Avto moto logično! Celjski sejem, 18.-21. maj 2017 20. AVTO IN VZDRZEVANJE 12. MOTO BOOM 10. GOSPODARSKA VOZILA 1. LOGISTIKA Ptuj, torek, 16. maja 2017 letnik LXX • št. 38 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.ce-sejem.siB] Podravje Ptuj • Oglaševalski grehi v starem mestnem jedru O Strani 2 in 3 Kronika Markovci • Novi vrtec s številnimi okvarami O Stran 20 MU «H i tal Podravje • Kaj je zapisano v poročilu o pregledu poslovanja Vrtca Ptuj Gospodarstvo, obrt, podjetništvo Spodnje Podravje Videm • Zakaj so zaprta vrata krajevnega urada? O Stran 3 Zadružništvo KZ Ptuj • V 2016 47 mio evrov prihodkov, 160.000 evrov dobička O Stran 6 Šport Nogomet • V Kidričevem prvi spomladanski poraz novih prvakov O Stran 10 Rokomet • Lepa predstava Ormoža proti Mariboru O Stran 12 Plavanje • Na Ptuju najboljša Janja Šegel O Stran 9 a ■ ■ i ▼ II ■ i ▼ ■ Cene med najvišjimi v državi Mestna občina Ptuj je v ptujskem Vrtcu, katerega ustanoviteljica je, naročila pregled poslovanja v delu, ki se nanaša na cene. Ta jih bo stal skoraj 10.000 evrov, a z njim, kot pravijo, nikakor niso zadovoljni. Pripombe na poročilo so spisali na kar desetih straneh. Izvajalec je nanje sicer odgovoril, a vsebino in ugotovitve poročila pustil nespremenjene. Pregled poslovanja je namreč največjo zaušnico prisolil ravno občini (naročniku), saj je ugotovil, da starši plačujejo tudi delež, ki bi ga po zakonu morala občina, in da je sistem financiranja Vrtca Ptuj vsaj od leta 2011 naprej.neprimeren.Več na straneh 4 in 5. Štajerski www.tednik.si IStajerskitednik - Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s Gorišnica • Gradijo poslovno stanovanjski objekt S Stran 3 [Kmetijstvo Je slovenskega lesa glede na povpraševanje premalo? O Strani 6 in 7 Podeželje Veliko zanimanje za financiranje projektov s sredstvi LAS S Stran 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO oziscj Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNIK. RADIOPTUJ 89,8*9B£> 104,3 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 16. maja 2017 Ptuj • Zid minoritskega samostana kot oglaševalski prostor Denar ni smrdel Vespazijanu pred dva tisoč le S^j poznate anekdoto, kako je nastal izrek »Denar ne smrdi!«. Rimski cesar Neron je v prvem stoletju našega štetja uvedel davek na urin. Urin je namreč kemijske procese; med drugim so iz njega pridobivali amoniak, s katerim so prali oblačila. Revnejši sloji so ga zbirali in zanj dobili nekaj denarja. Zbirali Davek je čez nekaj časa znova uvedel cesar Vespazijan. Ko se je njegov sin Tit pritoževal nad sramotnim davkom, mu je cesar pomolil pod nos zlatnik, rekoč: »Non olet!« (Ne smrdi!) Tako smo nedavno obudili spomin na srednješolsko znanje na spletni enciklopediji Wi-kipedii, spomnili pa smo se na to, ko smo se na pobudo naših bralcev lotili raziskovanja, zakaj so se na zidu minoritskega samostana, ob parkirišču na začetku Osojnikove ceste, razbohotili številni reklamni panoji, ki postajajo prav moteči. Zato, ker denar ne smrdi! Ko za ustrezen denar kupite neustrezen reklamni prostor Minoritski samostan zaokrožuje enega najlepših pogledov na neko srednjeveško mesto in je bistveni del tega enkratnega pogleda. Zato človeku ni vseeno, kaj se z njim dogaja. In vožnja mimo samostana po Osoj-nikovi cesti ne kaže lepe podobe. Kako je sploh prišlo do tega, da je vzhodni samostanski zid postal nelepa oglaševalnica? Pa ne, da so se oglaševalci kar na svojo roko lotili samostanskega obzidja? Pa smo se pozanimali pri lastnikih. Iz minoritskega samostana so nam pojasnili: »Veseli nas, da delite mnenje, da je minoritski kompleks eden najlepših delov Ptuja ... Da pa je to lahko, moramo skrbno gospodariti in vlagati sredstva v nenehno obnovo. Denarja nam v te namene ne daje nihče in ga moramo sami pridobiti. Eden od možnih virov je tudi oglaševanje. Vsi, ki imajo oglasna sporočila na zidu, so se obrnili na naš samostan in smo jim dali dovoljenje. Z njimi imamo sklenjene pogodbe in določeno najemnino. Najemnina je prikazana med prihodki samostana davčnemu uradu in zanjo plačamo davek kot vsaka pravna oseba, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Oglaševanje na tem zidu nam je omogočila Mestna občine (MO) Ptuj - v ta namen si je pristojna občinska služba pridobila mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in začasno dovolila oglaševanje.« MO Ptuj ni dala soglasja ... Torej je MO Ptuj soglašala s tem, da je minoritski zid postal oglaševalski prostor? Povprašali smo še njih, saj konec koncev od mestne oblasti pričakujemo, da bo delala v dobro mesta in meščanov ... »MO Ptuj ni podala soglasja za oglaševanje na kompleksu minoritskega samostana niti ni pristojen soglaso-dajalec v primeru oglaševanja na nepremičninah v zasebni lasti,« so nam odgovorili ter nam v nadaljevanju razložili: »Stališče in cilj mestne občine Ptuj je ureditev nenadzorovanega oglaševanja na območju MO Ptuj ter umestitev posameznih oglaševalskih objektov na posamezno območje. V ta namen je bil lani sprejet nov odlok o oglaševanju v MO Ptuj, s katerim se je uredilo področje oglaševanja in so se določili pogoji ter postopek pridobitve dovoljenja za oglaševanje na javnem mestu, ker pa je večina oglaševalskih objektov postavljenih predvsem na zasebnih nepremičninah, je treba območja, ki so namenjena oglaševanju in kjer je dovoljeno postavljati posamezne oglaševalske objekte, v skladu s sodno prakso opredeliti tudi v občinskem prostorskem načrtu. Navedena opredelitev je tako predvidena s spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega načrta. Na območju, kamor spada kompleks minoritskega samostana, možnost oglaševanja ni predvidena, prav tako je tovrstno oglaševanje že sedaj omejeno s kulturnovarstvene-ga vidika.« In če nekdo oglašuje v nasprotju z zakonodajo? »MO Ptuj in medobčinska inšpekcija trenutno na zakonodajni ravni nimata ustreznih pravnih podlag za ukrepanje in odreditev odstranitve oglaševalskih objektov na nepremičninah v zasebni lasti. Zato je bilo v sklopu skupnosti občin in združenja mestnih občin na državo podanih že več pobud k ustrezni zakonodajni ureditvi tega področja. Ta Foto: Črtomir Goznik Zid minoritskega samostana proti parkirišču na Osojnikovi cesti je postal priljubljen oglaševalski prostor, saj se ponuja lep pogled nanj, ko se človek pelje iz mesta proti podhodu. je predvidena s spremembami prostorske in gradbene zakonodaje.« ... potem pa si je premislila Ker smo bili malce skeptični pri odgovoru občine, češ da ni dala soglasja za obešanje oglasov, in ker vendarle verjamemo, da vsaj patri minoriti niso kršili tiste Božje zapovedi, ki pravi »Ne laži!«, ko so nam odgovarjali glede soglasij za reklamne panoje na svoji lastnini, smo občino seznanili z odgovorom minoritov. In na občini se jim je naenkrat povrnil spomin: »Ker trženje oglasnega prostora oziroma oglaševanje za minoritski samostan predstavlja pridobitno dejavnost in s tem prihodek, so predlagali, da oglaševalske table premestijo na slepo stran stavbe, ki je usmerjena na parkirišče. K takšnemu predlogu je podal mnenje tudi ZVKDS. Na podlagi njihovega mnenja je bil takšen predlog v tisti fazi le začasno sprejemljiv do sprejetja prostorskih in drugih aktov, ki bodo uredili področje oglaševa- nja v MO Ptuj in določili možna mesta in načine oglaševanja.« Torej je ptujska občina vendarle dala soglasje - začasnega. Kako začasno bo, bo seveda pokazal čas. Za zdaj kaže, da je brezčasno ... Soglasje ZVKDS veljalo le eno leto, a se potem ni zgodilo nič! Za mnenje smo povprašali tudi ZVKDS, organizacijsko enoto Maribor. Tisti zavod, ki ga imajo nekateri Ptujčani v želodcu, ker jih ovira pri razpolaganju z njihovo lastnino v starem mestnem jedru, ki pa vendarle pride prav, ko je treba koga okrcati zaradi - po našem mnenju - neskrbnega ravnanja. Kakšno je torej njihovo stališče do oglasov na stavbi minorit-skega samostana. Takole nam je povedala dr. Simona Menoni Muršič: »Tudi stališče ZVKDS je, da je tovrstno oglaševanje v mestnem jedru povsem neprimerno in nesprejemljivo. Vendar naj opišem problematiko obravnavanega primera. Gre namreč za oglaševalska telesa, ki so bila pred namestitvijo na mestno obzidje ob minorit-skem samostanu nameščena na objektu Minoritski trg 2. Ker je objekt zelo izpostavljen in pravzaprav, poleg minoritskega samostana, najmarkantnejši ob vstopu v mesto, so že dolga leta neuspešno potekali postopki in dogovori o možnosti uma-knitve oglaševanja s fasade, za kar se je zavzela tudi MO Ptuj. Ta je z minoritskim samostanom, ki ima za obravnavano oglaševanje sklenjene pogodbe in oglaševanje trži, sklenila dogovor o možnosti premestitve oglaševalskih plakatov na obravnavani zid, zaradi česar so nas predstavniki občine prosili za začasno soglašanje z zavezo, da bo v roku enega leta sprejet podrobni prostorski načrt, ki bo opredelil možna področja oglaševanja v MO Ptuj in določil možna mesta in načine oglaševanja. Takrat naj bi občina mi-noritom ponudila nadomestno možnost za oglaševanje. To pa se seveda ni zgodilo, na obravnavanem zidu so se pojavili do- datni oglaševalski plakati, o čemer smo nemudoma obvestili predstavnika na občini, ki se je s problematiko ukvarjal. Začasno soglašanje je bilo zgolj in samo z namenom in v vednosti, da se fasada na Mino-ritskem trgu obnovi, problem 'minoritskega' oglaševanja pa naj bi bil v teku trajnega reševanja. Tako bi se veljalo obrniti na MO Ptuj, kako daleč so s postopki urejanja oglaševanja na pravzaprav edinem vidnem in prezentiranem delu mestnega obzidja.« Minoritski zid ni edini ptujski greh V nadaljevanju dr. Menoni Muršič pojasnjuje: »S stališča spomeniškega varstva je v spomeniško zaščitenem mestnem jedru sprejemljivo oglaševanje s historičnimi oblikami, tj. z namestitvijo izveskov na kovane nosilce. Možne so tudi druge oblike (perforirane črke, ogla-sevanje na za to arhitekturno oblikovanih pritličjih ...), v nobenem primeru pa niso dovoljena plakatna oglaševanja, Je dva, tri tisoč evrov vrednih vse slabe volje? Na minoritskem zidu je trenutno pet oglasov. Koliko natančno je od njih prihodek samostana, nam ni uspelo izvedeti, a če bomo rekli tri tisoč evrov (eden od oglaševalcev nam je zaupal, koliko plača letno, pa smo malo seštevali in množili), smo verjetno presegli zgornjo mejo. In s tem denarjem, s tremi tisočaki, naj se samostan, ponos Ptuja in Slovenije, vzdržuje? Ne kot verski objekt, pač pa kot objekt kulturne dediščine! Mestna občina asfaltira pasje sprehajališče na Panorami, ne more pa patrom nameniti tri tisoč evrov za vzdrževanje lepotca ob Dravi? »Kako strašna slepota je človeka!« bi vzdihnili s slovenskim pesnikom. / Foto: Črtomir Goznik Na ZVKDS - OE Maribor opozarjajo še na druga ptujska vizualna onesnaževanja: PP na Osojnikovi 1, Delavska hranilnica s svojo svetlobno tablo, hotel in casino Petovio ... Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. ^p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, narocila@radio-tednik.si., Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www. radio-tednik.si, www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 16. maja 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Videm • Krajevni urad Videm pri Ptuju ti, zakaj bi nam danes Še ena zaprta vrata? v starem Rimu imel tržno vrednost. Uporabljali so ga za strojenje kož in druge so ga tudi v javnih straniščih. svetlobna oglaševalska telesa, nameščanje oglaševalskih tabel na fasade itd. Ker ima ZVKDS omejene možnosti reguliranja tovrstnih posegov, smo že v uvodnih razgovorih s predstavniki MO Ptuj narekovali, da bi se mesto zavzelo za izdelavo tehtnega kataloga urbane opreme, ki bi urejal tovrstno problematiko in bi bil v pomoč in usmeritev lastnikom, njegovo izvajanje pa regulirano z mestno inšpekcijo. Katalog je do neke mere pripravljen, vendar je njegova priprava zastala. Sicer je ZVKDS služba, ki regulira tudi nameščanje oglaševalskih teles, saj gre za poseg v pojavnost spomenika, in v primerih, ko dobimo vlogo, izdamo kulturnovarstvene akte ter sodelujemo z investitorjem v postopku. Problem je v tem, da inšpektorat za kulturo in medije na MK RS na prijave, ki se tičejo oglaševanj, klim (torej prijave, ki ne uničujejo materialne substance spomenika), zaradi pomanjkanja inšpektorjev domala ne reagira, zaradi česar so naše možnosti reguliranja oglaševalske situacije v mestu omejene. In ravno zaradi navedenega smo poskušali angažirati mesto, da je urejanje urbanizma in urbane opreme v mestu tudi ali predvsem naloga mesta. Ob tem pa moramo priznati, da smo zelo veseli, da dobivamo vedno več konstruktivnega angaž-maja s strani stanovalcev mesta glede posegov in morebitnih anomalij v mestnem jedru. To namreč pomeni, da se je družbena zavest vendarle premaknila v prepoznavanje vrednot nepremične kulturne dediščine kot duhovnega in materialnega družbenega potenciala, da je pri tem naša služba v pomoč lastnikom in vsem zainteresiranim in da se sledovi našega dela že odražajo v mestu. Ob tem je pomembno zavedanje, da smo vsi soodgovorni za stanje in ga lahko z majhnimi dejanji vsakodnevno spreminjamo.« jš Vrata Krajevnega urada Videm pri Ptuju pod okriljem Upravne enote Ptuj so te dni zaprta, kar je med krajani razširilo bojazen, da bodo vi-demski urad v celoti ukinili. Do tega, kaže, sicer ne bo prišlo, se bodo pa Videmčani še načakali ... Lani septembra je Pošta Slovenije v občini Videm zaprla pošto 2285 Zgornji Leskovec oz. jo preoblikovala v t. i. pi-smonoško pošto, letos februarja pa je svoja vrata zaprla še edina banka v Vidmu pri Ptuju, Nova Kreditna banka Maribor. Nič čudnega torej, da so domačini zaprtih vrat že pošteno siti ... Na ptujski upravni enoti so zagotovili, da je urad zaprt le začasno; niso ga zaprli in ga tudi v prihodnje ne nameravajo. Povedali so, da bodo tudi vsi ostali krajevni uradi pod njihovim okriljem (Cirkulane, Gorišnica, Juršin-ci, Kidričevo, Majšperk, Pod-lehnik, Trnovska vas, Zavrč in Žetale) delovali še naprej. Načelnica Upravne enote Ptuj Darka Valent je pojasnila, da je videmski krajevni urad trenutno zaprt izključno zaradi koriščenja letnega dopusta javne uslužbenke: »Zaradi koriščenja letnega dopusta, morebitnega nastopa bolniškega staleža oz. usposabljanja ali izobraževanja pride do začasnega neposlovanja kate- rega izmed desetih krajevnih uradov. Takrat se vse storitve nemoteno zagotavljajo na vseh preostalih delujočih krajevnih uradih in na sedežu upravne enote.« V videmskem krajevnem uradu je zaposlena ena javna uslužbenka, ki se bo po koriščenju letnega dopusta upokojila. Novo uslužbenko so že izbrali, z delom pa bo nastopila šele, ko bo javni natečaj pravnomočno zaključen - predvidoma konec tega meseca. EM Foto: Črtomir Goznik Glede na to, da je mestna občina radodarna z začasnimi dovoljenji, ali lahko kmalu pričakujemo »začasno« oglaševanje kakšne multinacionalke na ptujskem gradu? Denar - sveta vladar? Videmski krajevni urad bo predvidoma od konca tega meseca spet odprt ob sredah in petkih. Gorišnica • Obetajo se nova stanovanja Letos nov poslovno-stanovanjski objekt Gradbeništvo Vinkovič v središču Gorišnice gradi nov poslovno-stanovanjski objekt. Njegova lokacija omogoča peš dostop do vse potrebne infrastrukture, saj je v neposredni bližini osnovne šole, občine, cerkve, pošte, banke in trgovine. Kot je povedal Zdenko Vinkovič, ustanovitelj in direktor podjetja Gradbeništvo Vinkovič, bo v treh etažah skupno 515 kvadratnih metrov površin, od tega bosta v pritličju dva poslovna prostora, predvidoma frizerski salon in pisarna ter dve manjši stanovanji, primerni za dve osebi. V zgornjih etažah pa bodo na voljo tri trisobna oz. družinska stanovanja. Ta bodo merila od 55 do 110 kvadratnih metrov. Zunaj bodo uredili še parkirna mesta. Ker prodajno dokumentacijo šele pripravljajo, bo o cenah več znano v kratkem. Po besedah Vinkoviča pa bodo te konkurenčne. Nov poslovno-stanovanjski objekt nastaja poleg stanovanjskega bloka na naslovu Gorišnica 81, njegova umestitev v prostor po zagotovilu Upravne enote (UE) Ptuj ni sporna. »UE Ptuj ni prejela nobenih pripomb v zvezi z gradnjo, odmiki so v skladu s prostorskim aktom, noben odmik od sosednje meje ni manjši od štirih metrov, zato soglasje sosedov mejašev ni potrebno,« je pojasnila vodja oddelka za okolje in prostor na UE Ptuj Marija Kumer. Glede parkirnih mest, ki bodo na voljo ob omenjenem objektu, je Kumrova dodala: »Število parkirnih mest določa 108. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Gorišnica. V primeru tri- in večstanovanjskih stavb določa dve parkirni mesti na stanovanje. Investitor je v predloženem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovil zadostno število parkirnih mest.« Kot je še dejal direktor dru- »Za gradnjo v občini Gorišnica kakovostno opremljeno osnov-žinskega podjetja, bo investi- smo se odločili, ker gre za obči- no šolo in vrtcem omogoča cija stala okoli 400.000 evrov. no, ki s svojo infrastrukturo, s pogoje za kakovostno bivanje. Gradnja poslovno-stanovanjskega objekta, kjer bo na voljo pet stanovanj in dva poslovna prostora, je v polnem teku. Računamo, da bodo stanovanja šla hitro v prodajo, saj so razen dobre lokacije grajena po visokih standardih. Poslovni prostori pa so že prodani,« je še pojasnil. Okvirni rok dokončanja gradnje je do konca leta. Družba Gradbeništvo Vinko-vič je začela delovati pred 26 leti. Gre za družinsko podjetje, ki zaposluje 21 ljudi. Lani so ustvarili čez milijon evrov čistih prihodkov od prodaje. Ponujajo več vrst storitev, povezanih z gradbeništvom: »Naši naročniki oziroma kupci so fizične in pravne osebe. Za fizične osebe delamo predvsem na izgradnji stanovanjskih hiš, razne adaptacije, ureditve, skratka visoke in nizke gradnje. Za pravne osebe izvajamo izgradnjo poslovnih prostorov (skladišča, pisarne, trgovski prostori, parkirišča itd.) kakor tudi vzdrževalna in investicijska dela na poslovnih prostorih.« Monika Levanič Foto: EM Foto: ML 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 16. maja 2017 Ptuj • Varstvo v ptujskem vrtcu med najdražjimi v Sloveniji Je občina s pregledom dala klofuto sam Starši otrok v Vrtcu Ptuj več let v ceni plačujejo tudi del, ki bi ga morala pokrivati občina. Ptujska občina je kot ustanoviteljica Vrtca Ptuj Inštitutu za javno gled predloga cene v tem zavodu za leto 2017. Kljub temu da so sami naročniki, pa je večina ugotovitev po glavi udarila ravno njih. Ugotovljeno je bilo, da je zen in da tak velja več let, še pred letom 2011. Cene naj bi pravilno obračunavali le leta 2014. Za starše je najbolj skrb vzbujajoč podatek, da očitno vsa ta leta bi ga morala pokrivati občina. Skupni znesek le-tega naj bi na letni ravni znašal nekaj sto tisoč evrov. A kljub temu da je v pregledu jasno zapisano, da se vzpostaviti zakonit sistem financiranja, na občini za zdaj ne nameravajo ukrepati. 7.747 evrov bo ptujsko občino stal pregled ustreznosti predlagane cene programa, katerega namen je bil morebitna korekcija trenutno veljavnih cen v Vrtcu Ptuj. Občina je pregled naročila Inštitutu za javno finančno pravo iz Ljubljane, a kot vse kaže, z njihovim delom in ugotovitvami niso najbolj zadovoljni. Čeprav je končno poročilo obsežno, saj so ga spisali na kar 79 straneh, na obči- ni poudarjajo, da odgovorov na zastavljena vprašanja - v prvi vrsti, zakaj je cena v ptujskem Vrtcu v primerjavi z drugimi tako visoka - niso dobili: „Žal se je pripravljavec poročila osredotočil zgolj na normativno število otrok, ni pa navedel drugih razlogov za tako visok predlog cen programov vrtca. Po našem mnenju pripravljavec poročila ni podal ustreznih in konkretnih odgovorov na Se bo cena spreminjala, bodo upoštevali ugotovitve? Rezultat ugoden, a vprašanje, za koga. Glede na vse ugotovitve bi lahko pričakovali tudi korekcije cen, a kot vse kaže, tega vsaj za zdaj ne bo. Na naše vprašanje, kako bodo postopali v zvezi z ugotovitvami pregleda, so iz ptujske občine odgovorili: „Občinska uprava mestnemu svetu za zdaj ne bo predlagala povišanja cen. Rezultati poslovanja vrtca v prvih štirih mesecih kažejo na pozitiven izid po denarnem toku v znesku 33.976 evrov, kar pomeni, da ima vrtec na dan 30. 4. 2017 na razpolago 101.811 evrov denarnih sredstev. Takšna je tudi ugotovitev pripravljavca poročila, da je trenutno veljavna cena programov, ki jo je januarja sprejel oz. potrdil mestni svet, v vseh pomembnih pogledih ustrezna in zavodu omogoča pokrivanje vseh stroškov." V poročilu ni navedeno, da bi se cene morale povišati, kvečjemu je ena izmed ugotovitev, da je vrtec med najdražjimi v državi. Navedeno pa je, da je nujno, da občina z novim šolskim letom vzpostavi ustrezen in zakonit sistem financiranja in za šolsko leto 2017/2018 pripravi nov izračun cen programov. zastavljeno vprašanje mestnega sveta, zato smo ga pozvali k dopolnitvi poročila, ki pa ga žal ni upošteval in pripravil," so pojasnili na MO Ptuj. A izvajalci vztrajajo, da so v okviru treh področij (ustreznost predloga cene, ki jo je za leto 2017 pripravil Vrtec Ptuj, pregled financiranja in primerjava materialnih stroškov v primerjavi s primerljivimi vrtci) odgovorili na vseh 16 vprašanj, ki jih je zastavila občina. Ena najpomembnejših ugotovitev poročila je, da je trenutno veljavni sistem financiranja neprimeren in ga je treba spremeniti. Tako visoke cene, kot so jo predlagali decembra, nima noben vrtec v Sloveniji, tudi trenutna je med najvišjimi. Cena visoka, iz poslovanja pa primanjkljaj Kot izhaja iz končnega poročila, je oktobra lani Vrtec Ptuj pripravil predlog cene za leto 2017, v njem pa upošteval normativno število otrok (1075). Občina je predlog zavrnila, tako kot tudi naslednja dva, ki so ju pripravili novembra in decembra. V zadnjem, decembrskem, naj bi sledili navodi- Ena najpomembnejših ugotovitev poročila je, da je trenutno veljavni sistem financiranja neprimeren in ga ranja ni ustrezen že dalj časa. Po izračunu nekdanje ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž naj bi starši sili finančno breme v znesku 420.000 evrov. Ta znesek bi bila za delovanje vrtca dolžna prispevati lokalna Ormož • Prvo mini krožišče odprto za promet, drugo do poletja Na vrsti še eno najprometnejših križišč Po tem, ko je novo podobo dobilo križišče pri ormoškem gradu, bodo do poletja v krožišče s povoznim sredinskim otokom preuredili tudi eno najprometnejših križišč v Ormožu, pri avtobusni postaji. V začetku maja so v središču mesta Ormož na regionalni cesti, kjer se stikata Ptujska in Kolodvorska cesta, za promet odprli prvo mini krožišče, ki ga bodo sicer še v celoti preplastili. »To je državna investicija in še ni zaključena, saj je treba narediti preplastitve. Promet je stekel, kljub nedokončanim delom, zaradi zapore više pri drugem kro- žišču, ki se že ureja,« je pojasnil župan občine Ormož Alojz Sok. Novo podobo bo tako kmalu dobilo tudi križišče na isti cesti, v razdalji približno 100 metrov od prvega, pri avtobusni postaji oziroma na križišču Vrazove, Kolodvorske in Ljutomerske ceste, ki sicer velja za eno naj-prometnejših križišč v Ormožu. Tudi to križišče bodo preuredili Spomnimo, da je izgradnja prvega mini krožišča v središču Ormoža pri gradu sprožila kar nekaj pomislekov o potrebnosti gradnje, saj nameravajo v prihodnosti obstoječi železniški prehod ukiniti, promet, ki poteka od meddržavnega mejnega prehoda skozi mesto Ormož pa preusmeriti na novo zgrajeno ormoško vzhodno obvoznico. Kakšni so odzivi zdaj, kjer tako že poteka promet v skladu s spremenjeno prometno ureditvijo, smo preverili pri ormoškem županu Alojzu Soku: »Nimamo ne pozitivnih ne negativnih odzivov.« Eno najprometnejših križišč v Ormožu bodo spreminjajo v mini krožišče. v mini krožišče, pri katerem bo v primeru zavijanja večjih vozil možno sredino prevoziti. Poleg ureditve povoznega sredinskega otoka so predvideni še manjši gradbeni posegi v območju pločnikov in ločilnih otokov. Izvajalec, podjetje Asfalti Ptuj naj bi dela zaključil do poletja. Kot smo že poročali, pogodbena vrednost del izgradnje obeh mini krožišč z DDV znaša 191.000 evrov, od tega glavnino sredstev (141.000 evrov) prispeva Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, preostanek, okoli 50.000 evrov, pa bo strošek občine Ormož. S preureditvijo križišč bodo izboljšali prometno varnost vseh udeležencev v prometu in povečali pretočnost obstoječih križišč, saj sta obe lokaciji krožišč v centralnem delu mesta Ormož, poudarjajo na Direkciji. Monika Levanič Foto: ML torek • 16. maja 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 a sebi? finančno pravo naročila pre-sistem financiranja neustre-krijejo tudi del bremena, ki mora v novem šolskem letu Cene v Vrtcu Ptuj med najvišjimi v državi Na ptujsko občino smo naslovili vprašanje, kako komentirajo ugotovitev, ki izhaja iz poročila, da nobena občina v državi nima tako visokih cen, kot so jo bojda na podlagi usmeritev občinske uprave v vrtcu predlagali decembra lani, med najvišjimi pa je tudi sedaj veljavna cena. Odgovorili so: „Naloga priprave poročila je bila, da mestnemu svetu da odgovor, zakaj je bila cena programov Vrtca Ruj tako visoka in kakšni so razlogi za takšno odstopanje v primerjavi z ostalimi vrtci. Žal se je pripravljavec poročila osredotočil zgolj na normativno število otrok, ni pa navedel drugih razlogov za tako visok predlog cen programov vrtca. Navedba, da je vrtec pripravil ceno na predlog občine, ne drži." Foto: Črtomir Goznik je treba spremeniti. A sistem financi-otrok na letni ravni neupravičeno no-skupnost. lom občine in pripravili naslednji predlog cene: 528 evrov za prvo in 396 evrov za drugo starostno skupino. „Tako visoke cene, kot izhaja iz predloga z dne 12. 12. 2016, ki ga je vrtec pripravil po usmeritvah občine, trenutno nima nobena občina v Sloveniji. Trenutno ceno, ki velja od januarja letos (490 evrov za prvo in 356 za drugo starostno skupino) je svet MO Ptuj sprejel na predlog občinske uprave. Obstoječa cena je med višjimi v Sloveniji," med drugim piše v poročilu. Tudi cena, ki je veljala v letu 2016, je višja od trenutnega povprečja 20 primerljivih vrtcev. Toliko bolj je nerazumljivo dejstvo, da je kljub visokim cenam vrtec v letu 2016 posloval negativno, s primanjkljajem 137.000 evrov. Po normativih premalo zaposlenih: odgovornost ravnateljice ali občine? Eden izmed izpostavljenih pomislekov revizije se nanaša na plačevanje programa za otroke, ki so v kombiniranem oddelku. V poročilu je zapisano, da bi bila obravnava enakopravnejša, če bi za otroke, ki so v teh oddelkih, plačevali glede na starost otroka in ne posebne cene za kombinirani oddelek, saj da je tak sistem nepravičen in da starši sami nimajo vpliva na to, ali je otrok v takšnem oddelku. Področje, ki ga bo treba očitno urejati, je tudi sistemizacija oziroma upoštevanje minimalnih kadrovskih normativov. V lanskem letu je bilo v Vrtcu Ptuj manj sistemiziranih in zasedenih delovnih mest kot predvideva zakonodaja. Čeprav dolgoletna ravnateljica Božena Bratuž, ki je v začetku maja odšla v pokoj, vztraja, da je na občino večkrat naslovila prošnjo za spremembo sistemizacije, tam njeno trditev zavračajo in žogico vračajo: „V celoti smo upoštevali predlog sistemizacije, ki ga je predlagal Vrtec Ptuj (196,46 zaposlenih). Od vrtca nismo dobili zahteve za povišanje sistemiziranih delovnih mest, celo sami smo predlagali in na mestnem svetu potrdili višjo sistemizacijo (201 zaposlen), v kateri smo upoštevali tudi nove zaposlitve, ki so vezane na predvideno odpiranje novih oddelkov v marcu in aprilu. Ustanoviteljica ne more vplivati na dejstvo, da ostajajo potrjena sistemizirana delovna mesta nezasedena, saj je to v pristojnosti ravnatelja vrtca, ki razpisuje prosta delovna mesta." V poročilu je med drugim navedeno, da bi glede na normative vrtec moral imeti 203,58 zaposlenih, dejansko število pa je bistveno nižje: 194 delavcev. Iz tega izhaja, da je dejansko število delavcev nižje tudi od predvidene sistemizacije, ravnateljica bi lahko (pa ni) dodatno po sistemizaciji zaposlila dva kuharja, čistilko ter za polovični delovni čas pomočnika vzgojitelja. Po izračunu normativa po pravilniku pa bi te številke morale biti še bistveno višje. V vrtcu bi lahko imeli, če bi to potrdil mestni svet, štiri pomočnice ravnateljic (namesto dveh), še eno svetovalno delavko, dodatni dve perici (eno delovno mesto sicer imajo prirejeno za invalida) ter skoraj tri kuharje več. Ob tem izvajalci pregleda posebej poudarjajo, da morata občina in vrtec spoštovati določbe o normativnem številu zaposlenih, pri tem pa da ne gre za svobodno voljo, temveč spoštovanje predpisov. Vodstvo zavoda si mora prizadevati, da se bo dejanska zasedenost delovnih mest približala normativom, občina pa, da bo sprejeta sistemizacija skladna s predpisi. Kako dolgo je že sistem financiranja neustrezen? Da veljavni sistem financiranja v ptujskem vrtcu 10 strani pripomb na pregled, ki so ga naročili sami, a z njim niso zadovoljni Naročnik opravljenega pregleda v Vrtcu Ptuj je ustanoviteljica tega zavoda, MO Ptuj. Končno poročilo jim je izbrani izvajalec, Inštitut za javno finančno pravo, posredoval 18. aprila, tri dni kasneje je občina nanj naslovila deset strani pripomb. Očitajo jim, da niso jasno in nedvoumno odgovorili na zastavljena vprašanja. Odgovorili so jim minuli teden, a tudi po tem si očitno niso nič kaj bližje. Novinarska vprašanja, skupaj s prošnjo, da poročilo komentirajo, smo na občino naslovili dvakrat. Še minuli teden so trdili, da gre le za osnutek poročila in da ga zato ne morejo komentirati. A iz samega poročila jasno izhaja, da je končno in da nanj ni možno dajati pripomb. MO Ptuj jih je sicer podala, revizorji so jim odgovorili, a tudi po tem stališč okrog ustreznosti pripravljenega gradiva niso zbližali. So pa po prejemu odgovorov izvajalcev pregleda vendar odgovorili tudi na vsa novinarska vprašanja. Bo pa to zagotovo še ena vroča tema tudi na mestnem svetu. Foto: Črtomir Goznik Starši plačujejo delež, ki bi ga po zakonu morala občina! Med - predvsem za starše, katerih otroci obiskujejo ptujski vrtec - zelo pomembnimi ugotovitvami pregleda je tudi ta, da je strošek nezasedenih mest, ki predstavlja razliko med dejanskim in normativnim številom, breme staršev, pa čeprav bi ga očitno morala kriti občina. Čeprav pregled ugotavlja, da je to nedopustno, na občini to trditev zavračajo: „V izračunu cene programov smo upoštevali 1.005 otrok. Treba je upoštevati tudi podatek, da je bilo povprečno mesečno število vpisanih otrok v zadnjih treh letih 953, povprečno mesečno število prisotnih otrok v vrtcu v šolskem letu 2015/2016 pa (le) 714,73. Občina je razliko do 1.005 otrok v skladu z 10. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, vrtcu zagotavljala na osnovi zahtevkov. Občina je ravno zaradi zaščite staršev predlagala v sprejetje mestnemu svetu nižjo ceno programov." Dolgoletna ravnateljica Božena Bratuž pravi, da je ugotovljeno dejstvo, ki ga izpostavlja pregled, resnica, ki jo je skušala zaposlenim na občini neuspešno pojasniti velikokrat. Po njenih besedah in ugotovitvah pregleda, ki ga je naročila občina sama, bi ravno ustanovitelj, torej občina, morala kriti stroške za 1.075 otrok, kolikor je normativ, ne pa dejanskega števila, to je 1.005 otrok. Razliko, torej plačevanje cene za okrog 70 otrok, so vsa ta leta - z izjemo leta 2014 - krili starši. „Naredili smo celo izračun, iz katerega izhaja, da to letno znese kar 420.000 evrov. Vsaka cena bi torej lahko bila za okrog 35 evrov nižja, kot je. Pri tem je treba poudariti, da pri normativnem številu ne gre za kapacitete, te so namreč močno odvisne od strukture oddelkov. Največji razkorak nastane v heterogenih skupinah, recimo kot je skupina od 3 do 5 let, v kateri smemo imeti le 21, namesto 24 otrok. Razliko treh otrok bi morala kriti občina, a kot ugotavlja revizija, jo sedaj enostavno prevalijo na starše," je jasna Bratuževa. ni ustrezen in da nepravilnosti segajo skoraj desetletje nazaj, pred leto 2011, je jasno zapisano v poročilu pregleda, ki ga je izvedel Inštitut za javno finančno pravo. Po njihovih ugotovitvah naj bi največjo težavo predstavljalo dejstvo, da bi občina morala pokrivati razliko med dejanskim in normativnim številom otrok (75 otrok), a ta naj bi breme prenašala na starše. Na vprašanje, kako bodo ukrepali in ali bodo vsaj v prihodnje te ugotovitve v ceni upoštevali, so iz ptujske občine odgovorili: „Občina je pri izračunu normativa izhajala iz letnega delovnega načrta za šolsko leto 2016/2017, ki ga je potrdil tudi svet zavoda. Ker občina v svetu nima večine glasov, nikakor ni mogla vplivati na višino normativa. Naj povemo še, da je normativ, ki smo ga uporabili v našem predlogu cen, enak, kot se je uporabil pri prejšnjem sprejetem predlogu cen programov, ki ga je izračunal vrtec. Pri izračunu cen programov, normativ 1.075 otrok/ mest, v zadnjih desetih letih ni bil uporabljen (leto 2015 -1.005 otrok, leto 2012 - 1.048 otrok, leto 2009 - 985 otrok, leto 2008 - 918 otrok, leto 2007 - 954 otrok). Normativ 1.075 otrok/mest ni skladen z letnim delovnim načrtom vrtca niti s finančnim načrtom, ki je osnova za izračun cene." A v podkrepitev svoji trditvi, da bi to razliko vendar morala kriti občina, revizorji navajajo Pravilnik o metodologiji, v katerem je zapisano, da mora lokalna skupnost oz. ustanoviteljica zagotoviti sredstva (brez živil) za to razliko med dejanskim in normativnim številom otrok, če je število otrok v oddelkih manjše od normativov. V poročilu še piše, da je število 1.005 otrok določeno administrativno in se zadnja leta ni spreminjalo: v vrtcu trdijo, da zaradi usmeritev občine, tam pa, da je tak večletni dogovor (ki ni veljal le leta 2014, ko so dosegli plačilo za 1.048 otrok). Cena živil, ki jo je določila občina, je prenizka Še eno področje, ki je bilo pregledano, je cena živil v ptujskem vrtcu. Tista, ki jo je določila občina (1,47 evra), naj bi bila prenizka in na račun tega naj bi se ustvarjala izguba. „Po-šteni stroški na otroka na dan so 2,2 evra in ne 1,47 evra," je navedeno v poročilu, v katerem tudi piše, da so stroški prehrane otrok in zaposlenih primerno razmejeni. Ali bodo ceno stroška živil spremenili in kako odgovarjajo na to ugotovitev, na občini pojasnjujejo: „Pri izračunu cene živil je pomembnejši znesek porabljenega denarja kot pa preračun stroška na osebo. Občina je pri izračunu cene v celoti upoštevala porabljen denar iz preteklega leta. Do razlike je prišlo le zaradi tega, ker je pripravljavec poročila ta znesek delil s povprečno prisotnimi otroki v šolskem letu 2015/2016, teh je bilo le 714,73 otrok, občina pa je pri izračunu upoštevala normativno število otrok v ceni, to je 1.005 otrok. Skupni znesek porabljenega denarja je bil pri obeh izračunih podoben. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, ne določa kriterijev za preračun ugotovljenih stroškov živil na ravni celotnega vrtca. Stališče občine je, da strošek živil, ki ga je občina izračunala na normativno število otrok (torej predvideno število vpisanih otrok), in bremena prehrane ne more biti izračunan samo na prisotne otroke, kot to navaja pripravljavec poročila." Zdaj že nekdanja ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž pravi, da je priznana cena živil področje, ki so mu posvetili veliko pozornosti, a soglasja občina in vodstvo vrtca nista dosegla: „Problem vsega je v tem, ker na občini ne želijo razumeti, kaj pomeni normativno število. Veseli me, da je neodvisni inštitut, ki ga je najela občina, ugotovil, da v vrtcu ni nič narobe, da delamo skladno z zakonom, medtem ko se je nad njihovim delom očitno treba zamisliti." Dženana Kmetec 6 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo, podjetništvo torek • 16. maja 2017 Slovenija • Državno gozdno podjetje z dobičkom, na domačem trgu naj bi lesa in drv primanjkovalo V 2016 iz državnih gozdov prodali 530.000 m 3 Pred letom dni je začelo poslovati državno podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki ga je ustanovila vlada. Polletni rezultat poslovanja, Po podatkih preliminarnega poslovnega poročila je družba ustvarila skoraj 26 milijonov evrov prihodkov, dobiček pred davki je znašal 6,5 milijona evrov. V gozdni sklad so vplačali dobrih pet milijonov, za gojitvena dela namenili 418.000 in za gozdno infrastrukturo 295.000 evrov. »To pomeni, da bo država kot lastnik družbe in gozdov pri vsakem prodanem m3 lesa iz svojega gozda zabeležila finančni učinek v znesku 23 evrov. Nadzorni svet in poslovodstvo ocenjujeta, da je bilo prvo leto poslovanja družbe uspešno,« so povedali v SiDG in dodali: »Družba je v letu 2016 usmerjala poslovanje na podlagi začasnega poslovnega načrta. Doseženi rezultati kažejo, da je načrtovani poslovni rezultat močno presežen. Konec leta smo zaposlovali 161 sodelavcev, večina jih je na terenu, naloge izvajajo v štirih poslovnih enotah s sedeži v Kočevju, Trzinu, Postojni in Mariboru. Podatki o sečnji in spravilu ter prodaji gozdno-lesnih sor-timentov demantirajo napovedi dvomljivcev, da se bo s 1. julijem 2016, ko smo prevzeli upravljanje gozdov v državni lastni, pri gospodarjenju z gozdovi zgodil kolaps. Od Zavoda za gozdove smo prevzeli oziroma pridobili več kot 4.600 odločb za sečnjo, od tega večinoma za sanitarno. Na tej podlagi je bilo posekanih in prodanih 530.422 m3 goz-dno-lesnih sortimentov, od tega 22 odstotkov listavcev in 78 odstotkov iglavcev.« Državno gozdarsko podjetje je v začetku tega meseca dobilo tudi novo poslovodstvo. 1. maja sta petletni mandat nastopila glavni direktor Zlatko Ficko in direktor za finance, računovodstvo in kontroling Dejan Kai-sersberger. »Družbo SiDG vidim v vlogi dobrega gospodarja, ki poleg osnovnih nalog, kot so doseganje ustreznega donosa iz naslova gospodarjenja z državnimi gozdovi in povečevanja površine le-teh, skrbi tudi za preostale naloge, ki so ji zaupane,« je ob nastopu funkcije povedal direktor Ficko. Povpraševanje devetkrat večje od ponudbe Ob robu informacij o uspešnem poslovanju družbe SiDG ste nas bralci opozorili na domnevne težave v gozdarski branži, ki da naj bi jih prinesla ustanovitev državnega podjetja in prenos upravljanja slovenskih Poslovna enota Kočevje Postojna Ljubljana Maribor Skupaj gozdov nanj. S terena smo prejeli informacije, da naj bi družba SiDG ves v slovenskih državnih gozdovih posekan les prodala čez mejo, največ v Avstrijo. Zato naj bi na domačem trgu prihajalo do pomanjkanja lesa, zlasti za drva oziroma kurjavo. Slovenski kupci naj bi tako bili primorani kupovati les (drva) iz Hrvaške ali Bosne. »Pravila SiDG, ki jih je potrdila vlada v vlogi skupščine, določajo štiri osnovne načine prodaje. To so prodaja na javnih dražbah, prodaja, ko količino in vrednost določi SiDG, prodaja količinskim predelovalcem ter prodaja lesa na panju - zgolj v minimalnem obsegu, kot to določa zakon. Decembra 2016 smo začeli postopek prodaje gozdnih lesnih sortimentov na podlagi količin za redno sečnjo, ki jih je za leto 2017 predvidel Zavod za gozdove Slovenije, to 2016 (m3) 185.900 137.783 120.260 86.479 530.422 je 703.167 m5. V skladu s pravili smo 8. decembra 2016 javno objavili informacijo o predvidenih količinah lesa za prodajo v letu 2017, obenem pa pozvali vse zainteresirane za nakup k oddaji cenovne in količinske ponudbe. Odziv ponudnikov je bil izjemen, saj je povpraševanje za približno devetkrat preseglo našo ponudbo. Prejeli smo okoli 250 ponudb, v katerih so ponudniki napovedali potrebo po izjemno veliki količini gozdno-lesnih sortimentov, in sicer so izkazali interes za nakup 5,4 milijona m5 hlodovine in 1,3 milijona m5 preostale oblovine. Največ ponudb kupcev za gozdno-lesne Sortimente je bilo iz Slovenije, sledijo Avstrija, zgolj simbolično pa Madžarska, Italija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Z namenom razporeditve omejenih količin gozdno-lesnih sortimen- SiDG gospodari z 20 odstotki vseh gozdov v Sloveniji. Tolikšen delež jih Vir: SiDG Podravje • Aktualno o delu Kmetijske zadruge Ptuj Lani 47 mio evrov prihodkov in 160.000 evrov dobička Člani Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj so se nedavno srečali na rednem letnem občnem zboru. Pregledali so poslovanje za minulo obdobje ter potrdili načrt dela za tekoče leto. Letošnji občni zbor je bil volilne narave, delegati so potrjevali nov nadzorni in upravni odbor. Dosedanji predsednik upravnega odbora KZ Ptuj Marjan Hergan se po 20 letih oz. petih mandatih na tej funkciji za vnovično kandidaturo ni odločil. Nasledil ga je Marjan Kram-berger, ki je doslej v upravnem odboru Zadruge zasedal mesto člana. Predsednik nadzornega odbora ostaja Ivan Svržnjak, ki na tem mestu začenja tretji štiriletni mandat. »Dosedanjemu predsedniku upravnega odbora Marjanu Herganu se za njegovo uspešno 20-letno vodenje Zadruge najlepše zahvaljujemo. Situacija pred dvema desetletjema, v letih 1996 /97, ni bila enostavna. Obstoj KZ Ptuj je visel na nitki. Z dobrim in zavzetim delom smo poslovanje stabilizirali, delovanje organizacije pa skozi leta širili in krepili. Za uspešno delo je zelo pomembno, da nadzorni in upravni odbor ter uprava delujejo enotno,« je poudaril direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič. Novoizvoljeni predsednik upravnega odbora KZ Ptuj Mar- jan Kramberger je v preteklosti vodil upravni odbor Kmetijske zadruge Korena. Zaradi majhnosti je zadruga iskala možnosti povezovanja, skupni cilj so našli s KZ Ptuj, h kateri so se pripojili po postopku prisilne poravnave. »Ta poteza se je kasneje izkazala kot dobra. Za nami se je k ptujski pripojila zadruga iz Pesnice, nazadnje smo priključili še ormoško kmetijsko zadrugo. Vse zadruge, ki smo jih pripojili, znotraj poslovnega sistema KZ Ptuj izkazujejo dober poslovni rezultat. Nadejam se dobrega sodelovanja z vsemi deležniki v KZ Ptuj, pa tudi z drugimi zadrugami. Na Ptuju smo na področju kmetijske dejavnosti prisotne tri zadruge; poleg kmetijske še pe-rutninarska in mlekarska. Upam na dobro sodelovanje in povezovanje med zadrugami, saj bomo tako lahko za člane zagotovili boljše pogoje: višje odkupne cene živine in pridelkov ter ugodnejše nabavne cene reprodukcijskega materiala,« je povedal predsednik upravnega odbora KZ Ptuj Marjan Kramberger in o kmetijski dejavnosti, s katero se ukvarja, dodal: »Sam sem zaradi Foto: KZ Ptuj Letošnjega občnega zbora KZ Ptuj sta se udeležila tudi novi direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič in direktor Perutninarske zadruge Ptuj Andrej Tkalec. Na fotografiji sta v družbi direktorja KZ Ptuj Marjana Janžekoviča. Foto: Črtomir Goznik Z leve: predsednik nadzornega odbora KZ Ptuj Ivan Svržnjak, direktor Marjan Janžekovič in novoime-novani predsednik upravnega odbora Marjan Kramberger torek • 16. maja 2017 Kmetijstvo, podjetništvo Štajerski FEDNIK 7 , za letos v načrtu sečnja 703.000 m3 lesa za obdobje od julija do decembra 2016, kaže ugodno finančno sliko. tov, s katerimi razpolaga družba za prodajo, smo ob upoštevanju meril pripravili razdelilnik. Z merili smo seznanili tudi ponudnike. Ključno vlogo pri razdelitvi je imela ponujena cena. Za gospodarsko družbo je namreč povsem normalno in pričakovano, da ima ponudbena cena, seveda ob primerni boniteti ponudnika, največjo težo. Kot vsaka gospodarska družba moramo stremeti k učinkoviti prodaji, kar pomeni tudi k doseganju čim višjih cen in realizaciji ciljev iz poslovnega načrta. Skladno s cilji zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, po katerem mora SiDG prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdnih lesnih verig, smo upoštevali tudi kriterij nadaljnje lesne predelave potencialnega kupca. Zaradi zahtevnosti razporeditve omejenih količin in velikih pričakovanj ponudnikov smo ponudnike redno informirali o postopkih, izvedli dva kroga zbiranja ponudb, v katerih so ponudniki lahko navedli in tudi spreminjali pričakovane količine in cene,« so postopek prodaje lesa, posekanega v slovenskih državnih gozdovih, pojasnili v družbi SiDG. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik ^m&mmmm f^-^MmS^MlmKmu m rnmmtasmmmmmstsaBm;:*. ■■ ■ Foto: Črtomir Goznik Kdo so kupci lesa iz državnih gozdov »Vso razpoložljivo količino hlodovine, razen najkakovostnejših listavcev, primerno za razrez, to je okoli 310.000 m3 (iglavci in listavci), smo s pogodbami zagotovili domačim kupcem. Zagotovili smo jim tudi okoli 200.000 m3 lesa nižje kakovosti. Tujim kupcem smo namenili le manjvreden les v količini okoli 90.000 m3, za katerega v Sloveniji - vsaj v tem trenutku - ni zadostnih kapacitet za predelavo. 106.477 m3 lesa nismo razporedili med kupce. Te količine so med drugim namenjene prodaji na javnih dražbah, ki jih bomo po poslovnem načrtu za leto 2017 organizirali najmanj deset. Del količin -najkakovostnejših listavcev, razen bukve in javorja, bomo ponudili pogodbenim partnerjem, prodali pa tistim, ki bodo ponudili najvišje cene. Na SiDG se zavedamo, da razpoložljiva količina ne zadostuje za vse potrebe lesne panoge, vendar je treba razumeti, da ima država v svoji lasti zgolj 20 odstotkov vseh gozdov. Zato vsem slovenskim kupcem lesa predlagamo, da se glede oskrbe z lesom obrnejo tudi na druge lastnike gozdov oziroma prodajalce. Dejstvo je, da smo v družbi SiDG glede razpoložljive količine lesa za prodajo omejeni. Nekaj hlodovine bo predvidoma na razpolago še zaradi delovanja podlubnikov in posledično sanacijske sečnje, kar pa je količinsko vnaprej nemogoče natančneje predvideti. SiDG lahko prodajo lesa izvaja samo na podlagi pravil, ki pa trenutno (še) ne predvidevajo prodaje sečnih ostankov oziroma drv. S pristojnim ministrstvom za gozdarstvo se aktivno dogovarjamo za spremembo pravil prodaje. Tako bi lahko omogočili tudi prodajo sečnih ostankov oziroma drv ter s tem zagotovili možnost oskrbe fizičnih oseb z lesom za kurjavo,«so za naš časopis povedali v vodstvu družbe SiDG. je v državni lasti. Ormož • Veliko zanimanje za sofinanciranje projektov preko LAS-a Šest projektov skozi prvo sito Skupščina LAS UE Ormož je na prvem javnem pozivu za sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) potrdila šest projektov od devetih. smrti očeta kmetijo prevzel relativno mlad. Ukvarjamo se z živinorejo, redimo govedo (prireja mleka) in perutnino (kooperant Perutninarske zadruge Ptuj).« KZ Ptuj sodi med največje slovenske zadruge. Lani so na ravni skupine pridelali 47 milijonov evrov prihodkov in ustvarili 160.000 evrov dobička. Zaposlenih imajo 135 sodelavcev. Lani so 300.000 evrov namenili za naložbe, za letos načrtujejo investicije v vrednosti okrog 700.000 evrov. Največja naložba, ki jo začenjajo te dni, je gradnja odkupno-prodajnega centra v Gorišnici. Zadruga združuje nekaj več kot tisoč članov, z dejavnostjo pokrivajo 390 krajev od avstrijske do hrvaške meje. Na območju deluje 12 območ- nih zadrug KZ Ptuj, največje so Ormož, Gorišnica in Markovci. Upravni odbor KZ Ptuj sestavlja 15 članov, iz vsake območne zadruge po eden, iz največjih treh pa po dva predstavnika. V nadzornem odboru ima vsaka območna zadruga po enega zastopnika. KZ Ptuj ima na terenu 39 prodajaln, v okvir poslovne skupine sodita Oljarna Fram in Zadružna oskrba. Sicer pa ima ptujska KZ kapitalske deleže tudi v Deželni banki Slovenije (okrog šest odstotkov, vrednost kapitalskega deleža znaša več kot dva milijona evrov), v Tovarni sladkorja Ormož v likvidaciji (pet odstotkov) in mariborskem mesnopredelovalnem podjetju Košaki (17 odstotkov). Mojca Zemljarič Na prvi javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območjih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je do izteka roka prispelo devet vlog za prijavo projektov, od tega jih je bilo šest potrjenih. Kot je pojasnil direktor Javne razvojne agencije občine (JARA) Ormož Zlatko Zadravec, je vse vloge pregledala ocenjevalna komisija, preverila njihovo administrativno popolnost in jih ocenila skladno s kriteriji in lokalno razvojno strategijo: »Konec aprila je skupščina kot najvišji organ LAS UE Ormož potrdila šest operacij, ki jih je predlagal upravni odbor, ocenila pa ocenjevalna komisija LAS. Na voljo je bilo 353.361 evrov. Na 1. javni poziv EKSRP je sicer prispelo devet operacij, a se najnižje tri ocenjene operacije zaradi pomanjkanja sredstev niso izbrale za sofinanciranje, čeprav so presegle osnovno mejo 40 točk, ki so potrebne, da se operacija sploh lahko sofinancira. Sofinancirani delež šestih sprejetih operacij je skupaj 318.201,21 evra.« S prijavo niso uspeli projekti Križniki in Središka garda, VI-KUH I ter SADEOSS, med uspe- šnimi prijavitelji pa so naslednji projekti: TIM; Ekomeso; Načrt LAS UE 2017-2025; RTNP Središče; ENETUR in Uvajanje in optimalizacija pridelave sladkorne pese. Končno besedo bo imela Agencija za kmetijske trge: »Preden se bodo operacije začele izvajati, jih mora potrditi še Agencija za kmetijske trge.« Na JARI v Ormožu menijo, da bodo rezultati znani v roku štirih mesecev, predvidoma septembra. Podaljšan rok za oddajo vlog za prijavo projektov Sicer pa možnosti za pridobitev evropskega denarja še ostajajo. Trenutno je odprt prvi javni poziv za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (izbor operacij iz naslova podukrepa »Podpora za izvajanje operacij«), ki je namenjen izključno razvoju gospodarstva, ranljivim ciljnim skupinam in prilagajanju na podnebne spremembe. Kot je še razvidno iz razpisne dokumentacije, objavljene na spletni strani http:// las-ue-ormoz.si/1-javni-poziv-las-ue-ormoz-esrr/, se razpis nanaša na sofinanciranje sedmih ukrepov iz Strategije lokalnega razvoja LAS UE Ormož: spodbujanje ustanovitve partnerstev za hitrejši razvoj gospodarstva, spodbujanje delovanja socialnega podjetništva, spodbujanje partnerstva za privabljanje in- Foto: ML »Na 1. javni poziv EKSRP je sicer prispelo devet operacij, a se najnižje tri ocenjene operacije zaradi pomanjkanja sredstev niso izbrale za sofinanciranje,« je izbor pojasnil direktor JARE Ormož Zlatko Zadravec. vestitorjev na območju LAS UE Ormož, podpora inovativnim partnerstvom za medgeneracij-sko povezovanje in učenje, spodbujanje aktivnosti ozaveščenosti o pomenu varovanja okolja in prilagajanje na podnebne spremembe, podpora partnerstvom za izboljšanje oskrbe ostarele populacije na domu ter podpora projektom aktivnega vključevanja mladih v družbo. V okviru omenjenega poziva je na voljo največ do 277.687 evrov sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za regionalni razvoj, prijavitelji pa lahko pridobijo 80 % upravičenih stroškov sofinanciranja za projekte (brez DDV). Pisne vloge za vsak projekt posebej morajo prijavitelji dostaviti v Javno razvojno agencijo Občine Ormož (Vrazova ulica 9) do 29. maja do 12. ure, vlogo pa je mogoče tudi poslati priporočeno po pošti do 29. maja do 24. ure. Za informacije o javnem pozivu so v Las UE Ormož potencialnim prijaviteljem na voljo tudi po elektronski pošti info@ las-ue-ormoz.si, na sedežu vodilnega partnerja (Vrazova ulica 9, Ormož) ali po telefonu: 02 741 53 52. Monika Levanič Odkup Kmetijske zadruge Ptuj v letu 2016 16.000 prašičev 6.200 glav govedi 14 mio litrov mleka 9.000 ton koruze 5.500 ton pšenice 2.500 ton krompirja in vrtnin 1.500 ton grozdja 1.000 ton ječmena 500 ton oljne ogrščice Vir: KZ Ptuj 8 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 16. maja 2017 Slovenska Bistrica • Lionsi navdušil z dobrodelnim spektaklom Z in za glasbeno šolo V četrtek, 4. maja, so bistriški lionsi organizirali nepozaben glasbeni večer ob 100-letnici lionizma v svetu. Na prireditvi Z in za Glasbeno šolo Slovenska Bistrica so nastopili Luka Sulic, član svetovno znane zasedbe 2cellos, izjemni saksofonist Oto Vrhovnik ter vokalist Uroš Peric z otroki glasbene šole Slovenska Bistrica. Za nakup glasbil so zbrali 8.300 evrov. Stoječe ovacije so bile stalnica na razprodanem dobrodelnem koncertu, saj so glasbeniki svetovnega formata povsem prevzeli občinstvo z izjemnimi nastopi, posebno karizmo in neverjetno energijo. Saksofonist Oto Vrhovnik, profesor na Glasbeni akademiji na Dunaju, je dvorano, ki je pokala po šivih, navdušil tako s klasično glasbo kot z rock in pop uspešnicami. Guverner Gregor Pajič ga je poimenoval za najboljšega na zemeljski obli. Sledil je nastop Luke Sulica, člana 2cellos, z Maiem Ru- mežem, učencem 1. letnika Glasbene šole Slovenska Bistrica. Njun nastop je povsem prevzel občinstvo in širšo javnost po koncertu. Predsednik Lions kluba Slovenska Bistrica Peter Kosi je na koncertu dejal: »Danes smo pomagali in izstrelili novo glasbeno zvezdo!« In še kako prav je imel. Zelo odmeven koncert je medije navdušil, prav vsi pa so izpostavili mladega glasbenega nadobudneža Maia, ki ni skrival, da so se mu ta dan uresničile sanje. Podobno je trdil tudi Oto Vrhovnik, ko je zaigral z Luko Šuličem. Sicer svetovno priznan saksofonist je z Luko doživeto zaigral Czardas in ponovno na noge spravil celo dvorano. Posebno noto je dal glasbenemu spektaklu tudi Uroš Peric. Vrhunec koncerta pa je bil skupen nastop vseh glasbenih zvezd ter učencev Glasbene šole s pesmijo Aleluja, v izvedbi s Petro Turk Rupreht, zborovodkinjo glasbene šole. Dogodek je občinstvo navdušil in popolnoma prevzel. Predsednik LK Slovenska Bistrica Peter Kosi je po koncertu poudaril: »Dogodek smo organizirali ob obeležitvi stoletnice lionizma v svetu, dobrodelnega gibanja, ki spreminja svet na bolje. Takšnega dogodka, kot je bil ta koncert, še v Bistrici ni bilo, vsa dvorana je stoje aplavdirala, otrokom - učencem smo uresničili sanje. To je poslanstvo lionizma, ki ga živi več kot 1.400 članov.« S tem se je strinjal tudi guverner Zveze Lions klubov Slovenije Gregor Pajič, ki se ga je koncert izjemno dotaknil: »Danes smo bili priča neverjetnemu dogodku lionizma, ki povezuje, pomaga in navdihuje.« Maja Krušič Šega Ptuj • Koncertni večer Karmen Ivančič Sledila sem sanjam ... Prejšnja sobota je bila za ptujske ljubitelje glasbe težek dan. Ne zato, ker bi jim kdo glasbeno težil, pač pa se je bilo težko odločiti, kam se zvečer odpraviti po svoje glasbene užitke ... Foto: Črtomir Goznik Karmen Ivančič je svoj »ženski večer« pričela s harfistkama Jano Vidrih in Natalijo Cačkovič Štrucl. Kar trije zanimivi (in po dosedanjih izkušnjah sodeč kakovostni) dogodki so nas vabili »v sobotni lajf«. V hram kulture Muzikkafe so nas povabili učitelji džeza iz glasbene šole Karola Pahorja na predstavitev tokrat ne svojega pedagoškega, pač pa umetniškega dela. Kdor je bil tam, je gotovo užival - žal pa mi letos tam nismo bili (smo pa v spominu obujali lanskoletni tovrstni koncert). V Gorišnico nas je vabila ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je tam pripravila območno revijo malih pevskih skupin. (Pa je tudi ne bi morala pripraviti, saj so prejšnja dva zaporedna večera, četrtkovega in petkovega, pripravili revijo pevskih zborov s Ptujskega, in ker sta na tej reviji nastopila tudi na primer oktet Gorišnica • Z18. območne revije malih pevskih zborov Prepevalo pet skupin Na 18. območni reviji malih pevskih skupin z naslovom Pa se sliš' 2017 je prepevalo pet zasedb s Hajdine, Destrnika, iz Kidričevega, Ptuja in Leskovca. Pod okriljem ptujske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je prvo soboto v maju v kulturni dvorani Občine Gorišnica potekala 18. območna revija malih pevskih zborov, naslo- vljena Pa se sliš' 2017. Na srečanju, kjer so na svoj račun prišli ljubitelji zborovskega petja, se je predstavilo pet zasedb: Učiteljsko-vzgoji-teljski pevski zbor OŠ Hajdina, ki ga vodi zborovodja Uroš Sagadin, Ženski pevski zbor Kulturnega društva Destrnik z zborovodjem Tomažem Mohorkom, Moški pevski zbor Talum Kidričevo, ki ga vodi Oliver Buček, Ženska vokalna skupina Kulturnega društva Lesko- Foto: Foto Langerholc vec z umetniškim vodjem Srečkom Zavcem in Vokalna skupina Melos pod taktirko Tomaža Mohorka. »Nastopajoči so predstavili raznolik program, le nekatere skupine pa so upoštevale smernice pri sestavi programa (slovenska ljudska, umetna pesem slovenskega avtorja in pesem po lastni izbiri). Tako smo ob omenjenih skladbah lahko slišali priredbe popevk in dalmatinskih pesmi,« je povzela Mateja Kuharič iz ptujske območne izpostave JSKD ter glede kakovosti in številčnosti pevskih skupin še dodala: »Opažamo, da se nivo kakovosti tako na otroških, mladinskih in odraslih zasedbah dviguje, kar pomeni, da so nasveti strokovnih spremljevalcev na revijah dobrodošli in upoštevani. Število zasedb, ki posegajo po težji zborovski literaturi, je nekoliko večje kot včasih.« Srečanje je potekalo pod budnim očesom strokovne spremljevalke Bernarde Preložnik Kink, ki je po zaključku vsem zborovodjem podala svojo prvo oceno nastopa ter jim tudi svetovala, kaj bi bilo treba izboljšati. Na podlagi ocene je tudi odvisno, na kakšno tekmovanje se glede na trenutno kakovost posameznega zbora le-ta lahko prijavi (regijsko, državno). Monika Levanič in kvartet, bi preostale male pevske skupine brez težav umestili tja.) Kakorkoli: zamudili smo nastope moškega pevskega zbora Talum Kidričevo, ženskega zbora KD Destr-nik, učiteljsko-vzgojiteljskega zbora OŠ Hajdina, ženske vokalne skupine KD Leskovec in vokalne skupine Melos. (Še enkrat pomislek: v čem je razlika med območno revijo pevskih zborov, imenovano Večerna pesem 2017, in revijo pevskih skupin Pa se sliš' 2017, če pa na obeh nastopajo pevski zbori in bolj ali manj male skupine?) Torej: mi smo se odločili za »babji večer«. Pa s tem izrazom ne mislimo nič slabšalnega, saj smo uživali od prve do zadnje minute. (Slovar slovenskega knjižnega jezika namreč »babo« v drugi točki definira tudi kot »lepo, postavno ali sposobno žensko«; in take smo spoznali na sobotnem koncertu!) Simpatična in energična mezzosopranistka Karmen Ivančič je namreč v sodelovanju z Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla združila moči s svojimi glasbenimi prijateljicami Anito Kralj (profesorico klavirja), Natalijo Štrucl Čačkovič in Jano Vidrih (har-fistkama) ter Sando Vidovič Mlakar (sopranistko) in pripravila devetdeset minut glasbenih presežkov. Da smo poslušalci zares uživali (slišali smo med drugim grško Onkraj blatne reke, Schumannov cikel Ženska ljubezen in življenje, Schubertovo Podoknico, Beethovnovo Ljubim te, Webbrovo Pie Iesu, Mozartovi skladbi, češko-slovensko-prekmurski ljudski trojček Črne oči, Kje so moje rožice in Ne orji, ne sejaj, pa pesem Ciciban - cicifuj, Gershwinov Poletni čas in za konec še Habanero iz Bizetove opere Carmen), je dokazal končni aplavz vsem soustvarjalkam večera, zlasti pa Karmen Ivančič, ki je uresničila besede, zapisane v programskem listu: » Sledila sem sanjam, da se bo zgodilo nekoč ... morda se je danes ... « Res se je, spoštovana Karmen ... jš Ann Patchett: Belkanto Tokrat je bila spet na vrsti knjižna polica s knjigami za bralno značko za odrasle. Kjer smo bili spet deležni prijetne bralne izkušnje. Saj se še spomnite, da je letošnja bralna značka glasbeno obarvana? In belkanto v glasbi pomeni lepo petje. Le kaj se skriva za tem naslovom? Portret kakšne svetovne pevske zvezde, kakršna je Maria Callas? Usoda kakšne revne deklice, ki si s petjem ustvari uspešno življenjsko pot? Nič od tega. Gre za ugrabitev. Za talce in njihove ugrabitelje v neki deželi bogu za hrbtom (roman ne pove, katera je ta dežela, pač nekje v Južni Ameriki). Njihova usoda se tako zelo preplete, da iz sovražnikov postanejo prijatelji. Še več ... A državno vodstvo ima drugačno mnenje o dogajanju med talci in ugrabitelji, ki skupaj delijo usodo v neki bogataški hiši. In država nima nobenega razumevanja za medsebojne simpatije med stanovalci hiše. (Katera država pa jih ima?) Zato konec zgodbe ni lep ... Je pa lep roman. Simpatično napisan vam bo polepšal nekaj večernih bralnih uric. Ocena: 4. jš MESTNO GLEDALIŠČE Režija Matjaž Latín Nenad Nešo Tokalič | Klemen Slakonja | Gojmir Lešnjak Gojc O JOHNSON PASJI DNEVNIK M T 02 749 32 50 E info@mgp.si www.mgp.si Četrtek, 18. maj 2017, ob 20.00 za izven Četrtek, 25. maj 2017, ob 20.00 za izven - svečana 50. ponovitev Petek, 26. maj 2017, ob 20.00 za izven Foto: MKS Nogomet Prvi spomladanski poraz novih državnih prvakov Stran 10 Nogomet V Velenju zaustaviti Maryja in Glavina Stran 10 Nogomet V drugem polčasu popoln preobrat Drave Stran 11 Nogomet Videm junaško do točke Strani 11 Rokomet Lepa predstava Ormoža proti Mariboru Strani 12 Nogomet Drugoligaši 100 % pri licenciranju Strani 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na m¿tovn¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Plavanje • Mednarodni miting na Ptuju Na Ptuju je bila najboljša Janja Segel Najboljši seštevek dveh rezultatov: 1. Janja Šegel (PK Fužinar Ravne) 1432 točk 2. Katja Fain (PK Maribor Branik) 1393 točk 3. Kaja Balant Marin PK Maribor Branik) 1322 točk Olimpijski bazen v Termah Ptuj je bil v soboto in nedeljo prizorišče mednarodnega plavalnega mitinga Pokal Terme Ptuj 2017. Po nekaj letih je Plavalni klub Terme Ptuj, ki se je izkazal z organizacijo, ponovno pripravil dvodnevno tekmovanje. Na njem je skupno nastopilo 267 tekmovalcev iz 18 klubov, katerih plavalci so opravili krepko čez 900 startov. Ob tekmovalcih iz 15 slovenskih klubov sta bila dva tudi iz Hrvaške, tekmovanja se je tradicionalno udeležila močna delegacija kluba SV Wacker Burghausen s Ptujem pobratenega nemškega mesta Burghausen. Nemci so bili tudi daleč najuspešnejši, saj so na koncu zbrali 62 medalj, od tega 33 zlatih. Izmed slovenskih klubov je bil najuspešnejši PK Branik Maribor s skupno bero 52 medalj. Na lestvici osvojenih medalj je visoko tudi PK Terme Ptuj, ki je imel tokrat na tekmovanju v vseh konkurencah 26 plavalcev, ki so opravili skupno 85 nastopov in so si priplavali 24 medalj - gre za zelo lep uspeh. Zmag sta se veselili Klara Benko, ki ni imela konkurence za prvi mesti na 200 metrov hrbtno (2.55.07) in 800 metrov prosto (12.05.01), ter Sara Lampret, ki je bila najhitrejša na 50 (39.86) in 100 (1.28.51) metrov hrbtno. Druga mesta so osvojili Bernard Veršič na 100 metrov PK TERME PTUJ: Blaž Hazemali, Tomaž Robič, Pavel Čič, Jaka Ljubec, Primož Dvoršak, Žiga Tomasino, Valter Drašler, Bernard Veršič, Klara Benko, Tina Aubelj, Sara Lampret, Viktorija Rihtarič, Naja Fridl, Maša Jeza, Vita Koren, Jana Aubelj, Nina Fridl, Ela Vuzem, Mia Jeza, Julija Božičko, Julija Frangež, Maruša Šeruga, Ana Črepinko, Vita Koren, Nuša Arnuš, Laura Marinič. PA KURENT PTUJ: Matija Berden Strelec, Aleksander Pihler, Bine Goznik, Alen Adrien Plošinjak, Luka Šaric, Lukas Škrinjar, Nuša Šerbec, Lina Maltarič, Zala Mojsilovic Meznarič, Alja Gor-njec, Iza Jurgec Bauman, Ema Dokl, Špela Sedič, Ema Zorec. Foto: Črtomir Goznik 267 tekmovalcev je na Ptuju opravilo več kot 900 startov. prosto, Nina Fridl na 50 metrov prsno, Tina Aubelj na 800 metrov prosto, Klara Benko na 50 metrov hrbtno, 100 metrov hrbtno in na 400 metrov prosto ter tri štafete prve ekipe na 4-krat 50 metrov prosto za ženske, 4-krat 50 metrov mešano za ženske in 4-krat 50 metrov prosto mešana štafeta. Tretja mesta so si priplavali Vikorija Rihtarič na 400 metrov prosto, Blaž Hazemali na 50 metrov delfin in 50 metrov prosto, Klara Benko na 50 metrov delfin in 50 metrov prosto, Sara Lampret na 200 metrov hrbtno, na 200 metrov prsno in na 100 metrov delfin ter drugi ptujski štafeti na 4-krat 50 metrov prosto za ženske, 4-krat 50 metrov mešano za moške in 4-krat 50 metrov mešano za ženske. S solidnimi nastopi so se izkazali tudi preostali -v glavnem zelo mladi - predstavniki PK Terme Ptuj. Prav tako večinoma zelo mlade tekmovalce je imela na mitingu tudi Plavalna akademija Kurent iz Ptuja. Skupno so imeli na startni listi 14 plavalcev, ki so opravili 26 nastopov. Večina jih je izpolnila osnovni cilj, ki je bil izboljšanje osebnih rekordov. Edino medaljo je za PA Kurent za prvo mesto na 50 metrov prsno osvojila Nuša Šerbec (38.47). Tudi letos so izbrali najboljše tri tekmovalce v seštevku dveh rezultatov. Na prvem mestu je pristala Janja Šegel (PK Fužinar Ravne), na drugem Katja Fajn (PK Branik Maribor) in na tretjem Kaja Balant Marin (PK Branik Maribor). Najboljši dosežek glede na madžarske plavalne lestvice je tokrat na Ptuju odplavala Janja Šegel (PK Fužinar Ravne), ki je 100 metrov prosto preplavala v času 57.56. Gre za dober rezultat mlade plavalke, ki je tudi članica slovenske plavalne reprezentance, katere posamezniki iz mlajših starostnih kategorij so tokrat plavali na mitingu na Ptuju. * ■ VžT ' . . . X - 1 ' — Foto: Črtomir Goznik Sara Lampret (PK Terme Ptuj) Prejšnji teden je bila na pripravah v Termah Ptuj tudi večina najboljših slovenskih plavalcev, na čelu z Anjo Kli-nar in Petrom Johnom Ste-vensom. Žal slednja tokrat nista nastopila na 13. mitingu Pokal Terme. Ne glede na to je celotna slika dogodka zelo pozitivna. Glavno vlogo so tokrat imeli predvsem mladi plavalci in plavalke. Franjo Rozman, vodja tekmovanja (PK Terme Ptuj): »Po petih letih smo ponovno pripravili dvodnevni plavalni miting. Tokrat že ^■JJ.* "1 r i —^ * ■ Foto: Črtomir Goznik Nuša Šerbec (PA Kurent) 13. zapovrstjo in tudi slabše vreme prvi dan nas ni moglo zmotiti pri izvedbi tekmovanja. Na njem smo razdelili 560 medalj, tri pokale, tri denarne nagrade in nekaj praktičnih nagrad. Ob tem moram izpostaviti tudi to, da smo z našo bero medalj tekmovalcev PK Terme Ptuj zelo zadovoljni. Prav tako pa verjamem, da se je večina nastopajočih vrnila domov z dobrimi vtisi in doseženimi rezultati ter da se bodo tudi v prihodnjih letih radi vračali na naš miting.« David Breznik Tenis • Grawe Open Štirikrat do finala V Mariboru je pretekli teden potekal turnir serije Tennis Europe (TE) v konkurenci U-14 in U-16. Na TE Grawe Open (U-14, U-16), rezultati: fantje U-16, posamezno: četrtfinale: Planinšek (3.) -Stefanovic (Srbija) 6:3, 6:3; polfinale: Planinšek (3.) - Mi-solic (Avstrija) 6:4, 2:6, 6:3; finale: Planinšek (3.) - Kup-čič (6.) 2:6, 4:6. Fantje U-16, dvojice: četrtfinale: Planinšek/Vido-vič (5.) - Neumayer/Wajdema-jer (Avstrija, 1.) 6:2, 6:1; polfinale: Planinšek/Vidovič igriščih ŽTK Maribor je bilo zelo živahno, saj se je skupaj merilo več kot 350 mladih iz vsega sveta. Slovenci se lahko (5.) - Emesz/Frank (Avstrija, 3.) 6:2, 6:3; finale: Planinšek/Vidovič (5.) - Riedi/Stricker (Švica, 7.) 3:6, 6:3, 7:10. Dekleta U-14, dvojice: četrtfinale: Strašek/Khalturi-na (3.) - Pliberšek/Bernardi (6.) 6:3, 6:4; polfinale: Strašek/Khalturi-na (3.) - Dagan Fruchtman/Ti-lipman (Grčija, 2.) 6:2, 6:1; finale: Strašek/Khalturina (3.) - Chudejova/Hrdinkova (Slovaška/Češka, 4.) 2:6, 4:6. na koncu pohvalijo s tremi naslovi, med posamezniki so jih osvojili Tjaša Klevišar (Triglav Kranj), Jan Kupčič (U-16) ter Gal Emeršič Potočnik (U-14), oba ŽTK Maribor. Turnir je imel oznako visoke 2. kategorije. Uspešni so bili tudi igralci in igralke TK Terme Ptuj, ki so se skupno kar štirikrat uvrstili v zaključne boje. Med posamezniki je to s štirimi zaporednimi zmagami uspelo Filipu Jeffu Planinšku (letnik 2001) v konkurenci fantov do 16. leta starosti. V finalu se je meril z domačinom Janom Kupčičem, daljšo pa je potegnil slednji. Filip je bil finalist tudi v konkurenci dvojic, kjer je združil moči z leto mlajšim klubskim kolegom Blažem Vidovičem. Na poti do finala sta ugnala 1. in 3- nosilca, dva avstrijska para, na zadnji stopnički pa jima je spodrsnilo proti švicarski navezi Leandro Riedi- -Dominic Stricker. Med dekleti si je uvrstitev v finale v konkurenci dvojic Vsak izmed trojice Blaž Vidovič, Filip Jeff Planinšek in Nika Stra-šek (vsi TK Terme Ptuj) je v Mariboru vsaj enkrat nastopil v finalnih dvobojih na turnirju serije TE. U-14 priborila Nika Strašek (2003), ki je igrala skupaj z Rusinjo Nadezdo Khalturi- no (2004). V četrtfinalu sta se srečali s parom Nina Pli-beršek-Sveva Bernardi, nato pa še 2. nosilkama iz Grčije. Po prepričljivih zmagah sta v finalu morali priznati premoč slovaško-češki navezi Mia Chudejova-Denise Hr-dinkova. Med posameznicami so se Nika Strašek, Nina Pliberšek in Taja Lončarič (vse U-14) poslovile v 2. krogu, podobno tudi Blaž Vidovič (U-16), Tara Gorinšek in Ana Teja Tabor pa v prvem. V tem tednu vsi nastopajo na podobnem turnirju serije TE na igriščih TK Branik Maribor - Bergantovem memo-rialu. m 10 Štajerski Šport torek • 16. maja 2017 Aluminij - Maribor 3:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Mesec (18.), 2:0 Mesec (42.), 3:0 Kramer (44.), 3:1 Hotič (87.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic, Kocic, Turkalj, Zeba, Muminovic, Vrbanec, Mesec (od 60. Bizjak), Škoflek, Tahiraj (od 89. Petrovič), Kramer (od 90. Rebernik). Trener: Slobodan Grubor. MARIBOR: Obradovič, Karničnik (od 69. Mertelj), Hotič, Rajčevič, Šuler, Vrhovec, Bohar (od 46. Uskokovič), Ahmedi, Tavares (od 46. Pihler), Novakovič, Bajde. Trener: Darko Milanič. RUMENI KARTONI: Vrbanec, Bizjak; Hotič. IGRALEC TEKME: Vedran Mesec (Aluminij) ... Rudar 38, Aluminij 36, Krško 35 ... Le še trije krogi nas ločijo do zaključka prvenstva v sezoni 2016/17, odprtih pa ostaja še kar nekaj vprašanj. Za 2. mesto se enakovredno potegujejo tri ekipe, z zmago proti Domžalam - šele drugo v tem delu sezone - je za zdaj temu najbližje Olimpija. A tudi Domžale in Gorica ne zaostajajo veliko, zato se obeta zanimiv razplet. Ob tem čaka Olimpijo in Domžale še finalni obračun Pokala Slovenije, ki lahko prav tako kroji listo slovenskih udeležencev evropskih tekmovanj. Podobno zanimiv boj poteka v ozadju za 8. mesto, ki prinaša neposredni obstanek med prvoligaši. Rudar se je zdel še nekaj dni nazaj povsem varen na 7. mestu, a sta Aluminij in Krško z nekoliko presenetljivima zmagama proti Mariboru in Celju znova nevarno blizu. Iz tega vidika sredina tekma v Velenju med Rudarjem in Aluminijem s sabo prinaša močan tekmovalni naboj. Rudar bi v primeru zmage znova zaplaval v varne vode, v primeru zmage Aluminija (in istočasno pričakovane zmage Krškega proti Radomljam) pa bi se situacija v hipu močno zaiskrila. Lestvica bi v tem primeru namreč izgledala takole: Aluminij 39, Rudar in Krško 38 točk. Tudi remi Rudarja in Aluminija bi ohranil napetost do konca (Rudar 39, Krško 38, Aluminij 37). Med pravimi zmagovalci kroga so Krčani, ki so uspeli Celjanom zadati prvi poraz v spomladanskem delu sezone (podobno kot Aluminij Mariboru). Pri tem jim je veliko uslugo naredil Dalibor Volaš, ki je v 53. minuti pri vodstvu 1:0 zastreljal 11-metrovko. Če bi takrat Celjani odšli na 2:0, bi bila tekma verjetno odločena, a so jo kasneje borbeni Krčani obrnili v drugo smer. REZULTATI 33. KROGA: Aluminij - Maribor 3:1 (3:0); Kalcer Radomlje - Koper 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Križman (3.), 0:2 Pučko (36.), 0:3 Belima (56.), 0:4 Tzandaris (90); Celje - Krško 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Volaš (32.), 1:1 Mensah (78.), 1:2 Mujan (92.); Gorica - Rudar 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Žigon (5.), 1:1 Mary (58.), 2:1 Kavčič (75.); rdeči karton: Grudina (71., Gorica); Olimpija - Domžale 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Benko (15.), 1:1 Bra-tanovič (24.), 2:1 Miškič (45.), 3:1 Boateng (66.). 1. MARIBOR 33 20 9 4 61:27 69 2. OLIMPIJA 33 16 8 9 47:33 56 3. DOMŽALE 33 16 6 11 61:40 54 4. GORICA 33 14 11 8 45:38 53 5. CELJE 33 13 9 11 41:37 48 6. KOPER 33 12 12 9 41:37 48 7. RUDAR 33 10 8 15 46:48 38 8. ALUMINIJ 33 9 9 15 36:53 36 9. KRŠKO 33 7 14 12 36:48 35 10. RADOMLJE 33 1 8 24 22:77 11 Foto: Črtomir Goznik Vedran Mesec (Aluminij, rdeči dres) je igral le 60. minut, a je z dvema zadetkoma pomembno prispeval k zmagi Aluminija. »Dva meseca sem se ubadal s poškodbami, sedaj sem zdrav in pripravljen. Čakal sem na takšno tekmo, res sem zelo srečen zaradi naše zmage in dveh doseženjh zadetkov,« je žarel po tekmi. Na fotografiji v skoku z Markom Šulerjem (Maribor). Nogomet • 1. SNL, 33. krog Prvi spomladanski poraz novih državnih prvakov »Tudi proti Mariboru bomo šli na zmago,« so iz tabora Aluminija prihajale optimistične napovedi pred srečanjem z novimi državnimi prvaki, ki spomladi sploh še niso izgubili. Da napovedi niso bile iz trte izvite, so igralci dokazali tudi na zelenici. Ambient je bil enkraten, približno 1200 gledalcev se je zbralo v kidri-čevskem športnem parku, tribuna je bila zasedena že pol ure pred tekmo ... Mariborčani so na najbližje gostovanje pripotovali mirni, brez rezultatskega pritiska, tudi brez Zahoviča, Palčiča, Vilerja, Šmeja, Kabhe, Vršiča, Salallicha... Trener Darko Milanič si je lahko privoščil nekaj sprememb v začetni enajsterici (Obradovič, Karničnik, Bajde, Alimedi), najbolj »tanek« pa je bil njegov izbor na bočnih položajih (manjkala sta Viler in Palčič, zamenjala sta ju Hotič in Karničnik). Prav to pa je Aluminij izjemno izkoristil... Sanjski prvi polčas Aluminija Prvi so s strelom proti golu zapretili gostje, a Tavares v 10. minuti ni zadel cilja. Prvi šol- ski protinapad so domačini izvedli v 18. minuti, ko je hitri Tahiraj lepo zaposlil Kociča, ta je ostro podal v kazenski prostor, kjer je bil na pravem mestu Vedran Mesec in iz bližine žogo potisnil v gol - 1:0. Kidričani tudi v nadaljevanju niso bili v podrejenem položaju, brez težav so ustavljali napade gostov in pogumno gradili igro od obrambne vrste naprej. Nagrada je prišla v zaključku polčasa, ko so udarili kar dvakrat. Najprej je v 42. minuti izjemen prodor mimo Šulerja uspel Kramer-ju, sledila je podaja v sredino do osamljenega Meseca, ki je še drugič zadel v polno - 2:0. Za 29-letnega Hrvata sta bila to prvi in drugi zadetek v sezoni. Dobro minuto kasneje je sledila še ena bliskovita akcija rdečih, tokrat je bil Jakšič hitrejši od Hotica, sledila je še ena natančna podaja v sredino, ko je asistenco bočnega igralca v gol spremenili Kramer - 3:0. Od analize do izvedbe »Analizirali smo Maribor in vedeli, kje imajo največ težav. Potrudili smo se to izkoristiti, kar so fantje izvedli na najboljši močni način - praktično so uresničili vse, kar smo se dogovorili pred tekmo,« je bil po tekmi zadovoljen Slobodan Grubor. Manj je imel razlogov za zadovoljstvo Darko Milanič, ki se je ob polčasu v slačilnici zadržal le zelo kratek čas. »Opravil sem svoje delo, igralci so že tako sami vedeli, kaj so storili narobe,« je pojasnil. V drugem delu sta vstopila Aleks Pihler in Luka Uskokovič, ki sta vnesla nekaj živahnosti v zvezno vrsto, ne pa tudi spremembe rezultata. Še najbližje temu je bil prav nekdanji igralec Zavrča Pihler, ki je v 54. minuti močno streljal, z obrambo pa se je izkazal Janžekovič. V 65. minuti je bil v izjemnem položaju za dosego gola Bajde, a je slabo reagiral. Minuto zatem bi lahko bilo že 4:0, a je Škoflek zadel prečko. Kidričani so nato povsem umirili igro, izvedli so številne podaje v zadnji vrsti in lepo kontrolirali potek tekme. Gostje so kljub vsemu dosegli zadetek, to je po izjemno izvedenem prostem strelu s približno 22 metrov uspelo Dinu Hotiču - 3:1. Zadnjo priložnost na tekmi so imeli domačini, po hitri akciji Bizjaka in Škofleka je slednji streljal mimo gola. Po tekmi se je videlo, da imajo Mariborčani precej »izpraznjene baterije«. Zanje je bil to sploh prvi poraz v spomladanskem delu sezone, Aluminij pa jim je v celotni sezoni odvzel kar 7 točk, največ med vsemi moštvi 1. lige. Kidričani bodo v sredo gostovali v Velenju, Maribor bo doma gostil Celjane. Jože Mohorič Zaustaviti Ma-ryja in Glavina Prvenstvo se bo v sredo nadaljevalo s tekmami 34. kroga, Aluminij čaka gostovanje v Velenju. »Rudar je dobra ekipa, težko je igrati z njimi. A na to se ne smemo ozirati, znova moramo v tekmo stopiti hrabro in odločno. Če nam bo to uspelo, potem lahko pričakujemo pozitiven rezultat,« je dejal Slobodan Grubor, ki proti Rudarju ne bo mogel računati na Bizjaka (kartoni), v ekipo pa se vrača Mensah. V dosedanjih treh tekmah z Rudarjem imajo Ki-dričani v tej sezoni povsem poravnano statistiko: remi, zmaga in poraz, gol razlika pa 3:3. »Nazadnje smo jih v Kidričevem premagali 3:0, tudi v Velenju smo z njimi remizirali (0:0), zato vsekakor lahko še enkrat računamo na pozitiven rezultat. Na igrišču moramo pustiti zadnje atome moči, ob tem moramo ostati zbrani, predvsem pa moramo zaustaviti njihova napadalca, dva najboljša strelca lige, Johna Maryja in Dominika Glavina,« je recept za zmago opisal Milan Kocic. 1. SNL, 34. krog: Rudar - Aluminij, sreda, 17. 5., ob 18.00 v Velenju Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Nam je v tem trenutku najmanj pomembno, ali smo ugnali Maribor ali koga drugega, pomembne so zgolj tri točke. Osredotočeni smo na svojo igro, saj sami odločamo o svoji končni uvrstitvi. Igralcem čestitam za prikazano, za osvojene tri točke, a v isti sapi dodajam, da nas čakajo do konca prvenstva še tri težke tekme, v katerih moramo prikazati podobno igro kot proti Mariboru.« Vedran Mesec, Aluminij: »Presrečni smo lahko zaradi zmage proti novim prvakom, to je za nas velika stvar. Taktično smo odigrali zelo disciplinirano, natančno smo se držali trener-jevih navodil o igri preko bokov, s katero smo prišli do vseh treh golov. O kakšni evforiji ne sme biti govora, ostati moramo mirni in zbrani do konca sezone.« Dino Hotic, Maribor: »Igra nam ni stekla, po izgubljenih žogah smo nato še preslabo zapirali prostor v obrambi - to je bil dan, ko nam nič ni šlo od nog. Domačini so nas kaznovali z njihovim najmočnejšim orožjem - protinapadi. Po treh prejetih golih je bilo težko loviti zaostanek in poraz je bil neizbežen.« Darko Milanič, trener Maribora: »Dejstvo je, da je Aluminij za nas neugoden tekmec, težko tekmo sem pričakoval tudi tokrat, saj po osvojitvi naslova nismo več 'maksimalni'. A kljub spremembam v ekipi nisem pričakoval, da bomo tako slabo reagirali na njihove nasprotne napade. Enostavno nismo bili dovolj dobri.« torek m 16. maja 2017 Šport Štajerski 11 Nogomet m 2. SNL, 25. krog V drugem polčasu popoln preobrat Zarica Kranj - Drava Ptuj 2:3 (2:0) STRELCI: 1:0 Mlakar (8.), 2:0 Volčič (30.), 1:2 Petek (47.), 2:2 Križan (58.), 2:3 Bašič (76.) DRAVA PTUJ: Domjan, Močič, Kukec (od 22. Panikvar), Šalamun (od 56. Perger), Marcius (od 83. Kukovec), Šporn, Bašič, Petek, Roškar, Golob, Križan; Trener: Simon Sešlar. Tekma med Zarico in Dravo je ponudila dva povsem različna polčasa. Krajnčani, ki se borijo za obstanek, so startali v obračun z veliko želje, energije in agresivnosti. Na drugi strani je Ptujčane ta nalet nekoliko presenetil in se v prvih 45 minutah niso znašli. Na zelenici je popolnoma prevladovala Zarica in Drava je imela srečo, da je na odmor odšla le z dvema zadetkoma zaostanka. Po odmoru so domačini izgubili žar iz prvega dela, medtem ko so Ptujčani odigrali bistveno bolje in so tudi pogosto prihajali do ugodnih situacij za dosego zadetkov. Zabili so tri in naredili popoln preobrat. Nogometaši Drave se na začetku tekme nikakor niso znašli, njihovo neodločnost Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (na fotografiji Luka Petek) so v zadnji tretjini prvenstva na dosedanjih sedmih tekmah vknjižili štiri zmage (Krka, Brežice, Veržej, Zarica), dva remija (Ankaran, Triglav) in le en poraz (Dob). je že v 8. minuti kaznoval Mlakar, ki je po desni strani prodrl v kazenski prostor in premagal vratarja Domjana - 1:0. Ta je imel v prvem delu veliko dela, saj so ptujski nogometaši v obrambi naredili nekaj individualnih napak, prav tako pa si je Za-rica sama pripravila veliko zrelih priložnosti. Eno izmed njih je po zmedi v gostujoči obrambi po odbiti žogi z natančnim strelom s Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Videm junaško do točke 3. SNL sever REZULTATI 24. KROGA: Rogaška - AjDAS Lenart 6:1 (2:0), S. Rojko Dobrovce - Maribor B 1:7 (1:2), Fužinar Ravne Systems - Dravinja 4:0 (1:0), Dravograd - Šampion 4:0 (2:0), Šmarje pri Jelšah - Šmartno 1928 5:0 (3:0), ZU-VIL Brunšvik - Korotan Prevalje 5:0 (0:0), Videm - Mons Claudius 2:2 (0:2). 1. MARIBOR B 24 20 3 1 90:21 63 2. ROGAŠKA 24 14 6 4 68:25 48 3. DRAVOGRAD 24 11 5 8 36:35 38 4. FUŽINAR RAVNE 24 10 6 8 44:34 36 5. MONS CLAUD. 24 10 6 8 48:42 36 6. DRAVINJA 24 11 3 10 32:32 36 7. ŠMARJE PRI J. 24 10 5 9 34:34 35 8. KOR. PREVALJE 24 10 4 10 49:43 34 9. ŠAMPION 24 10 3 11 44:49 33 10. DOBROVCE 24 8 5 11 40:57 29 11. VIDEM 24 7 5 12 32:50 26 12. RUNŠVIK 24 6 5 13 45:65 23 13. A. LENART 24 5 6 13 31:57 21 14. ŠMARTNO 28 24 4 2 18 17:66 14 VIDEM - MONS CLAUDIUS 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Kostanjevec (25., ag.)., 0:2 Vtič (42.), 1:2 Tement (85.), 2:2 Tement (88.). VIDEM: Šmigoc, Murko (od 67. Murko), Tement, Lah, Kostanjevec, Hliš, Muric, Plajnšek (od 88. Kovačič), Krajnc, Božak (od 77. Bračič), Pintarič. Trener: Primož Gorše. Če napišemo, da je Videm spet odigral tekmo močno oslabljen, ne bomo odkrivali tople vode, tokrat so namreč manjkali Cafuta, Koren in Kmetec, na ogrevanju pa se je spet poškodoval prvi vratar Žuliček (v vrata je stopil veteran Leopold Šmigoc). Kljub vsemu so gledal- ci videli res dinamično srečanje, na koncu pa so domačini kljub igralcu manj zasluženo osvojili točko. Dinamičen začetek s priložnostmi zdaj na eni, zdaj na drugi strani je obetal marsikaj in več kot 100 gledalcev stadiona resnično na koncu ni zapuščalo razočaranih. Žal je tekmo zasenčila nespametnost domačega kapetana Laha, ki je »po-trepljal« sodnika in v 15. minuti zato prejel rdeči karton. Gostje so zatem dosegli dva zadetka, njihov trener Oskar Drobne, sicer nekdanji nogometaš Maribora in Celja, pa je zahteval še kakšen zadetek več. Ni ga bilo, lahko pa bi zadeli Videmčani, a je bilo nekaj njihovih poskusov, predvsem Murica, Božaka in Krajnca, premalo natančnih. V nadaljevanju so gostje »zategnili ročno«, branili so namreč svojo prednost in čakali na morebitne napake domačinov. Toda bilo jih je zelo malo in domačini so kmalu začutili svojo priložnost. Pritisk Vidma se je proti koncu stopnjeval, rdeči izpod Donačke gore so žogo le še panično izbijali, na koncu pa bili za to kaznovani. Najprej je Tement nekaj minut do konca velemojstrsko izvedel prosti strel, nekaj minut zatem pa je iz polvoleja isti igralec postavil končni izid - 2:2. Za borbenost si varovanci Primoža Goršeta nedvomno zaslužijo medaljo, saj so po vseh težavah strnili vrste in odigrali izjemno tekmo. Do konca prvenstva sta ostala še dva kroga, naslednjo tekmo bodo rumeno--zeleni odigrali na zahtevnem terenu v Lenartu. Super liga: Štirje zadetki Antoliča Gerečja vas je v 20. krogu naredila ogromen korak na poti do naslova prvaka, saj je na zahtevnem gostovanju v Apačah slavila z 0:2. Na drugem srečanju v ligi za prvaka med Hajdino in Bukovci je bilo vse v znamenju nekdanjega dravaša Damjana Antoliča, ki je zadel kar štirikrat. Na tekmi med Skorbo in Cir-ku lana m i je kar pet zadetkov padlo v zadnjih 18 minutah tekme. Podvinčanom je zmago v Središču zagotovil Zagoršek. KONČNICA ZA PRVAKA Hajdina - Bukovci 0:4 (0:3); strelec: 0:1 Antolič (17.), 0:2 An- Simon Sešlar, trener NK Drava: »V prvem polčasu se je videlo, da se Za-rica bori za obstanek, saj so dominirali in si ustvarili številne priložnosti. V Kranju smo si želeli odigrati sproščeno tekmo in priti do ugodnega rezultata, vendar nas je agresivnost domačinov v prvem delu v igri precej 'presekala'. Drugi polčas je bil z naše strani veliko boljši; glede na prikazano in glede na tri dosežene zadetke smo na koncu tudi zasluženo zmagali.« šestnajstih metrov realiziral Volčič - 2:0. Takoj v nadaljevanju je Drava znižala zaostanek, ko je po podaji Goloba s prostega strela z glavo zadel mladi Petek - 2:1. Dravina napadalca Bašič in Križan sta v 56. minuti zrežirala izenačenje, potem ko je Bašič podal globinsko žogo do Križana, ki je premagal vratarja Šmaj-da - 2:2. Ta je naredil po še eni globinski žogi veliko napako, saj jo je le odbil do Bašiča, ki je darilo sprejel in je najprej obšel domačega Triglav znova prvoligaš Nogometaši Rolteka so v 25. krogu doma le remizirali z Ankaranom, pa še točko so ujeli v zadnji minuti (zadel je Lovro Splichal). S tem so Kranjčanom ponudili priložnost za pobeg na nedosegljivo prednost, ki je Gorenjci seveda niso zamudili (v medsebojnih tekmah z Dobom so dvakrat zmagali). V nedeljo so visoko odpravili Brežičane in s tem določili prvaka 2. lige. Triglav je bil nazadnje član 1. lige v sezoni 2013/14. Pomik na lestvici je uspel Ptujčanom, ki so sedaj četrti. Ali jim bo to uspelo zadržati, pa je zaradi tekme več odvisno tudi od Brežičanov. Na dnu tri ekipe ločijo le dve točki, kar obeta zelo zanimivo končnico... m REZULTATI 25. KROGA: Zarica Kranj - Drava Ptuj 2:3 (2:0); Roltek Dob - Ankaran Hrvati-ni 2:2 (0:0); strelci: 0:1 Vodeb (52.), 1:1 Kidrič (61.), 1:2 Lu-kanc (69.), 2:2 Splichal 90.); Triglav Kranj - Brežice Terme Čatež 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Durkovic (2.), 2:0 Arh Česen (53.), 3:0 Poplatnik (57.), 4:0 Ahačič (63.); vratarja, nato pa jo poslal v prazen gol - 2:3. Do konca tekme sta imeli obe ekipi še nekaj zares lepih priložnosti, a rezultat se ni spremenil, tako da so se igralci Dra- Farmtech Veržej - Krka 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Derviševic (33.), 1:1 Čeh (60.), 2:1 Šauperl (82.), 2:2 Šauperl (85./avtogol). 1. TRIGLAV KRANJ 23 18 3 2 56:19 57 2. ROLTEK DOB 24 16 6 2 60:21 54 3. ANKARAN-H. 23 14 3 6 43:23 45 4. DRAVA PTUJ 24 9 4 11 44:49 31 5. BREŽICE ČATEŽ 23 8 6 9 29:39 30 6. KRKA 23 7 4 12 42:37 25 7. BRDA 23 4 8 11 18:33 20 8. ZARICA KRANJ 23 6 2 15 21:50 20 9. FARMT. VERŽEJ 23 4 6 13 17:42 18 10. ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5 Farmtech Veržej - Krka 2:2 (1:0) Ali so Veržejci z remijem proti Novomeščanom zapravili vse možnosti za obstanek v ligi? Dva kroga pred koncem prvenstva Prlekom ne kaže najbolje, tudi morebitni zmagi - z Brežicami v gosteh in Ankaranom doma - jim ne zagotavljata obstanka v 2. ligi. Tragični junak tokratnega dvoboja je postal domači igralec Bian Paul Šauperl, ki je v končnici tekme dvakrat zadel mrežo. Najprej za vodstvo Farmtecha, potem pa še v lastni gol - po predložku Kambiča so kar trije igralci gostiteljev nespretno izbijali žogo, ki je nazadnje zadela Šauperla in se odbila v mrežo za končnih 2:2. NŠ ve lahko na koncu veselili nove zmage. V soboto bo Drava v zadnji tekmi sezone na svojem stadionu gostila ekipo iz Brd. David Breznik tolič (30.), 0:3 Antolič (38.), 0:4 Antolič (90.); Apače - Gerečja vas (0:1); strelca: 0:1 Čeh (32., z 11 m), 0:2 Arsič (85.). 1. GEREČJA VAS 20 15 2 3 63:21 47 2. STOJNCI 19 12 2 5 40:19 38 3. BUKOVCI 20 9 4 7 38:35 31 4. HAJDINA 19 9 3 7 33:38 30 5. APAČE 20 9 1 10 34:43 28 KONČNICA ZA OBSTANEK Središče ob Dravi - Podvinci 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Lah (15.), 1:1 Štamberger (62.), 1:2 Za-goršek (77.); Skorba - Cirkulane 2:5 (1:1); strelci: 0:1 Sitar (29.) 1:1 U. Krajnc (33., z 11 m), 2:1 Josi-povic (74.), 3:1 Sitar (77.), 4:1 Milošič (82.), 5:1 Milošič (85.), 5:2 M. Ogrinc (92.). 1. CIRKULANE 20 9 4 7 34:25 31 2. K. E. BISTRICA 19 6 5 8 26:28 23 3. SREDIŠČE OB D. 19 5 4 10 24:37 19 4. PODVINCI 20 5 3 12 26:52 18 5. SKORBA 20 4 2 14 32:52 14 1. liga MNZ Ptuj KONČNICA ZA PRVAKA REZULTATI 20. KROGA: Go- rišnica - Podlehnik 0:2 (0:1), Rogoznica - Markovci 1:5 (0:l). 1. MARKOVCI 20 13 2 5 48:19 41 2. PODLEHNIK 20 11 3 6 39:21 36 3. PRAGERSKO 19 11 3 5 47:30 36 4. GORIŠNICA 19 10 3 6 30:32 33 5. ROGOZNICA 20 8 3 9 36:37 27 KONČNICA ZA OBSTANEK REZULTATI 20. KROGA: Tr- žec - Leskovec 3:2 (1:1), Dornava - Ormož 1:0 (1:0). 1. ORMOŽ 20 8 1 11 24:42 25 2. BOČ POLJČANE 19 7 2 10 26:29 23 3. TRŽEC 19 8 0 11 34:38 23 4. DORNAVA 20 6 2 12 24:37 20 5. LESKOVEC 20 6 1 13 25:48 19 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 16. KROGA: Pohorje Oplotnica - Majšperk 6:1 (2:0), Lovrenc - Zgornja Polskava 2:2 (0:1), Hajdoše - Slovenja vas 1:1 (1: - Polskava avto p. 1:2 (1:2). 1. GRAJENA 15 13 0 2. POLSKAVA 14 12 1 3. ZG. POLSKAVA 14 4. HAJDOŠE 14 5. LOVRENC 14 6. MAJŠPERK 15 7. SLOVENJA VAS 14 8. POHORJE OPL. 14 9. MAKOLE MIHA 14 7 2 B 3 5 4 B 1 4 3 2 1 1 1 1), Grajena Grobelnik 2 B7:14 39 1 39:10 37 5 35:22 23 5 24:18 21 5 18:2B 19 8 23:41 18 7 23:34 15 11 1B:49 7 12 10:41 4 _ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši iz Markovcev (v modrih dresih) so na gostovanju visoko ugnali Rogoznico in so na dobri poti, da se uvrstijo v Superligo. Veteranske lige VETERANI 35 VZHOD REZULTATI 13. KROGA: Borovci - Gorišnica 1:3, Grajena - Markovci 3:2, Podvinci - Dornava 2:1, Podlehnik - Tržec 2:1. 1. PODVINCI 13 9 3 1 35:15 30 2. GORIŠNICA 13 9 2 2 32:20 29 3. GRAJENA 13 9 0 4 36:20 27 4. TRŽEC 13 6 0 7 32:38 18 5. DORNAVA 13 4 3 6 24:24 15 6. PODLEHNIK 13 3 5 5 18:24 14 7. BOROVCI 13 1 3 9 16:34 9 8. MARKOVCI 13 2 2 9 19:37 5 VETERANI 35 ZAHOD REZULTATI 13. KROGA: Spodnja Polskava - Gerečja vas 4:1, Hajdina - Pragersko 9:0, Skorba - Lovrenc 7:3. 1. HAJDINA 11 9 1 1 56:12 28 2. SKORBA 12 8 3 1 36:17 27 3. LOVRENC 11 7 1 3 34:26 22 4. SP. POLSKAVA 11 5 1 5 24:25 16 5. GEREČJA VAS 11 3 2 6 12:32 11 6. PRAGERSKO 11 2 1 8 12:28 7 7. LESKOVEC 11 0 1 10 13:47 1 VETERANI 40 REZULTATI 13. KROGA: Hajdoše - Majšperk 3:1, Videm -Zgornja Polskava 0:3, Pohorje Oplotnica - Ormož 2:1. 1. POHORJE OPL. 13 9 2 2 23:14 29 2. VIDEM 12 9 0 3 54:25 27 3. ORMOŽ 13 5 1 7 26:24 16 4. ZG. POLSKAVA 13 4 3 6 21:27 15 5. HAJDOŠE 12 4 1 7 21:38 13 6. MAJŠPERK 13 2 3 8 21:38 9 TP, JB 12 Štajerski Šport torek • 16. maja 2017 Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek Lepa predstava Ormoža proti Mariboru, na Koroškem odločile že uvodne minute Foto: Črtomir Goznik Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož) Jeruzalem - Maribor 32:28 (18:15) JERUZALEM: Balent (11 obramb), Šutalo; Kavčič 4, Ci-glar, B. Čudič 4, Žižek Cvetko, Grabovac, Žuran 4, Kocbek 2, Šoštarič, Kosi 7, Ozmec 1, Mesaric 4, T. Hebar 1, Rajšp 1, Cirar 4. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 1/0; Maribor -. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Maribor 12 minut. IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem). Sosedski derbi je na Har-dek privabil okrog 200 gledalcev, kar je lep obisk za tekme v Ligi za obstanek. Uvodne minute so bile po izidu izenačene (5:5 v 9. minuti), po igri pa so bili boljši Ormožani, vendar je na golu Maribora blestel Gregor Čudič. Bivši član Jeruzalema je bil »glavni krivec«, da so od 10. do 20. minute nadzor na igrišču začeli prevzemati gostje, ki so domačinom ušli na tri zadetke prednosti (7:10). 1. A SRL (m) -končnica za prvaka REZULTATI 7. KROGA: Gorenje Velenje - Krka 31:28 (16:13), Koper 2013 - Urbanscape Loka 29:23 (13:8), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 28:29 (12:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 7 6 1 0 51 (38) 2. GORENJE VELENJE 7 5 1 1 49 38) 3. KOPER 2013 7 2 2 3 44 (38) 4. RIKO RIBNICA 7 3 1 3 43 (36) 5. URBANSCAPE LOKA 7 2 0 5 33 (29) 6. KRKA 7 0 1 6 29 (28) Skupina za obstanek REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 32:28 (18:15), Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 36:30 (18:14), Dobova Trimo -Trebnje 24:26 (14:14), Dol TKI Hrastnik - Istrabenz plini Izola 29:28 (18:12). 1. MARIBOR BRANIK 11 8 1 2 43 (26) 2. JERUZALEM ORMOŽ11 9 0 2 41 (23) 3. TRIMO TREBNJE 10 8 0 2 39 (23) 4. DOBOVA 11 5 0 6 33 (23) 5. SLOVENJ GRADEC 11 5 2 4 27 (15) 6. DOL TKI HRASTNIK 11 4 1 6 24 (15) 7. DRAVA PTUJ 10 1 0 9 10 (8) 8. ISTRABENZ IZOLA 11 1 0 10 2 (0) Kar šest zadetkov je do 20. minute pri Mariboru dosegel Matic Verdinek (levo krilo) in še enkrat potrdil svoj talent. Zaključek 1. polčasa so gostitelji odigrali odlično in zadnjo tretjino dobili z delnim izidom 11:5, kar je pomenilo vodstvo ob odmoru 18:15. Celotna ekipa Jeruzalema je bila izjemno razpoložena, saj je do odmora mrežo Maribora zatreslo kar devet domačih rokometašev, ob tem je v golu solidno branil Tomislav Balent. V 2. polčas so bolje krenili Ormožani in po seriji 4:1 je v 34. minuti prednost čete trenerja Saše Prapotnika narasla na +6 (22:16). Gostje se niso predali in v 47. minuti je prednost Jeruzalema znašala le še dva zadetka (25:23). Nato pa so sledile odlične minute domačih, ki so dosegli pet golov zapored in v 54. minuti povedli s +7 (30:23). Zmagovalec je bil odločen, domača publika pa nad igro svoje ekipe navdušena. Za razliko od tekme na Ptuju so gledalci tokrat videli pravi obraz Ormo-žanov, ki so dokazali, da vsaka gostujoča ekipa težko zmaga v trdnjavi Hardek, če so le »glave na mestu« in če je želja po zmagi dovolj velika. V 12. krogu Lige za obstanek Ormožane čaka gostovanje v Trebnjem pri Trimu. Tekma odloča o mestih sedem, osem ali devet v državi v sezoni 2016/17. Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Odigrali smo zelo dobro tekmo in zasluženo zmagali. Pristop je bil pravi in potem je vse lažje. Na začetku sta nam največ težav povzročala vratar Gregor Čudič in Matic Verdinek, ki je zadeval iz protinapadov. Z odlično igro v zaključku 1. polčasa smo spreobrnili potek tekme. Če bi Mariboru uspelo uiti na štiri ali pet zadetkov prednosti na sredini 1. polčasa, bi se težko vrnili. V 2. polčasu smo cel čas nadzirali rezultat in kontrolirali dogodke na igrišču. Po mojem mnenju je bila ta tekma ena najboljših v Ligi za obstanek. Tudi naša publika je bila na pravi delovni temperaturi in hvala tudi njim za glasno podporo.« UK Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 36:30 (18:14) DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič 2, M. Žuran 1, Reisman 4, Bračič 5, Maroh 2, Hrupič 1, Gregorc 5, Jensterle 1, Lesjak 7, Osterc 2, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 2011 6/6. Drava Ptuj 3/5. IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 2011 8 minut, Drava Ptuj 6 minut. Uvod v tekmo med Slovenj Gradcem in Dravo je bil odločilen za končni razplet, saj so si domačini ekspresno priigrali lepo prednost. Dosegli so nekaj hitrih in lahkih zadetkov, medtem ko Ptujčanom nikakor ni steklo v napadu. Tako je bil v 7. minuti rezultat že 7:2, to prednost so brez težav branili skozi vso tekmo. Nogomet Drugoligaši 100 %% pri licenciranju Dan po tem, ko so drugoligaši na igrišču odločili o prvaku (Triglav) in udeležencu dodatnih kvalifikacij za vstop v 1. ligo (Roltek), so člani 2. SNL, ki je letos zaradi izstopa Zavrča le 9-članska, poskrbeli za novo dobro novico. Licenčna komisija NZS je namreč sporočila rezultate licenciranja v 2. ligi. Vlogo je pravočasno oddalo vseh devet drugoligašev, prav vsi pa so bili v postopku licenciranja uspešni, tudi ptujska Drava. UR Rokometaši Drave imajo ob omejenem kadru precej težav tudi s poškodbami in utrujenostjo. Slednja se je zelo poznala pri Marohu, medtem ko je zaradi težav s kolenom po desetih minutah tekmo zaključil Hrupič. V nadaljevanju je zaradi poškodbe šel z igrišča še Jensterle ... Kljub temu so se Ptujčani trudili vseh 60 minut, izkazali so se tudi nekateri mladi igralci, kot so Reisman, Rosič in Osterc, medtem ko so bili najučinkovitejši posamezniki Lesjak, Gregorc in Bračič. Pri 7:2 je trener Ivan Hru-pič vzel minuto odmora, a tudi to ni bistveno pomagalo, saj so Slovenjgradčani pobegnili na prednost šestih zadetkov. Šele v končnici prvega polčasa je Drava zaigrala bolje ter je na odmor odšla s štirimi zadetki zaostanka. V nadaljevanju so gostje zaigrali agresivnejšo obrambo formacijo 5-1, v kateri je bil izpostavljen igralec Reisman. Ta je zelo dobro opravil naloge tako v obrambi kot tudi v napadu, kjer je zadeval s pozicije desnega krila. Drava je bila v stiku z domačini do 45. minute, ko so imeli gostje celo priložnost za popoln priključek, vendar je Gregorc zastreljal dve sedemmetrov-ki. Slovenj Gradec je po tem ušel celo na osem zadetkov prednosti, medtem ko je bil končni rezultat 36:30. Glede na prikazano je razlika previsoka, saj so se Ptujčani ves čas zelo borili. V določenih trenutkih so domačinom dopustili, da so v serijah dosegli preveč »lahkih« zadetkov. Največ jih je pri domačinih dosegel Drobež - kar 11. Rokometaši Drave bodo že ta torek (16. 5.) ob 19.30 v športni dvorani Ljudski vrt odigrali zaostalo tekmo proti Trimu iz Trebnjega. David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 34. KROGA - TOREK ob 18.00: Krško - Radomlje; TOREK ob 20.15: Koper - Olimpija; SREDA ob 17.00: Domžale - Gorica (Mestni stadion na Ptuju); SREDA ob 18.00: Rudar - Aluminij; SREDA ob 20.15: Maribor - Celje. PRIJATELJSKI TEKMI V četrtek bosta na stadionu Nogometnega kluba Aluminij v Kidričevem prijateljski tekmi udeležencev Regijskega centra MNZ Ptuj in Regijskega centra MNZ Maribor. Ob 16.30 bo tekma selekcij U-12, ob 18. uri pa še tekma selekcij U-13. Rokomet • 1. A DRL - skupina za obstanek ZAOSTALA TEKMA 8. KROGA: Drava Ptuj - Trimo Trebnje (TOREK, ob 19.30, v športni dvorani Ljudski vrt). DB Mali nogomet Poletna liga ŠD As REZULTATI 1. KROGA: Joe Fernandes - ŠD AS-Generali 9:1, Višnjica - Cvetlin 5:1, Dra-ženci - ŠD AS 6:3, ŠD Selan - KTED Korantov Demoni 8:0, Gradbeništvo Bele - Društvo mladih Podlehnik 5:3. PARI 2. KROGA (PETEK, 19. 5.): Cvetlin - ŠD AS-Generali (20.30), UŠR Višnjica - Gradbeništvo Bele (21.05), Joe Fernan-des - ŠD AS (21.40), Draženci - ŠD Selan (22.15), Društvo mladih Podlehnik - KTED Korantov Demoni (22.50). LMN Juršinci 2017 REZULTATI 1. KROGA: ŠD Juršinci - Kiki Riki Team 2:4, Jagoda všečka - Zvone Team ŠP Gabrnik 1:4, Monte Video - ŠD Selce 1:4, ŠD Polenšak - Kmetija Hrga 1:2, Bar Žabica - KMN Vitomarci 3:6. UR Planinski kotiček Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje - SPOT 20. in 21. maj 2017 V soboto in nedeljo, 20. in 21. maja, bo v Žetalah in obronkih Haloz potekalo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje SPOT 2017. V 11 različnih kategorijah (od mlajših učencev OŠ do družin ter srednje zahtevnih odprtih kategorij) se bodo sodelujoči pomerili v znanju iz orientacije, teoretičnem in praktičnem poznavanju snovi Planinske šole, splošnem planinskem znanju, poznavanju dodatnega gradiva in telesni pripravljenosti. Ekipe sestavlja tri do pet tekmovalcev in niso ločene po spolu. Tekmovanje bo potekalo v vsakem vremenu. Zbor bo oba dneva pred OŠ Žetale ob 8. uri. Prve tri uvrščene ekipe v kategorijah C, E in Č/D (absolutno) bodo povabljene k sodelovanju na mednarodnem tekmovanju »BMU Championship« v planinski orientaciji, ki bo potekalo v Srbiji od 6. do 8. oktobra 2017. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www. pdptuj.si. Rokomet • 1. B SRL (m) Remi za konec Moškanjci-Gorišnica - Radeče Papir Nova 31:31 (15:14) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 9, N. Bedrač 1, Ozmec, Balas, Lozinšek 5, Gro-belnik 12, Ranfl, Mlač-Černe 1, Caf, Krabonja 1, Preac, T. Bedrač 2, Koštomaj, Zorli. Trener: Robert Bezjak. V petek se je končalo prvenstvo tudi za rokometaše Moškanjcev-Gorišnice. Ru-meno-črni so na koncu gostili ekipo Radeč, ki je imela zagotovljen obstanek v ligi in je lahko nekaj zadnjih krogov odigrala povsem sproščeno. Domačini se z remijem vsaj za leto poslavljajo od 1. B-lige in se selijo v nižji rang tekmovanja. Domačini so začeli odlično in so imeli v uvodu vse vajeti igre v svojih rokah. V 8. minuti je bilo 5:2. Sledilo je obdobje bolj izenačene igre in praktično do konca prvega polčasa se je igralo »za zadetek«. Obramba domačinov je bila spet premehka, da bi lahko v napadu Bezjakovi varovanci prišli do otipljivejšega vodstva. Izenačeno je bilo tudi v prvih minutah drugega polčasa, nato pa so s štirimi zaporednimi zadetki Zasavci prišli do prednosti treh golov (19:22). Žilavi domačini so strnili svoje vrste in na krilih Grobelnika ter Šandorja (skupaj kar 21 zadetkov) kmalu ponovno prišli do prednosti. Malo pred koncem so gostje spet vodili, domačini pa so jih še enkrat ujeli. Napete so bile tudi zadnje minute, domačinom pa je točko zagotovil Bedrač. 1. B SRL (m) REZULTATI 26. KROGA: Mo- škanjci-Gorišnica - Radeče Papir nova 31:31 (15:14), Čr- nomelj - Slovan 26:33 (11:18), Cerklje - Herz Šmartno 31:31 (16:15), Škofljica Pekarna Pe- čjak - Mokerc-Ig 26:26 (10:12), Krško - Sviš Ivančna gorica 31:26 (13:12), Sevnica - Krim 26:34 (11:17), Rudar - Brežice 37:35 (20:18). 1. HERZ ŠMARTNO 26 20 4 2 44 2. SLOVAN 26 18 3 5 39 3. KRŠKO 26 15 7 4 37 4. KRIM-OLIMPIJA 26 17 3 6 37 5. SVIŠ IVANČNA G. 26 18 0 8 36 6. ŠKOFLJICA PEČJAK 26 15 4 7 34 7. BREŽICE 26 15 2 9 32 8. RUDAR 26 11 2 13 24 9. RADEČE PAPIR N. 26 10 2 14 22 10. ČRNOMELJ 26 10 1 15 21 11. MOKERC-IG 26 5 2 19 12 12. MOŠKANJCI-G. 26 5 1 20 11 13. CERKLJE 26 4 1 21 9 14. SEVNICA 26 3 0 23 6 Po sezoni je sedaj na vrsti uprava kluba, da najprej analizira pravkar končano sezono in začrta smernice za naprej. tp torek • 16. maja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 13 Slovenija, Videm • 16. državni kviz gasilske mladine Mladi gasilci iz Sel postali državni podprvaki Na državnem kvizu gasilske mladine, ki je letos aprila potekal na Osnovni šoli (OŠ) Šmartno pri Litiji, je ekipa mladincev Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Sela dosegla drugo mesto, pionirji istega društva pa so se uvrstili na deseto mesto. Pot do naslova podprvakov je bila dolga. Letos marca so na OŠ Videm pripravili 5. kviz gasilske mladine Gasilske zveze (GZ) Videm. V treh kategorijah (pionirji, mladinci in pripravniki) se je pomerilo 25 ekip iz PGD Podlehnik, Videm pri Ptuju, Sela, Tržec in Žetale. Ekipe, ki so pokazale največ teoretičnega in praktičnega znanja, so se uvrstile na regijsko tekmovanje v Majšperku. Tri ekipe GZ Videm so se uvrstile še na 16. državni kviz gasilske mladine. Mladinci PGD Sela (Rok Kojc, Martin Murko in Blaž Potočnik, mentor Alojz Auer) so v svoji kategoriji postali državni podprva-ki. Med 38 prijavljenimi ekipami je odlično deseto mesto dosegla skupina pionirjev istega društva (Klara Potočnik, Eva Vidovič Sitar in Gal Vidovič, mentorica Anja Mohorko), tekmovali so tudi pripravniki PGD Podlehnik. Na Selih so novico o uspehih gasilskega podmladka izvedeli popoldan tistega dne, zato so se hitro organizirali. Gasilski dom so okrasili z velikim transparentom »Dobrodošli, državni podprvaki Sela!«, da so gasilskim pionirjem in mladincem ter obema mentorjema pripravili svečan sprejem. Udeležili so se ga tudi predsednik GZ Videm Janez Merc in njen poveljnik Roman Cafuta, predsednica Krajevne skupnosti Sela Frančka Merkuš, člani domačega in prijateljskih gasilskih društev Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Sela Mladinci Prostovoljnega gasilskega društva Sela so na državnem Kvizu gasilske mladine dosegli drugo, pionirji istega društva pa deseto mesto. iz Podlehnika in Majšperka-Breg. Merc je poudaril, da je malo okolij, ki se lahko pohvalijo s tako mladino, uspehov pa brez odličnih mentorjev seveda ne bi bilo. Selsko gasilsko društvo šteje okoli 130 članov, od njih je osem mentorjev mladine, 20 pionirjev, 12 mladincev in šest gasilcev pripravnikov. K sistematičnemu delu z mladino sta pred leti pristopila Matjaž Klasinc in Aleš Sitar, kmalu pa so se jima pridružili še drugi mentorji mladine. Klasinc je pojasnil, da so v društvu do leta 2013 z mladino izvajali samo standardne aktivnosti: »Nato smo začeli sodelovati tudi v gasilskih kvizih in gasilskih orientacijah, mentorji mladine so se udeležili različnih posvetov. Ogromno časa smo namenili vajam.« Povedal je, da težav s podmladkom nimajo: »Na Selih se mladi radi pridružijo gasilcem, k temu pripomore tudi odlično sodelovanje s podružnično šolo Sela.« Nov uspeh selskih pionirjev in mladincev bo v društvo gotovo privabil še koga ... Eva Milošič Hajdina • Priprave na gasilsko olimpijado v polnem teku V Hajdošah pogasijo vse Konec aprila je v Slovenski Bistrici potekalo izbirno tekmovanje za uvrstitev na letošnjo gasilsko olimpijado. Vse tri ekipe PGD Hajdoše so se več kot odlično odrezale in si s prvimi mesti v treh kategorijah prislužile vstopnico za gasilsko olimpijado 2017, ki bo julija potekala v Avstriji, Hajdošani pa bodo med 16 ekipami, ki bodo zastopale barve Slovenije. Hajdoški gasilci so med 35 ekipami aprila letos v Slovenski Bistrici na kvalifikacijah osvojili prvo mesto in se uvrstili na se- znam ekip, ki bodo julija letos v sosednji Avstriji na gasilski olim-pijadi zastopale barve Gasilske zveze Slovenije. Med 9. in 16. julijem bodo med 16 slovenskimi ekipami v Beljaku kar tri hajdoške enote. Gre za čla- niče A, članice B in člane B PGD Hajdoše, ki so pred štirimi leti slavili trojno zmago na gasilski olimpijadi v Mulhousu. Ponovitev tega rezultata bi bil izjemen korak. So pa letos dokazali, da so (še vedno) iz pravega testa, v njih pa je očitno verjela tudi občina Hajdina, ki je že v proračunu še pred tekmovanjem planirala sredstva za udeležbo na olimpija-di. In čeprav so odnesli kar trojno zmago na izbirnem tekmovanju, so priprave za udeležbo na mednarodnem tekmovanju še vedno v polnem teku. V športnem parku Hajdoše je v nedeljo potekalo preverjanje operativne sposobnosti ekip Ga- silskega poveljstva občine Hajdi-na. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril tudi župan Stanislav Glažar, ki je članicam A, članicam B in članom B PGD Hajdoše -zlatim olimpijcem z olimpijade v Franciji, vnovič čestital. V sklopu operativnega preverjanja ekip sta sodelovala tudi Cestno podjetje Ptuj in družba iHELP, ki je predstavila defibrilator (AED) in gasilcem pokazala temeljne postopke oživljanja. Dženana Kmetec Ena izmed treh ekip, ki si je prislužila vstopnico za tekmovanje na gasilski olimpijadi. ne Hajdina. Cirkulane • 12. Otroška varnostna olimpijada Četrtošolci iz Podravja in Hrvaške za varnost Letošnja Otroška varnostna olimpijada se je s prvim od šestih predtekmovanj začela na cirkulanski lokaciji Osnovne šole (OŠ) Cirkulane-Zavrč. Pod sloganom Skupaj za varnost se je pomerilo več kot 200 četrtošolcev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje že 12. leto zapored pripravljajo policisti Policijske uprave Maribor, da bi otroke skozi igro seznanili z najpogostejšimi elementi nevarnosti in jih naučili ravnati samozaščitno. »Učenci se pomerijo v znanju pre-poznave, preprečevanja in odpravljanja posledic vsakodnevnih nevarnih situacij, pokažejo pa tudi, kako spretni so in kako dobro jim gre od rok skupinsko delo,« so pojasnili organizatorji. Učencem četrtih razredov osnovnih šol so tudi letos pripravili štiri uporabne naloge. Na predtekmovanju v Cir-kulanah je tekmovalo 21 ekip učencev osnovnih šol z območja policijskih postaj (PP) Gorišnica, Ormož in Podlehnik ter iz Bednje na sosednjem Hrvaškem. Sodelujoče in obiskovalce prireditve so pozdravili ravnateljica OŠ Cirku-lane-Zavrč Suzana Petek, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in inšpektor Policijske uprave Maribor Boštjan Vogrinec, na svečani podelitvi priznanj je sodeloval Slavili so Selani tudi komandir PP Gorišnica Milko Panikvar. Učence so seveda spodbujali še reševalci, gasilci, Foto: Policijska uprava Maribor Osnovna šola Cirkulane-Zavrč je Otroško varnostno olimpijado letos gostila že drugič; eno od pred-tekmovanj so v Cirkulanah organizirali že leta 2014. Na prvem predtekmovanju 12. Otroške varnostne olim-pijade v Cirkulanah so se med 21 ekipami najbolje odrezali četrtošolci Osnovne šole (OŠ) Videm - podružnice Sela. Na drugo mesto so se uvrstili učenci OŠ Ivanjkovci, na tretje ekipa OŠ Franje Serta iz Bednje na Hrvaškem, četrti so bili učenci OŠ Gorišnica. Vse štiri omenjene ekipe se bodo 1. junija letos v športni dvorani Lukna pri stadionu Ljudski vrt v Mariboru pomerile v finalu, pred tem pa se bo karavana predtekmovanj ustavila še na OŠ Juršinci, v Športno-rekreativnem centru Polena v Lenartu, na OŠ Pohorskega bataljona v Oplotnici, ob mariborskem stadionu Ljudski vrt in na OŠ Ludvika Pliberška v Mariboru. vojaki, predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje ter motoristi, vodniki službenih psov in konjeniki mariborske policijske uprave. Ravnateljica cirkulanske šole je povedala, da jim vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno: »Zaradi dežja smo morali del tekmovanja izpeljati v šolski telovadnici, vendar so otroci iz vseh šol s sabo prinesli sonce, pozitivno energijo. Za izjemno prijetno vzdušje se je treba zahvaliti tudi organizatorjem. Vesela sem, da so si tekmovanje lahko ogledali vsi učenci cirkulanske lokacije naše šole in najmlajši iz vrtca. Navdušeni so bili nad policijskimi konji in psi, pa nad vozili policistov, reševalcev, civilne zaščite in gasilcev ter mobilno obmejno pisarno Schengenbus.« Poudarila je, da olimpija-da obenem pomeni odlično promocijo - tako šole kot kraja. Eva Milošič 14 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 16. maja 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Stročnic na vrtu ni nikoli preveč Počasi, a zanesljivo se vendarle ogreva. Prihaja čas, ko boste sejali tudi vrtnine, ki potrebujejo veliko toplote. Foto: Miša Pušenjak Čičerika naredi majhne, napihnjene stroke z največ tremi zrni, najpogosteje sta zrni dve ali celo eno. Stročnice v kolobarju uvrščamo med izboljševalke zemlje. Nekateri menijo, da bi jih moralo biti v kolobarju celo do eno četrtino. To pomeni, da bi moralo biti na vrtu vsako leto vsaj 25 % površine namenjene pridelavi stročnic. Stročnice so botanično del družine metuljnic, kar je treba upoštevati pri vrstenju vrtnin. V kolobarju lahko metuljnice sejemo na isto mesto najpogosteje vsako tretje leto. Fižol sodi še vedno, kljub vsem novostim, med najbolj priljubljene vrtnine, sama bi samo svetovala, da se poseje tudi nekoliko več nizkega fižola. Ni tako občutljiv na sušo in vročino, zato vas bo razveseljeval s stroki tudi v najbolj vročem poletju, ko visokemu fižolu odpadajo cvetovi. Tudi grah je reden gost na naših vrtovih. Vendar opažam, da se ga seje prepozno. Grah v dolgem dnevu preneha cveteti, zato mora biti posejan čim prej. Ni pa občutljiv na mraz in ne pomrzne. Vedno pogosteje se ljudje ponovno odločajo tudi za setev boba. Tudi bob je zimska vrtnina, sejemo ga takoj, ko zemlja odmr-zne oz. konec februarja, v začetku marca na prosto, v rastlinjak pa lahko že pozno jeseni. Tudi bob ima veliko težav, napadejo ga uši, čokoladna plesen, rja, če je sejan prepozno. Zal te znane stročnice težko vsako leto zavzamejo 25 % površin na vrtu. Zato smo lahko veseli, da se na našem trgu pojavljajo tudi semena nekaterih novih in drugih že pozabljenih stročnic. Danes si bomo ogledali tri, ki so že našle domovinsko pravico tudi na naših vrtovih. Leča, čičerika in dolga vigna so vrtnine za sonce in vročino Seme leče in čičerike je na našem trgu že skoraj deset let, seme dolge vigne pa še dalje neuradno, uradno pa nekoliko krajši čas. Dolga vigna se je že v časih neke druge, skoraj pozabljene države prodajala pri kot kilometrski fižol. Nekateri imajo to seme doma še od takrat, druge je navdušila sedaj. Nekaterim pa ni všeč. Pa naj predstavim te tri nekoliko novejše stročnice na našem vrtu. Najprej, kaj imajo skupnega. Vse tri stročnice so ljubiteljice sonca in vročine. Zato naj bodo vedno na najbolj sončnih, toplih delih vrta. V senci z njimi ne boste zadovoljni. Stročnice imajo globoke, močne korenine, na katerih se skoraj vedno naselijo tudi posebne bakterije, ki živijo z njimi v prav posebnem sozvočju. Zal bo moralo preteči nekaj let, da se bodo te bakterije na koreninah teh novejših stročnic pojavile tudi pri nas. Vendar globok, razvejan koreninski sistem teh rastlin tudi brez njih zemljo rahlja, spodbuja druge mikroorganizme k delu, zato ostaja za stročnicami rahla zemlja, primerna za pridelavo številnih vrtnin. Vse tri omenjene stročnice niso občutljive na sušo, ne marajo pa veliko dežja. Zato namakanje ni nujno potrebno, razen če jih sadimo v rastlinjak. Dolga vigna, pa tudi leča in čičerika nam popestrijo kolobar Ravno njihova želja po soncu in vročini pa je njihova dodatna prednost. Lahko nam zelo uspešno popestrijo kolobar v rastlinjaku. Rastlinjak nam uspešno podaljša sezono v jeseni in nam tudi zelo zgodaj spomladi zagotovi veliko domače zelenjave. Vendar nastanejo težave, kaj bi v njega sadili poleti. Seveda je tu paradižnik, a tudi z njim moramo kolobariti. Paprika je njegova sorodnica, zato lahko paradižnik in papriko posadimo samo na eno polovico rastlinjaka, če seveda želimo v njem vrtnariti več let. Na drugo polovico seveda pridejo kumare, mogoče še kakšna bučka, pri preostalem pa se včasih zatakne. Tukaj pa ima veliko vlogo lahko dolga vigna, pa tudi leča in čičerika za tiste, ki ju imajo res radi. Te stročnice imajo povsem enake zahteve kakor paradižnik in jih res lahko posadimo tudi v rastlinjak. Ne gnojimo, samo prera-hljamo zemljo za njihovo setev ali sajenje sadik. Korenine pa morajo biti na hladnem, zato tla okoli rastlin zastremo s pokošeno travo. Namesto nje lahko uporabite tudi ovčjo volno (dlako), tudi slamo, a jo natresite v zelo tanki plasti (10 cm). Seveda je v rastlinjaku namakanje potrebno, saj v njem naravnega dežja ni, vendar so to rastline, ki ne potrebujejo velike količine vode. Ko pa namakamo, je treba zemljo namočiti v globino. Če opazimo, da se tla pod zastirko vseeno zbijejo, zastirko samo odmaknemo, prerahljamo tla in tla ponovno prekrijemo. Tako bomo poleti tudi v rastlinjaku pridelali okusne stročnice. Pridelovanje na vrtu Ko izbiramo gredico, pazimo, da bodo vse tri nove stročnice res na soncu in jih ne bodo zasenčile višje vrtnine. Zemljo dobro in globoko pripravimo. Setve pa se lotimo šele, ko je res toplo. Čeprav nerada govorim o datumih, lahko rečem, da jih na prostem v nobenem primeru ne sejemo pred 15. majem. Lahko pa predhodno vzgojimo sadike, ki jih po 15. maju sadimo na prosto, konec aprila pa v rastlinjak. Stročnice lahko presajamo samo s koreninsko grudo. Izberemo ločke premera 5 cm. V vsakega okoli 15. aprila za presajanje na prosto ali v začetku aprila za presajanje v rastlinjak posejemo tri do največ pet semenk. Setev postavimo na toplo in takoj po vzniku tudi na svetlo. Za vzgojo sadik potrebujemo enake pogoje kakor pri vzgoji sadik paradižnika ali paprike. Ko koreninski sitem popolnoma preraste lonček, lahko sadike presadimo na stalno mesto. A to se pri stročnici zgodi že v treh do štirih tednih. Za pridelovanje slovenskih stročnic gnojenje ni potrebno, saj je v naših tleh že veliko njihovih prijateljskih bakterij, ki bodo poskrbele za njihovo prehrano. Te nove stročnice pa pri nas še nimajo svojih prijateljic. Zato tla vendarle obogatimo s kompostom. Leči in čičeriki pognojimo z 2 - 3 1 kom- posta /m2, dolgi vigni pa l/m2. Namesto komposta lahko uporabimo kupljena organska gnojila, nikakor pa ne gnoja domačih živali. Po setvi je potrebno tla vzdrževati rahla, nezbita, svetujem pa tudi osipavanje rastlin, ko dosežejo ustrezno višino in seveda sprotno pobiranje pridelka. Ko je pridelek pospravljen, rastlin ne izpulimo, samo porežemo jih. Tak nasvet velja pravzaprav za vse stročnice. Nadzemne dele damo seveda na kompost, korenine pa bodo še dodatno rahljale zemljo, bakterije z njih pa ostale v naših vrtnih tleh. Leča in čičerika Leča in čičerika sta si precej podobni. Obe rastlini sta nizki, grmičasti stročnici. Zato potrebujeta nekaj več prostora kakor fižol ali nizek grah. Sadimo ju na razdaljo 50 cm, v vrsti pa 10 cm narazen. Sejemo ju v vrsto, semenko za se-menko, ne v kupčke. Enako velja tudi za nizek fižol, kupčki so veliko manj primerni, saj omogočajo preveč vlage med listi, vmesni prostor pa se hitreje zapleveli. Za razliko od fižola in graha potrebujeta leča in čičerika za do- zorevanje celo poletje. Uživamo seme, zrna. Čičerikina lahko uživamo tudi v mlečni zrelosti, običajno je to proti koncu avgusta, pri leči pobiramo samo suha zrna. Obe ostaneta na vrtu vse do zime. Grmi zrastejo do pol metra v višino, razrastejo pa se tudi v širino. Cvetovi so majhni in neznatni. Tudi stroki nekatere sprva razočarajo. V njih se skrivata navadno dve zrni, le redkokdaj več. Na začetku jih nekateri niti ne opazijo. Pa vendar sta obe stročnici zelo zdravi tudi v prehrani, beljakovine so bolje prebavljive kakor tiste od fižola. Pa še eno prednost imata, iz obeh lahko zelo hitro naredimo kalčke, za njih pa vemo, da so prava vitaminska bomba sredi mrzle zime. Zrna in kalčke leče in čičerike vedno uživamo prekuhana. Leča ima še eno posebnost, različno obarvana zrna različnih sort se lahko zelo hitro razkuhajo in jih uporabljamo predvsem za goste juhe in zelenjavne jedi. Rdeča leča se skuha v 20 minutah in kasneje popolnoma razpade v pire. Zato jo uporabljamo tudi za zgoščevanje zelenjavnih juh in omak. Če jo zmešamo z začimbami in drugo zelenjavo (na primer blitvo, kodrolistnim ohrovtom) lahko naredimo zelo okusne in hranljive cmoke. Rumena leča je podobna rdeči in jo uporabljamo na iste načine. Zrna preostalih barv pa kuhamo in uporabljamo podobno kakor fižol. Dolga vigna Dolga vigna je sicer lahko visoke rasti kakor fižol, v tujini pa poznajo tudi nizke sorte. Pri nas se dobi za enkrat samo seme visokih kultivarjev. Vigno sejemo v razmaku 30 do 40 cm v vrsti, med vrstami pa naj bo vsaj pol metra. Potrebuje oporo, saj se ovija enako kakor fižol. Pri vigni uživamo mlade stroke, ki zrastejo v neverjetno dolžino, tudi nad pol metra. Vendar morajo biti stroki res mladi in nežni, potem so izredno okusni. Starejši stroki postanejo trdi, papirnati. Podobno kakor pri bučkah je potrebno redno obiranje strokov, drugače preneha cveteti. Seme je sicer užitno, a je zelo drobno. Vsekakor pa si ga lahko pridelamo sami. Vigna je res stročnica za vroča poletja. Takrat vam bo v poletni vročini nadomestila stročji fižol. Ko se dan preveč skrajša ali se ohladi, pa preneha roditi. A takrat bo že na razpolago obilno fižola. Vsekakor moramo najbolj spoštovati in uživati našo tradicionalno slovensko zelenjavo in ohraniti stare sorte. Vendar to ni vzrok, da ne bi na vrtu preizkušali tudi kaj novega. Ravno stročnice, ki ljubijo vročino, so dobrodošla popestritev tako na vrtu kakor v naši prehrani. Čebulo lahko odkrijete Največ vprašanj je na to temo. Zdaj je čas, da se čebula odkrije. Izberite nekoliko bolj oblačen dan, ne ravno najbolj sončnega, da ne bo sonce premočno za od koprene nekoliko razvajene liste. Svetujem tudi, dajo po odkrivanju poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge, ali pa čajem iz preslice, regratovih ali ognjičevih cvetov. Zdaj je velika nevarnost za čebulno plesen, zato bi prav prišel tudi pripravek, čaj iz cvetov rmana ali timijanov čaj. Dodajte mu nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Prepoznajte tudi kmečke mlečne izdelke (1. del) Zadnjih nekaj mesecev kar intenzivno poteka promocija (in ostale dejavnosti) sheme Izbrana kakovost. Gotovo je to projekt, ki slovenskemu kmetu in predelovalni industriji prinaša dolgoročno dodano vrednost. Absolutno pa tudi prinaša višjo kakovost izbire pri potrošniku. Mlečni sektor se je v tem pogledu izkazal za dobro organiziranega in ažurnega. Dobro vodenje pripravljalnega sektorskega odbora za mleko in zavedanje, da smo »vsi na isti ladji«, je pripeljalo do sprejete Specifikacije Izbrana kakovost, mleko in mlečni izdelki že v avgustu 2016. Omenjena specifikacija je izbor pogojev in obrazložitev, ki se morajo pri pridelovalcih mleka in v predelovalnem sektorju upoštevati, da se pridobi zaščiten znak Izbrana kakovost Slovenije. Na tem mestu bi rad še posebej poudaril, da smo v pripravi sheme enakovredno sodelovali tudi predstavniki Združenja kmečkih sirarjev Slovenije. Le-to zastopa svoje člane-kmete, predelovalce mleka iz vse Slovenije. Združenje je z veseljem in z dobro argumentacijo in v konstruktivnem duhu doseglo, da se je v sektorskem odboru za mleko sprejela odločitev, da lahko kmečko sirarstvo v Sloveniji vstopa v shemo Izbrana kakovost s svojimi dodatnimi pogoji. In ustrezno certificiranje teh pogojev se odraža s čisto svojim končnim znakom: Znak s pripisom »kmečki« torej potrošnika opozarja, da gre za mlečni proizvod, ki ne samo, da je pridelan in predelan v isti državi, ampak se je to zgodilo na sirarskih kmetijah v Sloveniji. Stane Levart, uiti. dipl. ing. kmet., KGZS-Zavod Ptuj s^ Foto: Stane Levart torek • 16. maja 2017 Na sceni TEDNIK 15 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Hozentregarji „Za uspeh je treba včasih tudi kaj pogoltniti i a Ansambel Hozentregarji spada med mlajše slovenske narodno-zabavne ansamble. Deluje od leta 2014, uradni sedež ansambla je pri Lenartu v Retečah pri Škofji Loki, neuradno pa doma pri vsakem od članov, kjer imajo vaje. Člani so: Janez Luznar (harmonika, vokal), Jernej Strah Bergant (bas, vokal) in Lenart Rupar (kitara, vokal). Za ime ansambla je zaslužen Jernej, domislil si ga je v garderobi trgovine, ko je poizkušal prevelike kavbojke. Njihov repertoar je zelo širok, od Gorič-kega do Pirana in od Triglava do Jadrana. Prioriteta pa je izvajanje slovenske narodno-za-bavne glasbe, brez zabavnih in dalmatinskih pesmi pa nikoli ne zaključijo nastopa ali praznovanja. Jernej tudi pove, da se zakladnica avtorske glasbe z vsakim letom poveča za tri do štiri skladbe, tako da jih bo do konca letošnjega leta ravno dovolj za izdajo prvega albuma. Posneli so tudi že dva videospota, tretji z naslovom Jamice v ličkih je v javnost prišel te dni. Hozentregarje radi poslušajo dobra toliko bolj izstopa. Res pa je, da tisti, ki dela, tudi obira sadove; tisti, ki se šlepa, pa ostane za vozom. Že nekaj časa pa se na sceni vseskozi pojavljajo eni in isti ansambli, ki sestavljajo neko 'elitno' skupino, v katero je težko priti. V skupini se radi pošalimo, da je treba za dober uspeh včasih tudi kaj pogoltniti. Če želiš uspeti v narodno-za-bavni glasbi, moraš to glasbo živeti. To pa pomeni, ne imeti samo vaje, ampak vsak dan sproti razmišljati o novostih v ansamblu, se udeleževati koncertov drugih ansamblov in navezovati stike z njimi. Zagotovo to prinaša del uspeha. Prinese pa tudi marsikatero neprespano noč s težko jutranjo glavo. Naši cilji so vedno: biti boljši in širiti prepoznavnost. Včasih smo pri tem bolj uspešni, spet drugič manj," še dodaja Jernej Strah Bergant, ki je prepričan, da je dan z na-rodno-zabavno glasbo, posebej pa še s Hozentregarji in njihovo glasbo, lepši. MG na podoknicah, kjer prevladuje dalmatinska pesem ob spremljavi tamburice, v glavnem pa nastopajo na osebnih praznovanjih (poroke, okrogle obletnice). „Ansambel našega kova vsekakor še potrebuje festivale, saj je to najhitrejša pot do prepoznavnosti pri čim širšem krogu občinstva. Dobre reklame ni nikoli preveč. Prav zato se radi udeležujemo festivala na Ptuju, kjer je eden boljših ambientov z občinstvom, ki z aplavzi nagradi tudi ansamble iz drugega dela Slovenije, Škofje Loke. Slovenski prostor je vsekakor bolj kot kdaj koli prej nabit z narodno-zabav-nimi ansambli. S tem se povečuje tudi konkurenca, kar je pozitivno. Menimo pa, da je na sceni veliko nekakovostne glasbe, zato Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1963 Ptuj je kupil «avtomobil za odvažanje smeti t V prvi januarski številki je novi radio - Radio Ptuj - javnost seznanil, da oddaja vsako nedeljo v vzhodnem grajskem stolpu med 11. in 12. uro na valu 202 (val Radia Maribor). Uredniški odbor pri OO SZDL Ptuj je poslušalce pozval, da sodelujejo s svojimi pripombami glede napovedovanja, prispevkov in glasbe, predvsem pa naj sodelujejo s koristnimi predlogi pri oblikovanju nedeljskih oddaj. Z urbanističnim programom je občina Ptuj opredelila urbanistično usmerjanje gradenj, za ostro korekturo 55 gradbenih okolišev na območju mesta Ptuj, Hajdine, Kidričevega in Majšperka, tudi zato, da bi se preprečile nove črne gradnje. Bolnišnica za TBC v Ormožu je praznovala 15-letnico. V njej se je v tem letu zdravilo 158 bolnikov, 11 več kot v letu 1962. V Sloveniji so sredi januarja zabeležili najnižje temperature v zadnjih 34 letih, v Murski Soboti je bilo celo -31 stopinj Celzija. Ostra zima je ustavila tudi gradnjo Tovarne av-toopreme GP Drava Ptuj v Rajšpovi ulici v velikosti 3000 m2. 550.000 dinarjev je Zavod za vzdrževanje občinskih cest v Ptuju namenil za porušen grajski zid na vičavski stra- ni. Sredi januarja so v Ptuju odprli občinsko sprejemno pisarno, da bodo ljudje po najkrajši poti lahko uveljavili svoje pravice. Mesto je kupilo avtomobil za odvažanje smeti. Po sprejetem občinskem odloku so stanovalci v Ptuju dolžni skrbeti za urejeno zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev, poslovnih prostorov ter odpadkov iz drugih virov. Ptujski mestni muzej ima Samski dom v Kidričevem 150-odstotno zaseden Takšno zasedenost ima že zadnji dve leti. V njem stanujejo delavci tovarne in delavci podjetij, ki opravljajo za svoje firme razna montažna dela. Za monterje zaračunavajo ležišče na dan 150 dinarjev, na potni nalog 500 dinarjev, brez potnega naloga 700 dinarjev; 2700 dinarjev na mesec pa tovarniškim delavcem. V samskem domu prenočujejo tudi izletniki, športniki, pevci, lovci in druge skupine, ki kraj obiskujejo zaradi kulturnih in športnih prireditev. Na voljo imajo 80 navadnih, 9 prehodnih in 16 pomožnih sob. le pet zaposlenih, kar je premalo za vodenje po zbirkah. Zaradi folklornih in karnevalskih prireditev je Ptuj lahko zanimiv tudi pozimi, so prepričani organizatorji četrtega tovrstnega dogajanja. V KZ Kombi-nat-Jeruzalem Ormož so povečali površine, namenjene pridelavi zelenjave, s pridelavo paprike so bili doseženi rekordni uspehi. Podjetje Izbira je zaradi velikih potreb prebivalcev v nekdanji lekarni v Prešernovi odprlo trgovino za komisijsko prodajo vseh premičnih stvari. Ptuj je dobil center srednjih strokovnih šol, ki bo omogočil stalno šolanje nad 400 dijakom in dijakinjam v ekonomski in administrativni šoli. Gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu so v zveznem planu uvrstili na četrto mesto. Kljub temu da Ormož pridobiva na gospodarskem pomenu, da se povečuje stanovanjska izgradnja, število pre- ...... Foto: Iz arhiva Simona Petroviča bivalcev, še vedno nima javnega stranišča, za ureditev katerega bo moral OLO čim prej poskrbeti. V stavbi Zdravstvene postaje Juršinci so dogradili javno kopališče. Združila sta se Opekarna in gradbeno obrtno podjetje Grad Ormož. Trg mladinskih delovnih brigad v Ptuj (današnji Mestni trg) je zaradi gradnje kanalizacije razkopan. Ko bo Ptuj dobil kanalizacijsko mrežo, ne bo več nobene potrebe po razko-pavanju ozkih ulic, ki jih je treba v celoti zapreti za promet. V Ormožu so se odločili, da bodo svoj 700 let star grad oživili s tem, da ga bodo preuredili v zgodovinsko privlačno kulturno turistično točko, ki bo središče gostinstva v občini, z lepo opremljeno restavracijo in novim kopalnim bazenom, ki ga bodo zgradili na površini odstranjenih grajskih hlevov. Obnovili in uredili bodo tudi zapuščeni grajski park. Ptuj je dobil nov rokometni stadion, odprtja se je udeležilo čez tisoč ljudi. Za predsednico občinske skupščine v Ptuju je bila izvoljena Lojzka Stropnik, za podpredsednika pa Vladimir Vračko. Za predsednika ormoške občine pa je bil ponovno izvoljen Matija Pajnkihar. Na Trgu svobode odprli turistični biro Turistično društvo Ptuj je izdalo nov prospekt mesta in njegove bližnje okolice. Prvega julija pa je TD Ptuj na Trgu svobode v Ptuju odprlo nov turistični biro, kar je nov uspeh ptujskega turizma. Tudi Tednik je bil med tistimi, ki je pozval k zbiranju pomoči za nekoč cvetoče mesto Skopje ob Vardarju, ki ga je 26. julija uničil katastrofalni potres. Ni ga bilo človeka, podjetja, ustanove, društva kraja, ki se ne bi tako ali drugače odzval in pomagal. Za ublažitev posledic katastrofalne nesreče v Skopju so razpisali ljudsko posojilo. Ormož, kjer so se prav tako zelo izkazali pri zbiranju pomoči za Skopje, je 22. julija prvič dobil vodo iz novozgrajenega vodovoda, za katerega je bilo doslej vloženih čez 100 milijonov dinarjev. Ptujska občina je praznovala svoj peti občinski praznik. Osrednja proslava je bila v Cirkulanah, kjer so odkrili spomenik padlim borcem NOV. V ptujskem kopališču so organizirali prvi plavalni tečaj po II. svetovni vojni. V ptujski občini so dobili še en turistični objekt; v Kidričevem so odprli novo moderno kopališče. V Ormožu bodo dobili novo vinsko klet, ki ni samo gospodarskega pomena, ampak tudi turistična atrakcija. Podobna vinska klet je sicer že zgrajena v Brdih, vendar bo ormoška še tehnološko popolnejša, z najsodobnejšimi stroji. Na Gomili so prvič organizirali prleški piknik. V Središču bo delo dobilo 150 ljudi, podjetje Začimba iz Portoroža bo ustanovilo obrat za odkup, proizvodnjo in predelavo zdravilnih zelišč. Na Polenšaku so ustanovili turistično-olepševalno društvo. Ptujsko-ormoško vinogradništvo se je vnovič uspešno prestavilo na vinskem sejmu v Ljubljani. KZ Kombinat Ormož je razstavila 12 vzorcev vin, za katere je prejela 11 zlatih in eno srebrno medaljo. Kmetijski kombinat Ptuj je za svoja vina prejel pet medalj. V Ptuju so začeli prodajati avtomobile V Ormožu so odprli kavarno, pri Miklavžu pa novo trgovino. 4. okto-braje umrl častni občan ptujske občine dr. Jože Potrč, graditelj socialistične družbe. Ptujski muzej je praznoval sedemdesetletnico. V Ormožu so dogradili zdravstveni paviljon, zgradili pa bodo tudi sodobni hotel. Trgovsko podjetje Merkur je začelo prodajati avtomobile, tako da vsi zainteresirani lahko kupujejo avtomobile po originalnih tovarniških cenah tudi v Ptuju. Slovenski trg in del Prešernove je zaživel tudi po zaslugi trgovine za cicibane in pionirje, ki gaje v Prešernovi 1 uredilo podjetje Izbira. V zaključni fazi so razprave osnutka statuta občine Ptuj, na zborih volivcev so bili ob tej priložnosti izpostavljeni številni problemi posameznih okolij. Matija Ratek je postal novi predsednik občinske skupščine Ormož. V Ptuju so odkrili spomenik Tonetu Žnida-riču. Ptuj bo dobil še eno poslovno zgradbo, zgradili jo bodo na oglu Lackove in Trstenjakove ulice. Ob tem pa v Ptuju razpravljajo tudi o nujnosti razširitve ptujske bolnišnice in izgradnji novega zdravstvenega doma. Začela se je tudi javna obravnava družbenega plana za leto 1964, ki naj bi prinesel hitrejše rešitve za vse družbene probleme ter zagotovil rast osebnega standarda. Še pred koncem leta pa so se obnovljene šole veselili v Žetalah. Pripravila: MG 16 Štajerski FEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 16. maja 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK korenčkovajuha, golaž, juha, cvetačna juha, goveji srčki v omaki, kostna juha, juha, svaljki (njoki) piščančji paprikaš, testenine, sladko zelje, ocvrti sir, kruhova rezina, svinjska pečenka (flam), z gobovo omako, vodni vrabčki, solata berivka, pire krompir, francoska solata, solata, pečen krompir, solata, zelena solata, zelena solata, sadje hrenovka, jabolčni zavitek sadna kupa čokoladni narastek - limonina pita pomarančni kolač sladoledna kupa zamorec Ajdova kaša z gobami Pomarančni kolač Sestavine: maslo, 1 srednje velika čebula, 1 strok česna, 50 dag jurčkov ali drugih gob, 2 dl ajdove kaše, 7,5 dl jušne osnove ali kropa, sol in poper, majaron, 2 vejici peteršilja. Na žlici masla popražimo čebulo. Ko začne rumeneti, primešamo česen in gobe. Posolimo in na srednji jakosti pražimo, dokler voda ne izhlapi. Zalijemo z vročo jušno osnovo ali kropom, primešamo ajdovo kašo, popopramo in odišavimo z majaronom. Kaša naj počasi vre okoli 30 minut. Ko je že skoraj suha, primešamo žlico masla in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Sestavine: 100 g masla, 4 jajca, 200 g sladkorja, nastrgana limonina lupina, sok in nastrgana lupina 1 pomaranče, 25 ml smetane za kavo (a tudi mleko je v redu), 300 g moke, 1 zavitek pecilnega praška; obliv: 150 g sladkorja v prahu, 2-4 žlice pomarančnega soka, 1/2 žice ruma (ali brez). Iz beljakov stepemo trd sneg. V skledi penasto umešamo maslo, rumenjake, sladkor ter pomarančno in limonino lupinico. Ko zmes naraste, vmešamo pomarančni sok, smetano/mleko in polovico moke, presejane s pecilnim. Drugo polovico moke vmešamo v sneg in primešamo rumenjakovi zmesi. Testo razgrnemo v pomaščen in pomokan model ter pečemo dobre pol ure pri 180 stopinjah Celzija. Za obliv pomarančnemu soku prilijemo rum in zavremo. Z gosto mešanico prelijemo kolač. ZPS • Varnost avtomobilov Dvojni rezultati za večjo ozaveščenost Konzorcij Euro NCAP je v lanskem letu pri preizkusnih trkih naredil pomemben korak k večji varnosti avtomobilov. Začeli so preizkušati, kako uspešno se obnese samodejno zaviranje pred pešci, predstavili pa so tudi dvojne rezultate pri avtomobilih, ki serijsko nimajo vgrajene veliko varnostne opreme. Med 18 lani preizkušenimi avtomobili jih ima sedem dvojne ocene. Dvojno ocenjevanje je namenjeno ozaveščanju potrošnikov, ki se pri nakupu novega avtomobila pri dodatni opremi premalokrat odločijo tudi za varnostne dodatke. Pri Euro NCAP si, kajpak, še naprej prizadevajo, da bi imeli že serijski avtomobili vgrajene čim več opreme, ki izboljša varnost in zaščito potnikov ter drugih udeležencev v prometu, a vsaj v prehodnem obdobju je izjemno pomembno, da potrošniki niso zavedeni z rezultatom avtomobila, ki ima vgrajene številne dodatke, a ga v salonih skorajda ni mogoče kupiti. Prav za vse avtomobile z dvojno oceno velja, da se je zaradi dodatne varnostne opreme izboljšala njihova skupna ocena. Večinoma je ta za eno zvezdico boljša kot pri osnovnem modelu, pri Suzukijevem ignisu in Toyotinem hiluxu pa je skupna ocena s slabih treh zvezdic poskočila na vseh pet zvezdic. Ob nakupu omenjenih avtomobilov zelo priporočamo, da se odločite za opcijske varnostne dodatke. Če upoštevamo zgolj serijsko opremo, lanski rezultati preizkusnih trkov niso kdo ve kako zgledni. Kar tretjina avtomobilov je dobila zgolj tri varnostne zvezdice, res pa je na drugi strani enajsterica dobila pet zvezdic. Vidno je torej razsloje-vanje med po navadi cenejšimi modeli in tistimi, ki so za avtomobilske tovarne pomembnejši in jim zato namenjajo tudi večjo pozornost pri varnosti. Ob tem seveda ne moremo mimo dejstva, da bi še pred nekaj leti avtomobili, ki so lani dobili le tri zvezdice, zelo verjetno brez težav dosegli pet zvezdic. Lahki štirikolesniki so še vedno nevarni Ko so leta 2014 prvič predstavili rezultate preizkusnih trkov lahkih štirikolesnikov, so si pri Euro NCAP bržkone mislili, da bodo ob ponovitvi dve leti kasneje doživeli tudi kakšno pozitivno presenečenje. A se to žal ni zgodilo. Kljub prirejenemu testu in točkovanju je le enemu modelu uspelo splezati do dveh varnostnih zvezdic. Lahki štirikolesniki so sicer posebna kategorija, ki jo lahko vozijo tudi tisti brez vozniškega dovoljenja za osebni avtomobil (denimo mladi). So sicer cenejši kot avtomobili, a že z nekaj opreme dosežejo ceno običajnih avtomobilov nižjega razreda. Seznam opreme, ki pomaga k večji varnosti, pa je pri njih zelo boren, tudi serijsko tovrstni avtomobili nimajo vgrajene niti najosnovnejše opreme, na primer zračnih varnostnih blazin. Med lani preizkušenimi je zračna varnostna blazina kot opcija na voljo le pri modelu LigierM.GO, pa še to le za voznika in tudi zanjo se je na preizkusnem trku izkazalo, Lahki štirikolesniki, preizkušeni v letu 2016 Znamka in model Čelni trk (16) Bočni trk (16) SKUPNA OCENA Aixam Crossover GTR 2 10 25 % ★ Bajaj Qute 4 6 28 % ★ Chatenet CH30 6 6 38 % ★ ★ Microcar M.GO Family 4 6 28 % ★ Toyota iQ* 12 12 75 % ★ ★★★★ da je neučinkovita. Enake trke kot z lahkimi štirikolesniki so izvedli tudi z majhno toyoto IQ, ki rabljena ne stane dosti več kot lahki štirikolesnik, a je kljub svoji starosti (prvič so jo predstavili že pred več kot sed- Ocene Euro NCAP v mimi leti) bistveno varnejša od sodobnih lahkih štirikolesni-kov. Pri konzorciju Euro NCAP so opozorili, da bi morali lahki štirikolesniki ustrezati enakim standardom kot običajni avtomobili, saj navsezadnje na delu letu 2016 trga tekmujejo z njimi. Kupci pa, tudi zaradi precej visoke cene, menijo, da bodo dobili podobno varno vozilo, kot so ga vajeni iz sveta osebnih avtomobilov. Avtor: Boštjan Okorn Znamka in model Oprema* Varnost odraslih Varnost otrok Zaščita pešcev Varnostna oprema SKUPNA OCENA Alfa Romeo Giulia serijska 98% 81% 69% 60% ★ ★★★★ Audi Q2 serijska 93% 86% 70% 70% ★ ★★★★ Fiat Tipo dodatna 82% 60% 62% 57% ★ ★★★ Fiat Tipo serijska 82% 60% 62% 25% ★ ★★ Ford Edge serijska 85% 76% 67% 89% ★ ★★★★ Hyundai Ioniq serijska 91% 80% 70% 82% ★ ★★★★ Kia Niro dodatna 91% 80% 70% 81% ★ ★★★★ Kia Niro serijska 83% 80% 57% 59% ★ ★★★ Mercedes-Benz razreda E serijska 95% 90% 77% 62% ★ ★★★★ Peugeot 3008 serijska 86% 85% 67% 58% ★ ★★★★ Renault Scenic serijska 90% 82% 67% 59% ★ ★★★★ Seat Ateca serijska 93% 84% 71% 60% ★ ★★★★ SsangYong Tivoli dodatna 82% 62% 65% 43% ★ ★★★ SsangYong Tivoli serijska 74% 62% 55% 25% ★ ★★ SsangYong XLV dodatna 82% 62% 65% 43% ★ ★★★ SsangYong XLV serijska 74% 62% 55% 25% ★ ★★ Subaru Levorg serijska 92% 83% 75% 68% ★ ★★★★ Suzuki Baleno dodatna 85% 73% 65% 43% ★ ★★★ Suzuki Baleno serijska 80% 73% 65% 25% ★ ★★ Suzuki Ignis dodatna 87% 79% 77% 60% ★ ★★★★ Suzuki Ignis serijska 79% 79% 67% 25% ★ ★★ Toyota Hilux dodatna 93% 82% 83% 63% ★ ★★★★ Toyota Hilux serijska 85% 82% 73% 25% ★ ★★ Toyota Prius serijska 92% 82% 77% 85% ★ ★★★★ VW Tiguan serijska 96% 84% 72% 68% ★ ★★★★ * - referenca - serijska: oprema, s katero prodajo večino avtomobilov; dodatna: avtomobil z doplačljivo varnostno opremo. torek • 16. maja 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 17 Vidi se ... ... da bi bilo lepo, če bi se v naši državi množile lepe stvari. A so uspešnejše tiste grde. Potem ko smo se jezili nad oglasi na minoritskem zidu (tistem proti železnici) - na, pa se je pojavil podmladek na južnem zidu, proti parku. Verjamemo, da gre za začasen prihodek patrov. Kot so začasni tisti drugi oglasi na tem istem samostanu... Ampak začasnost traja in traja. KotDuracellov zajček... Govori se ... da nas kmetijski strokovnjaki prepričujejo, da so posledice letošnje nedavne spomladanske pozebe velike zato, ker nimamo - namakalnih sistemov?! Pozabili pa so, da je v južnoameriških Andih nek metulj v letošnjem marcu malo močneje zamahnil s krili. Saj veste: metuljev efekt. In kmetje naj odškodninske zahtevke pošljejo v katero od andskih držav. V Čile, na primer ... Samo ne na naše ministrstvo, ker ni nič krivo! Prireditvenik ... da je slovenski pevec (spet) odlično zastopal našo državo na Evroviziji. Ni se sicer nikamor uvrstil, a je bil odličen. In še en čudež: angleška pesem, ki nas je zastopala v Ukrajini, je dobila slovensko različico. Tako da sedaj celo razumemo, kakšno sr... smo poslali v Kijev. ... da smo se nedavno čudili slovenskim čebelarjem, ko so se pritoževali nad spomladansko pozebo in posledicami za domači m ed. Ceš: spet pretiravajo. Jakov! (da ne uporabimo priimka slovenskega bia-tlonca) - poleg čebel ljubitelji akacije težko najdemo cvetje celo, da si ga ocvremo. Raste samo nad pet metrov višine. Pa pridi gor po trnovem deblu! ... da novinarje javnost rada ok(u)rca, ker pretiravamo v svojih črnogledih napovedih. A očitno zaležejo. Še ni dolgo, ko smo bili ogorčeni nad zaprtjem neke ceste zaradi gra- Foto: Tajno društvo PGC dnje kravjega podvoza - na, pa zaprtja ne bo. Jezili smo se nad leto in pol dolgim zaprtjem ptujskega mostu - na, pa kaže, da zaprtje le ne bo tako zelo popolno, saj so se našle enosmerne variante. ... da je pojem uspešnosti vprašljiv. Če organizatorji plavalnega tekmovanja trdijo, da je bilo tekmovanje uspešno, ali to pomeni, da so vsi priplavali do cilja ali pa da ni nihče utonil? Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 9 8 4 7 5 9 5 4 6 7 2 5 8 3 1 9 3 2 5 6 7 9 2 8 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© €€€ O Bik vvv © € GG Dvojčka VVV ©© €€€ O Rak VV ©©© € OOO Lev VVV ©© €€€ O Devica V ©© € OOO Tehtnica VV ©©© €€€ O Škorpijon VVV © €€ O Strelec VV ©©© € OOO Kozorog v © OOO Vodnar VV ©©© o Ribi VVV © oo Torek, 16. maj 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, zaključni nastop učencev Glasbene šole Slovenska Bistrica 19:00 Ptuj, Zavod Bodidobro, Zvočna meditacija s himalajskimi posodami in gongom, prijave in več informacij: marjan@zvocnakopel.si oz. www.zvocnakopel.si/ dogodki 19:00 Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI, odprtje razstave Forma vs geometrija, Paola Ravasio in Duša Jesih Sreda, 17. maj 09:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode, parada učenja 2017 09:30 Ptuj, pred Mestno hišo, 5. Unescov ASP - tek mladih, tek vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, učiteljev, študentov in odraslih 18:00 Kidričevo, Park mladosti, prireditev ob Tednu ljubiteljske kulture, predstavitev in druženje članov društev ljubiteljske kulture 19:00 Rogoznica, Dom krajanov, odprtje pregledne razstave Jožeta Foltina 19:00 Ptuj, Mestni kino, Kino, filmi in Ptuj, ogled štirih filmov o Ptuju in pogovor s poznavalko preteklosti Ptuja, arhivist-ko Marijo Hernja Masten Četrtek, 18. maj 16:30 Ptujski grad in Sončni park Ptuj, Igre na ptujskem gradu, predstavitev vitezov in grajske gospode v Sončnem parku, srečanje s starši otrok, vključenih v Vrtec Ptuj v enoto Mačice, jasli 17:00 Grad Ormož, Mednarodni muzejski dan 17:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, razstavišče na Jadranski 6, prireditev Mi smo svet, lutkovne in gledališke predstave, odprtje razstave otroških izdelkov na temo enakopravnosti, delavnica za otroke s člani DPM Ptuj 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Literarno glasbeni večer z Nušo Ilovar 19:00 Ptuj, CID, predstavitev knjige, Nara Petrovič 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Cucki Petek, 19. maj Mestni kino Ptuj Sreda, 17. maj: Kino, filmi in Ptuj, ogled štirih filmov o Ptuju in pogovor z Marijo Hernja Masten, ob 120-letnici Kina na Ptuju. Četrtek, 18. maj: 19:00 Ameriška ljubica. Petek, 19. maj: 17:00 Dip, raziskovalec globin, 19.00 Kako biti latino ljubimec, 21:00 Osebna stilistka. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 16. do 22. maja 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ V četrtek ob 16. uri. Bomo v Sloveniji ponovno uvedli obvezno služenje Na udaru vojaškega roka? Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Mija Ovčar, Sedlašek 96 a, 2286 Podlehnik. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ... Foto: CG 18 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 16. maja 2017 Ljubitelji ljudske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni na 10. javno radijsko oddajo MED LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI NA RADIU PTUJ V soboto, 20. maja, ob 16. uri bo potekala v sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Prepevali in godli bodo: Vinogradniki KD France Prešeren Videm pri Ptuju, pevci ljudskih pesmi KPD in DU Hajdina, ljudske pevke KD Jezero, ljudske pevke Lukarice TED Dornava, ljudski godci KD France Prešeren Videm pri Ptuju, ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, pevke ljudskih pesmi Trstenke Podlehnik ter ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik. Pomagajte k ohranitvi ljudske pesmi in glasbe in prisluhnite nastopajočim v soboto, 20. maja, ob 16. uri v minoritskem samostanu na Ptuju. ^adioptuj Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Dobrobe 28 B < SLOVENSKIH KMETIJ na ogled od petka, 19. maja, do nedelje, 21. maja 2017, med 9. in 18. uro slovesnost ob odprtju razstave bo v petek,19. maja 2017, ob 1