2a nedeljeno Slovenijo.Prsd dobrira tednom i« v B«ogra-ihi razpraviijal odbor za razd»litov dr- faT« 9 velevažaem vprtišanju: kako ireba nreditr Jugoslavijo, da bi od<govarjala razdelitev dolo&bara cientraiističae ustavo in želiani vladaih *trauk. V t«m odboru so zastopaae »S9 strank«, tudi protivladne. Govorir ii so zastopniki demokratov in radika Lor, toda na splošno za^udenja se ni«0 i/ražali v imenu svOjih skupia, jtemveč v lastnem. Iz postopaaja radišcalov ;n demokratov j« torej razvidao, ifla stojijo danes pred otntralizmom in rue morejo, ozir. ne znajo uve^javiKoliko brupa so dvigntlli liberalai ^damokratski) in radikaiHi listi, ko je skrpnoana in podkupljena vladna vejfetna izglasovala oeatral.stično ustavo, ^Jaši r-asprotniki so mislilii da bodo ^lo o'cžavo kar črez aoč tako ^preanodiali", da bo imela v Sloveniji •joaJo) lcee, kakor v MaloedonUi, in na firratskem podobno o..ema v Vojvodi_ ci. Državo so v sraislu členov vidovidaaBke ustav* na papii-ju rc scleliU v 2k takozvanih woblasti." V ustlh 90 isMb ntko nejasno in Hir«gli»no ^sarao^pravo", na tihem pa so si med seboj raasdel^evaJi roaaišao oblast« Usto o- blast, katero so odvzeli ljuustvu s ix>rOfTljivo pripombo: Kai pa 3io6otst sai so ljndski zastopniki, poslanci vladau večiae, p/ivoliii,* da razparceiiramo državo in odvzajnemo liudstva samo-upravne vajeti! Kakor konj»darci ,ao se spravili nad naše cvotofie dežcle Cn scdaj j:b hofiajo razfceie&iti, raziassariti i>o svoji volj:i Broleaig pi-oti nepez€elj*ni Slovenlli. V razpravo o razdelitvi di*žuve so posegli razni govoraiki. »Sooijaliii deasokrat DCvao (Hrvat) j« iziavil, da nima nikakili razlogov proti n*razd9i|jem Sioveniji, pač pa bi se morala po mišijenju socijaliili demokratov ra.zdeliti Hrvatska. Divax3 )e s\rojo zahtevo ntemeljil z dejstvom, da prebivajo Ba Hrvatakem Srbi ia Hrvati takx> me šaiio, da ni mogoče določiti prave r^ mejitv«, Za Divcem »• j« oglasil k besedi pravosodai miaigter dr. Laza Markovid (radikaliec), ki j« bahato pordarjal, da nudi naS«| osmlra&stiatHna u&taTa ,,najboljšo samoupravo, kakrS.no bi morali sv*tu stavlii z* rzor*. Tei trditvE 0» Je odločno aoperetavll naš poalan.80 dr. Hobnjeo. Z>abrusil ]» mfniatru: ^}«spocl mlnis*er3 oprostite, Vi 6te tako pameten 61ov«k, da tega sami n© morei« v'«rjeti. Ako ste vzeli za vzor Fraiicijo, moraie vedeti, da grc <lan«s tudi na Fraiicoskem raočno streiiiijentio za tem, da so državna uprava preuslroji in da s« u&tvarijo v« lik©«s»5nK)uyvavne oMast^ ali rcgija, Icak6r fin tain pravijo. Torej tudi Frarcozi gredo za tem, da se da Ijudsivu resnična samouprava, kar ]'* 3aveds, tadi v koi\st državi saaii." Isto veija tudi v Italiji, kjer ]e ljudstvo s eentralis'ičiio ureditvijo držav« gkrajiio r.ezadovoJjno. N&H> m \% Tzrependil satnostoini Drolenig. iTa tovek a» j« y svoji slrankarski in pamatnim razlcgom kljabujoči strasti povspel d<> trditve, da j« samouprava, ki jo dajo eeutraKstidua ustava, reliko večja, nego j« biia t avatrijski monarhiji. DroJenig g8 i« odločno izjavil za razmesarjenj« našt Slo?«aij« na dv» oblasti. Dr. jttohajee pobi|a DroJen!g«v« ¦tillšče. tTakoi, ko je Droienig koaOal, ]e povaal dr. Hohnjeo besado. Najpr«j 1« odital Droienigu, da to ni res in da isha}a njogova trdit«v, 6eg, da nara j« v sedanji ustavi zajamčena v»*ja samouprava nego v bivši Avs'riji, iz n«poznanja prejšnjega upravnega stan Ja. Priznat sioer lnorarn, da je bila turli bivša AvstroOgrska ocntralis'idno organiziraua, kljub t«ma tpa je Du^ naj svojčas posainozniia pokraiinam v mars kateri pano^i nprave in državnega .življanja prepuščal rsd vpliva, nego Beosrad. V biv&i Avstro-Ogrski smo imeli političao samoupravo, daneg io nimamo! V deželnih zborih so za» stopniki Ijudsiva odločali o stvaroL, ki v novih ^oblastnfh skupščinab", kan kor jih zaaiišlja ustava, nikoLi m bo?« «io prišle na dnavni red; v kranjskeni ti*;:dlaom zboru a. pr. so pa* vedno te komand'.rali SlovenGi, in Dtinaj se ni Ttikal v gO3podarsk« zadev«, ki jih ie rešovala Ljubljana. Nadalje smo irn«li samoupravo na 'poliu šol&tva, danea je isiotako nimamo. Zadnj« o&tanka ljudske^a vf liva na šotetvo je priteguil cc.traiisti&ni Beograd s pomočio naSJJi uftiteljev na soba 5n tako so odvzemaii našerau ljudstvu polagoma vse tisto, kar mu J8 pripozflai oelo Dunai. Novi vladnG načvt molči o krajnih, okrajnih in deželnih šolskih sv^Ulij y kalerih ja Ijudstvo vršilo svoj vpiv. oa razvoj šo&tva. 0 kaki samoupravi Jh vladnem ua šrtu niti najmanjšega osianka. Tafca ,,samoaprave", kakor jo predlaga eeii1 tralisliina vlada, mi ne maraino! ^ft •g.odema, dtk vlada ifttflatve, po svoiiii 3 raviinQ izvtfirjfcmh: Eastopnikib, n» pa ~j eš&ca birokratov (vižjih. uradnikov), i.i bt laoraJa izvrš&vadii yoJjo ljudsrtva ia ni6ewar drugegaj. Se &n raziog g. Droteniga proti iterazdeljifi Slov^niii — tako je ptfvuarjai dr. Hohnjea — navdatfa b začudenjem* Drolenig se J» v vprašan|u o delitvi Sloveniie zavarovftl proti suta iiicenju, 6eŁ, da gal vodijo slovcnsld jsiemenski oziri. Dr. Hohnjeo je dal avoj«rau eaCudenju nad Drofenigovim isdajsivom avojega elovenskega, prepričanja duška v teh le besedah: wMi Slovencti sino inajbno pleine, imamo tpa to zaslugo, da smo baii iez jugoslovanstva proti nemštvu. Imeli snio strašne boji proti nomštvM in &mo jili .tudi izvojevali; izgubfli smo sicer mnogolJuT di, preoei se jlh _\q poneinčilo, a ve6 aas je o&talo. Ako ho6emo ostati m(><San i'ez, morama imeti nedeljeno Slovenijo. Ako so Sloveniio doli, izgubi tudi ta Jea svojo odpornost. Potem pa nastiuie i-ka aevarnost, da pnde y kaki oblasti ni-mSki element do v66|s vel jave\ Samouprava. la raedellteT irftave. Poslaueo dr- Hoiinjee j» nadal> aagJažaL, da ni dobro, da ja v zakon' skem načrtu o »amoupravi v&ebovan itari avstrijski dvotirni s.stem (centralna vlada s širokfm delokrogora poseg iamoupravnili kronovin). Proti temu sistemu je v Avstriji aa^c^il neter odpor, toer se je poitazalo, da ui dober. Dvotirni sistern dao pokrajiBam inalo Bamouprave, drž^vni upravi — & tem pa neodgovoriv.-ruu uradni&lvii — pa odpira vralu, na siežaj. On povzroča ogromn» stroškje, ljudstvu odvzema pravo samoedločb© \ upravnili in gospodarskik zadevah, in bilo bi dandaaes 11© samo neumestno, marveč tudi proti3judskot ako bi ae ta predlog uzakonil. Centralizem &e ni v nobeni državi obnesel. N« v Rusiji, ae v Avstro-Ogrski, Italiji in Francifi4 mso bili s cejRtoralizmora zadovoAJni. iV nasi državi fie pa centralizma prav vpeiijah niso in že danes vidimo na ygeii koncib in krajili njegove žalostne po&fedicie. Pri nas se uprava od dne do dae poslab&uje, čimbolj se v&e centralizh-a! Od!x>r za razdelitev držav« je prvotno sklenil, da bo proučil najpre] nafirt o sanioupra^a in da bo gp-la potem raipravIjaH • raadelitvi Hržave! Dokler nimamo fclilce, ne bm>remo delati okvirja. KaJ pomagajo rae prave, o veUkosti posamezaih eblasti, o lijili Stevilu iid.4 ko pa vladaa straii k« &• danes ne vedo, kakšna je tlshx Eamc aprava, katero bodo namestil! v ta HOve oblasti, To le velik pogrešek, ki jasno doka»je, d* ciŁaj» TUŠhm straake oelo ceatra]Isti6ao atfltvbo fifc rahle temelje negotovo«ti. Zagrizenil zagovoraiki ©tn raiiema 60 r Bvoji Kaslepljenoati prifiH t»lco dale&, da ne morejo iz zagate, katero 60 si napravili. Edina gonilna »la^ ks je ustvarila Tidovdangko u«tavo iu oentralizem, i« bila neuiteSljiva želja po&ameznikov po nadvladi na 1 ljudstvom. Mi pa pravimo: SlovenSAO Ijucistvo fe rreto dovoli, da sam« doioduje v okviru svoj« »notn« SIot««:je v vseb svoiiili &ad«van. Ml': n» tt- bimo uobenegt ..varuStva"- r oWiki oentrnlisti&a« vtad»! SLorJ ijudskA strankat ae )e borila za sjunoapravc naSega ljudstva ves 5as njoib8ga obstanka, ojia bo tudi v bodode vodila. neizprosno borbo proti vsem, ki ho&e- jjo ujegovo volio teptati s papirnatima eakoni iu odredbami.