaljuje vsem gosp. govornikom: dr. Rav-nlharju, generalu Maistru, dr. Rožiču, poslancu Grafenauerju, g. Brandreiju, g Ude; Izbornim pevcem Glasbene Matice, pevskemu društvu iz Kranja,' vsem članicam in Članom »Sokola® »Orla* in vsem drugim vdeležencem, ki so počastili nas ljudski tabor s svojim prihodom ter tako poveličali nešo slavnost. Posebno zahvalo izrekam luk. stac. poveljniku gosp. kap. Potočniku, ki nam je preskrbel dekoracijo tabora (n veseličnega prostora, vsem domačim dekletom za razprodajanje cvetk in znakov; gdč. Korošec ter gosp. Pavel p. d. Rutarjevi, g. Mtller in g. Močnik za njihovo požrtvovalno delo; tukajšnem gostilničarjem in vsem, ki so količkaj pripomogli pri slavnosti. Najsrčnejša zahvala! p Sokol v Medvodah priredi v sredo 8. oktobra ob 8 url zv. predavanje v gostilni »Noulhsn«. Vabijo se člani, članice in vsi prijatelji Sokola. kr Iz Škofje Loke. Škofielcški nunski samostan je bil v stari Avstriji prava ponemčevalnica, ki je vzgajala otroke* v strogo avatrijsko-nemšfcem duhu. A še danes r «Komp., Ljubljana. Wolfova • . Kupi se trgovina sama z posestvom v trgu ali * Posestvom v trgu ali v Jialenr mestu na spodnjem štajerskem. Ponudbe na na- Marija Turk, Novo-Hjggto št. 220._________ *• Kupim manjši voz ati Oiro na močnih kolesih in Pripraven za mestne vožnje, “onudbe pod A. D. na upravo tista _____________ Fižol, krompir in druge Poljske pridelke, tudi bukovo oglje, prazne vreče, kupuje ia prodaja L. Rebolj, trgovec v Kranju. Knpi so dobro ohranjeno iensko sedlo. Ponudbe pod *Sed!oa rta upravo lista. Službe: Viničarska družina z 3 do 4 delavskimi močmi se sprejme pri Avgustu in Matildi Stanitz. Breg pri Ptuju. Dekla za živino in poljedelstvo ee takoj sprejme pri p- Murschltz-u, Laški trg. "tesečna plača 65 kron.___ Trgovski pomočnik, mešane stroke, vojaščine prost. *eli vstopiti v večjo trgovino * 15. oktobrom 1919. — Ce-jjjene ponudbe pod »Boljša ?_5J“ na uprav° lista. _ . Usnjarske pomočnike išče J®varna usnja proti dobri jtači. Vstop v najkrajšem wtsu. Ponudbe na uprav-distvo tega lista pod št. 308. Razno: Une dame souhaite des eorrespondances fraincaises Uonsleur seriens. „Qui che-kche, trouve.“ — Upravništvo Jugoslavije.________________ , Glasom .Uradnega lista* juta stanovanj ska komi 4 ja na-°6» vsem samcem z več kot eno sobo vzeti stanovanje. Ker sem pa tudi jaz med istimi nesrečneži, sem se odločil rajši za zakon, kot pa po-hiš.vo na cesto. Samice ali Vdove, katere se hočejo v kritičnem času usmiliti 38 letnega samca, naj pošljejo nemudoma (da me stanovanjska komisija ne prehiti), ponudbe s sliko na upravništvo »Jugoslavije" pod ime: „Tr-?ovec 100.000 . Tajnost zajamčena. Išče so skladišče v sredini mesta v najem. Ponudbe P°d .Skladišče" na upravo »•sta, 6/ZS22)0“ Spisal Vlad. Levstik. J} da la žvajna Hs{arna v Ljubljani. Cttnabroš. S }f, vajano 10 g 5^Z/l£ GUPDO la najltpia po-past, kar jih la Izšlo zadnja lata\ Apno, zidno in strešno opeko ter drva v celih vagonih ponuja Ljubljanska komerc. družba Ljubljana, 3Ie.weisova cesta štev, 18. Zahvala. Podpisana se zahvaljujem g. Ivanu DekaniC, operaterju kurjih očes, garnizijska bolnica,I.oddelek, za brez bolečin iz vršeno operacijo in ga vsakomur toplo priporočam Karolina vd. DruMa Jugoslovanski trg 3 Lasne mrežice in kremo za zobe kaiodont priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo štev. 1. P. n. trgovcem in slavnemu občinstvuse priporoča kot posredovalec v kup-čijskih zadevah vseh vrst tudi posestev in hiš trgovska posredovalnica ŠTERN A. Benjamin Ipavčeva c. št. 12. Celje. Bukova drva oglje, smrekov les, deske in trame kupuje „CROATIA«, gozdna 5nd. delniška j družba v Ljubjani, Marije Terezije cesta 2. ERDAL Čistilo za čevlje, rujavo in črno, i štev. 1, ima v zalogi vsako množino, in pošilja po pošti tvrdka Matija Trebar Ljubljana 1 Sv. Petra cesta št. 6, Pozor lovci. Vojne razmere so me prisilile ustaviti razpo-šiljatev lovskih pušk. Sedaj mi je to zopet omogočeno in se priporočam starim kakor tudi novim naročnikom. Postregel bodem vedno z prvovrstnim blagom po najnižjih cenah. Valentin Meglič, puškar v Borovljah. Prva jugoslovanska tovarna čistilnega praha nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček »Sidolin“ — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine. A. RaJeslGh, nasl., Kamnik, Prah se razpošilja tudi v celih vagonih. K avarna v „Hote!u Tratnik“ zopet otvorjena v vrtnenu salonu.------------ Pianino na razpolago Slavnemu občinstvu sc priporočata L. Al. Tratnik. Gramofonske plošče „Lepa naša domovina" četverospev in drugi posnetki slovenskih presmi in skladb, samo pri A. RASBERGER LJUBLJANA, Sodna ulica 5. Edina zaloga prvih gramofonov znamka ,Angalj‘. IKOMCERT. Danes dne 5. oktobra od 17. do 22. ure se vrši v restavraciji „ZLA TOROG", zraven „Narodne kavarnev Gosposki ulici 3, na kojcin svira „/. jugoslovanski klub Ljubljana“. — Vstop prost. ; Za obilen obisk se najtopleje priporoča i Juan in /Zsžika Jfočevar. W--------------------------------^ Pisarniške in šolske potrebščine = razpošiljam vse vrste papirja na debelo in drobno se priporoča trgovcem in šolskim uradom JOSIP OMERSA trgovska agentura in komisijska trgov. Ljubljana, Dunajska cesta št. 6,1. nadstr. Mesarija proti kašlju — 100 škat-Ijlc K 150-— pri nakupu 1000 škatljic tisk z imenom tvrdke.Mcdtcinalna drogerija B. Šinkovec, Kranj od 4—10 kosov kupim. Ponudbe z navedbo najnižje cene na podjetje S. Mttrja ovlč v Globokem pri Brežicah. Erdal kremo S I, II, i/4, Gl, Ušfiiio (blk-j) Indigo modrilni esenc in Gincč riž, ima za oddati Osvald Dobetc, agentura, Ljubljana, Martinova cesta 15. i moderno urejena, na prometnem kraju v ne-1 posredni bližini Celja, z nekoliko zemljiščem se proda. — Prodobnosti pove iz prijaznosti A. ŠTERN, B. Ipavičeva cesta štev. 12. Naznanilo. Cenjenim damam uljudno naznanjam, da sem otvorila na Mestnem trgu št. 7, lastno izdelovalnicjinpreoblikovalnico klobukov Preoblikalo se bode hitro in lepo vse klobuke od najfinejšega velourja do navadnega filca po najnovejših francoskih modelih. Cene primerne. — Za naklonjenost se cenj. damam priporoča P. Barborič. Zobozdravnik dr. Franc Kartin bivši asistent profesorja Metnitz a na Dunaji se je preselil v Maribor in ordinira od 8. t. m. naprej Grajska ulica (Burggasse) št. 9 v hiši Wagerer od V29.—12., > 23.('/2l3.)“5.(17). 1 Prostovoljna javna dražba. i Danes ob 3. uri popoldan se vrši v Stožicah pri Ljubljani prostovoljna javna dražba 1 vile s 4imi sobami, 2mi kletmi, vrtom in 1 njive. Kupci se vabijo. Šafar, posestnik, Stožice št. 13. OGENJ Vreče iz jute rabljene izvrstno saču-vanc za brašno, žito, %menje i ine svrhe prodaje firma Pavao Weiss, Zagreb, Iliča 21. 3051P-7UE LJUBLJANA Ulmska cesta 16. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. IsTriiller točna. Zraerue cene. Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti. Dvostavno in ameriško knjigovodstvo Sestavil V. Krottmayer, sloveusko izdajo priredil profesor M. Dolene. — Založnik ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT V MARIBORU m- Prva moderna slov. učna knjiga za knjigovodstvo -m neizogibno potrebna z;i trgovske golo in samouke, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. Cena 8 kron, RAVNOKAR IZŠLA. Dobi so v vsoh knjigarnah In v ZASEBNEtt UČILIŠČU LEGAT v Maribora, Vetrinjska ulica 17/1, Štev. 2163. RAZGLAS. Mestno županstvo v Kranju razpisuje službo tretjega redarja katero se lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru. Prošnje opremljene z dokazili dosedanjega službovanja je vložiti do 20. oktobra 1919 pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranju, dne 2. oktobra 1919. Zupan: F. Polak, s. r. pogasite ter se ga obvarujete takoj z „MINIMAX“ ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Uporaba istega je takoj mogoča in popolnoma jednostavna, tako, da ravnajo pravilno z aparatom tudi gospodinje in celo otroci. Uporablja se lahko v vsakem slučaju. Pojasnila daje okrajni vodja „MINIMRŽ("-družbe z om. zav., za Slovenijo, Belušič v Ljubljani, Rova ulica 3/1. franc LENART naznanja cenj. občinstvu zopetno otvoritev svoje MANUFAKTURNE TRGOVINE v lastni hiši Srbski trg štev. 2. v Ptuju. Stroje za BURIM RJE & RPRETURE in CEI1TRIFUGE dobavlja takoj FELIX BILLIG Reichenburg, Čehoslovensko. Ordinarij deželne bolnišnice dr. Pogačnik Jos. zdravi zopet redno očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. Velikanska množina ERDAL KItEME likala (blks) „Solo“ vsakovrstni barve za obleko ter špecerijsko in kolonijalno blago je dobila in je prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno tvrdka Ivan Dečko, Celje, nasproti Narodnega doma. Čar idealne lepote! Lepa žena ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki. IfrAmo '7rn*oiHa I NujdovršnejSo sredstvo mo-rVIClUd. ZAJIdlUclJ dcrne kosraetikc za dosego ideahie, mikavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu božanstvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harma bivšega Abdul Bamida, iz čistega rastlinskega Boka, meda, cl-rronovega soka, s čimer prekaša vso umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto >/2 K SC’—. Ifigenia pasta-milo. mila ne priporočam samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, marveč vsem osebam, moškim iu ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker no varuje samo nežne polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz In od-stranja v najkrajšem času lišaje iu razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete malo količino na dlani, so močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepoto, pa tudi ostale se vedele nad tem izumom, kajti z umivanjem s pasto Ifigenia mora tudi angcljBka lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju čarobe in razcveta. K 20*—. crtlr Bazven Zoraide iu paste se prlpo- 11 oVJIV. roia bledoličnim osebam Kožni sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz iu ustnice. Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnico zarde jasno kakor škrlat. Osna večio stekleničico k e.~. Amerikanski Hair Petrol, rasf las. Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. Wiiliamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobo lasje takoj lep sija), svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las. naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. Williamsona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr K 18'—). Saj pesnik no poje zastonj: »Lasje metli so ko svila gosta, Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko/ Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne i in dosego čarobne lepote. j Navodila in opisani izdelek pošilja „URANUS“-PARFUMERIJA. !. Kesmstlška Parfumerija, Ljubljana, Mestni Irgil 5LOVEMSKR ESKOMPTMR BRMKR LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ===== IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE — — DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJAi EFEKTOV, DEVIZ, VALUT —ESKOMPT MENIC BI1ZOJAT. NASLOT: K8K0MPTNA. AKREDITIVI — BORZA INTERUItB. TFL. ŠTET. 140. S Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospe- šuje prebavljanje in preosnavljanje. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. Nič ne ponujamo in nič ne anonsiramo, ker dobro blago se samo prodaja, mi kupimo le vsako množino LANENEGA SEMENA, — PRAZNE OLJNATE SODE IN DOBRE JU-TASTE VREČE. Zabret & Komp., tovarna olja in firneža v BRITOFU pri KRANJU. Fižol oves, rž, pšenico, krompir, prodaja na debelo po zelo ugodnih cenah tvrdka J. Kušlan, Kranj, Gor. Naznanilo. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem prestavil svojo stojnico pod mestnim glediščem v lokal v starem mestnem magistratu na Slovenskem trgu. — Za obilen obisk se priporoča A. LIKL mesar v PTUJU. Skladišče in lokal se išče za lakoj v mestu; lokal event. za novo leto. Ponudbepod »Skladišče1* na Ancrčni zavod Drugo Beseljfck. Ljubljma, Canksrjeto iatir. 5. Prva sloieush trgovina Alojzij Brenčič v PTUJU, Panonska nlica, se cenjenemu občinstvu uljudno priporoča s svojim modnim vsakovrstnim blagem. je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično salinič-nih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška Slatfoa je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa in dnha. vsake vrste In v vsak: množini kupuje vcunc b plačuje najbolje trg. Erni; J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko) Frida se: 1 Painl stre j s kompletno nepravo obstoječo iz treh kotlov, l dyna-mo stroj Izstcmeini tok, 1 kompletna pietikalra plošča, 1 polnilo (Laderggregat), 13 kompletnih eli ktromotorov. Dopise pod „E!ektrc motor*' na Ar.ocČLO ekspedicijo Al. Matelič. Ljubljana, Kongresni trg 3. Uizitnice v Ljubljani, Stari trg štev. & s: Priporočamo edino tojrarniško zalogo 5 i u a I n i I51 $tr©jcD za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno bl&go. JOS. PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip, *5eJ£S® ....." -a—1 1 ■ " ; :a»: UlLJEm DET1GG I stavbenik Stavbeno podjetje in trgovina s stavbenim materijalom Dtlli Kolodvorska cesta 8. ■ AUJ, Telefon internrb. 44. Prevzamem in izpeljem vse nove, preži- prizi-dave, adaptacije, strojne podstavke, vzidave kotlov, parnih di-mn’kov. Sestava projektov, proračunov, revizija stavbenih računov, strokovno mnenje in cenitev stavb vseh vrst. Skladišče in prodaja -— ■.....t= apna, cementa, vseh vrst desk, lat in lena, cementnih cevlj stcpnjic, plošč in mnšelnov *a vodnjake, stebrov za ograje, strešne lepenke, karbolineja i. t. d. 1.1. d. zmz Juooslovanski kreditni zavod r, z. z o. z. v IJuljljaiil, Marijin trg 8, WoIfova ulica I Poštni čekom! račun št, 11.323, Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana.T.št.54. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4°|0 : čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlaoateiji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Širite med narod sledeče knjige in brošure: 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetski polje.) Spisa! dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil AirSr Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vpra-šanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in pm njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.